tur!zem - revija za menedžment in trženje v turizmu. Poš!•,1r'd pla"'wci p:· pnšu: 10? Li.1bl.1 '""'' . . . Za nan1i krizno, pred nan1i težko leto Brez muje se še čevelj ne obuje, pravijo. Turizem je v zadnjem času, predvsem pa v zadnjem mesecu, doživel več oziroma preveč »muj«. Ko smo že misli- li, da nas ob še vedno trajajočemu vplivu krize nič ne more presenetiti, se je zgodil izbruh vulkana na Islandiji in oblak vulkanskega prahu, ki je čez noč ohromil letalski promet Evrope ter zaznamoval ti.rrizem kot noben drug do- godek po vojni. Spoznali smo, kako zelo smo ranljivi, predvsem pa nemoč­ ni pred tistim, na kar nimamo vpliva - naravo. Nobena prognoza in analiza tega dogodka ni mogla napovedati, prav tako ne njenih končnih posledic na svetovno gospodarstvo, še posebej pa na turizem. Več kot teden dni so medije polnili naslovi kot »Zaradi odpovedi poletov ob velik del zaslužka tudi turistični delavci«, »Pepel proti turizmu«, »Turistični delavci niso široko nasmejani«. Namesto da bi se ukvarjali s tem, koliko noči­ tev in obiskov bomo beležili v prazničnih dneh, smo se vsi v slovenskem turiz- mu spraševali, kako velika bo škoda, ki jo bo dogodek povzročil v turizmu. Sedaj je znano, da bo ta škoda res velika oziroma bodimo iskreni ogromna in v veliko primerov tudi nepopravljiva. Nekateri tuji gostje so sicer svojo pot premaknili na kasnejši termin, veliko pa je tudi takšnih, ki so svoj let v Slovenijo odpovedali. Najmočneje bodo ta negativni vpliv čutili prav v naj- bolj prepoznavnih slovenskih turističnih destinacijah: na Bledu, na Obali in v Ljubljani. Nezanemarljiv izpad števila prenočitev in prihodkov beležijo tudi ponudniki kongresnih storitev, ki so ob velikih naporih nekaj kongre- sov lahko premaknili na kasnejše datume, veliko poslovnih dogodkov pa so organizatorji odpovedali. Sedaj se postavlja vprašanje, kako naprej. Recept je samo e~en: z še več na- pora in vloženega dela za enak rezultat . Ni vprašanje, ali bo (tudi) leto 2010 za slovenski turizem težko leto. Vprašanje je, kako težko bo. Naša pričako­ v-;_nja za leto 2010 se gibljejo na ravni lanskega leta. Ker pa za dežjerri' vedno posije sonce, vse le ni tako črno kot na prvi pogled. Tako na primer razveseljuje dejstvo, da v zadnjem obdobju beležimo rasto- če število turistov z nemškega in avstrijskega trga, to je s tradicionalno po- membnih emitivnih trgov slovenskega turizma. Dejstvo pa je tudi, da je ta rast še vedno pod dinamiko rasti leta 2008, za katero stremimo vsi, ki smo aktivni v slovenskem turizmu. Toda za doseganje te rasti bo potrebno še veliko vloženega truda in tudi sredstev, pa čeprav ne za večji, temveč enak rezultat. Prepričan sem, da bomo ta rezultat s tem, da bomo stavili na konkurenčni in kakovostni turistični produkt, z upoštevanjem trajnostnega oz. zelene- ga razvoja turizma, s poudarjanjem elementov varnega in zdrave- ga, tudi dosegli. mag. Di direktor Slovenske · tžčne organizacije -- 4 __ _.Aleksandra Jerebic; aleksandra.jerebic@slovenia.info; Gregor Kralj; gregor.kralj@slovenia.info ' Nova grafična podoba uradnega slovenske a • • v tur1s.t1cnega porta a Uradni slovenski turistični portal www.Slovenia.info predstavlja najobsežnejšo predstavitev sloven- skega turizma na enem spletnem mestu, za katero skrbi približno 300 skrbnikov portala, ki jih pred- stavljajo predstavniki lokalnih turističnih organizacij, turističnih informacijskih centrov, združenj in posamičnih turističnih podjetij. Informacije na portalu se objavljajo v Slika 1: Število obiskovalcev portala od novembra 2003 do konca aprila 2010. slovenskem, angleškem, nemškem, ita- lijanskem, francoskem, španskem in ru- skem jeziku. Portal www.Slovenia.info je svoje rojstvo doživel oktobra 2003, v marcu 2010 pa novo grafično podobo. Uradni slovenski turistični portal se je ravno v času največje svetovne turistič­ ne borze ITB Berlin namreč predstavil v atraktivnejši, sodobnejši, predvsem pa v še bolj funkcionalni in informativni preobleki. S prenovo portala le-ta v prav vseh elementih - vizualnih in vsebinskih - ustreza tudi znamki Slovenije in slo- venskega turizma I FEEL SLOVENIA. Razlogi, zakaj smo se odločili za preno- vo portala: _ odziv na sodob~~ trende na področju grafičnih rešitev, _ prilagoditev spremenjenemu obna- šanju spletnih obiskovalcev, _ obiskovalcem portal ponuditi boJjšo uporabniško izkušnjo _ sledenje svetovnim trendom _ vse pomembnejša vloga socialnih medijev na spletnih straneh NTO-jev _ in nenazadnje tudi zaradi same sta- rosti portala. Da je pravi čas za korak naprej na tem področju, so nakazale tudi napredne tehnološke rešitve, ki so omogočajo sodobnejše grafične in tehnološke re- šitve. Struktura danes že 'stare' stra- ni ni več dohajala zahtev močno ra- stočega trga slovenske turistične po- nudbe in zahtevanega spremljajoče-• . ga obsega in prikaza informacij . Nova grafična podoba www. Slovenia.info je usklajena s sodob- nimi trendi na področju spletnih predstavitev, odlikuje pa jo tako 450000 • 2003 400000 • 2004 350000 • 2005 300000 • 2006 • 2007 250000 • 2008 200000 • 2009 150000 • 2010 100000 50000 o jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Vir: anali ti čno orodje Checkeffect Slika 2: Število obiskovalcev portala po prvih desetih državah izvora obiskovalcevvletu 2009. . • Slovenija 1.938.568 • Italija 536.608 • Nemčija 171.953 • Avstrija 139.024 • Velika Britanija 128.814 • ZDA 122.089 • Francija 100.918 • Hrvaška 73.536 Srbija 58.473 • Španija 57.869 Vir: analitično orodje Google Analitycs všečnost kot tudi uporabnost. Tako so informacije o sloven- ski turistični ponudbi v novi preobleki na voljo v nemški, an- gleški, slovenski, francoski, italijanski, španski in ruski jezi- kovni različici ter osnovne informacije o Sloveniji še v dru- gih 23 jezikih. Ob prenovi smo upoštevali tudi tehnične zah- teve svetovnih iskalnikov (npr. Google) za še boljšo optimi- · zacijo prikaza vsebin s portala na seznamu rezultatov svetov- nih iskalnikov. Če se sprehodimo po novem portalu, vidimo, da ga odlikujejo pregledna navigacija in večja vloga fotografij ter integracija in- formacij š socialnih omrežij, kot sta Facebook in TripAdvisor. Portal je bogatejši za številne nove vsebine in ponudbo, Jzro- je~o po meri turista. Tudi iskanje oziroma brskanje po porta- lu je mnogo bolj uporabniku prijazno. Če Slovenije še ne po- ~nate dovolj dobro, boste, na primer, z zemljevidom hitro in interaktivno prišli v prav vsak kotiček Slovenije, seveda pa si kontllt Jon!tumVolij!Potok -Ylllčll'otol:Jo...,.r........,ma_,...v-,J. 01>--..i1<1a1t52)1--. ~)lbllodo .... 1>48 vlllddtuhSouwn.HtkdanJ i.tnllda:,posestkupllilettl8821n -~----......... --,. bla .... 1 ... --gospodat•-vmffll)e __ ,.....,._v ___ _ ...... ,nol,wjt lo .................. V_jom~)e --po.,. ~-nft•i Zaznamki 16, Semiška ohcet Vinska vigred Zeliščarska kmetija Pla'ka Turloll6'o agenctJ•Scriel< Športni °'"""Plonlca · --Llanner .comtGroups Boole a hotel In Ljublana onllne. AI hote6 wth special offer.;. www.bookng.conyljublana 13 of 19 hotels shown S!Ql'U! sort: ~ T Pll.ll!!.!i!!l1 l'm: l!i!mll €111 Grand Hotel Union 8usiness UD !Nl! MldosicevaJ c:r:::r:II:)no user r.tlng Super Cheap Hotel Deal5 Fild Oieap Hote6 by COrTl)ama AI Major Tr.vel stes. Book Tod•Y1 ,www.SmarterTraveLcom Slika 1: Kayak.com preišče spletna mesta več sto letalskih prevoznikov in spletnih turističnih agencij, da bi našel najcenejše lete, hotele, avtomobile za najem in drugo turistično ponudbo . . ,111 Or lll(lf' A 3G 22 19 • . ,1II Or -lrlqf•A 3·:i 22:12 .,,II Or mcwA 3;:; 22 16 - 111,,111 tripwol~ -~-~=./'ii\~, r1 ycuhet,\\-'Ot'cfw'dctr.r,:,!guido ~ 1>ack Hotels & Accomm... s~~ Wien H: 17' L: 12 SAMSTAG : . ~ SONNTAG MONTAG OIENSTAG MITTWOCH 1 30 17° 15° 11° go .. so ------------ AroundMe Q. > > > Cl Wien zenlrum ® ~ Routes Details Translator Hotel l\1ercure Wien Zentrum 0 - • ,--~ ·· 1 20 12 · TOUCH HERE TO SURVIVE! ...... . .. . . Entor yourtoxt in to prendo una pizza - Slika 2: Programi za mobilne naprave so lahko popotnikom v pomoč med celotnim potovanjem, od rezervacije nastanitve, vremenskih napovedi in informacij o zanimivostih in drugih stvareh v bližini do navigacije in celo prevajanja. več sredstev porabljala za trženje v sple- tnih medijih. Facebook, Flickr, YouTube in Twitter bodo naslednjih nekaj let za- gotovo ostala najprivlačnejša družab- na omrežja za turistična podjetja. Kljub temu pa učinek pridobljenih medijev (to- rej dodatne neplačane izpostavljenosti, ki je je blagovna znamka deležna, ko uporabniki drug z drugim v spletu deli- jo informacije o njej) na poznavanje bla- govnih znamk in povečan prehod med njimi še ni povsem jasen. potnikom podporo pred potovanjem, med njim in po njem, zato bodo tovr- stni programi postali sestavni del na- črtovanja in vodenja potovanj (glej- te sliko 2). Do konca leta 2010 bo že 1,2 mi- lijarde ljudi imelo pametne telefo- ne, s katerimi bodo lahko tudi na poti dostopali do svetovnega sple- ta. Obseg mobilnih rezervacij se bo najverjetneje najbolj povečal za ho- tele in najem avtomobilov, saj se ti S ___ novi mediji izdelki običajno rezervirajo razmeroma pozno. Z vse večjim številom uporabnikov mo- bilnih naprav bo rasel tudi delež pora- be za oglaševanje v mobilnih napra- vah v celotnem oglaševalskem kola- ču (eMarketer, 31. december 2009) . Konvergenca različnih tehnologij (tj. in- ternet , telefonija, televizija) in načinov . ~porabe pomeni tudi nove oblike pora- be medijev in nove priložnosti za trže- nje. Na Googlov nakup podjetja AdMob za 750 milijonov USD lahko gledamo tudi kot na kazalnik, da bo leto 2010 "leto mobilnega telefona" (eMarketer, 8 . december 2009). Kljub temu pa šte- vilni mobilni in lokacijski programi in storitve še vedno nimajo uresničljive­ ga poslovnega modela, ki bi jim zago- tavljal redne prihodke. Povezovanje resničnega in navideznega sveta Napredni programi in storitve za turistič­ no panogo bodo vez med navideznim in fizičnim svetom ter omogočali iskanje, video in mobilne storitve. Programi za ••11IOrange A 3G 12:03 • : ' +- 11 hotels in slovenia Web lmages Local News 100 Hotels in Slovenia 11 "' ::: 1 Sponsored Lin s www.booking.com Book your hotel in Slovenla online. Pay at check-out, book: noWI Hotels in Slovenia www.hotel.si List of hotels at all prices. Book online now. No commissionl Local results for hotels In slovenla Troiane *** * 30 reviews Trojane, Lukovica 1222, Slovenia ffi Show map PARK * *** 372 reviews 9 Tabor, Ljubljana 1000, Slovenia ffi Show map Sest Western Premier e v.enna ... (0)1 723 36 10 Get Directions (0)1 300 25 00 Get Direclions Slika 3: Goo lovo lasovno iskanje turizmu je mesto Peak.AR, ki se ga lahko uporablja za vizualizacijo poljubnih geo- referenčnih podatkov. Ko je program na- meščen v pametnem telefonu, telefon preprosto obrnete v želeno smer in pro- gram bo resničnost dopolnil z dodatnimi podatki o gorah v bližini. ····• The lntelligent Web ••.••••• Web4.0 ... •····· 2020 · 203q •• ••• Reasonlng •• • • The Semantlc Web •• •••· Web 3.0 .. •···· Semantlc Search 2010 - ••• The Social Web 2020 ••• / Web 2.0 ..... •···· Natura! languagesearch 2000 • 2010 ••••••T l .-..u•::.•·.:.:•:::•::•• agg ng t. i. dopolnjeno resničnost bodo iz- boljšali uporabniško doživetje teh no- vih tehnologij. Dober primer uporabe tehnologije dopolnjene resničnosti v --- -... ... ... ' ' ' ...... Vem, kaj iščete - glasovno iska- nje in premik iz sintaktičnega v semantični splet Google je pred nedavnim predstavil program za glasovno iskanje, ki poeno- stavlja iskanje in ponuja uporabnikom nove možnosti. Telefon preprosto pri- bližate ušesu in po pisku izgovorite že- leno iskalno poizvedbo. Če želite na pri- mer iskati hotele v Sloveniji, v telefon izgovorite "hoteli v Sloveniji" (glejte sli- ko 3) . Za enkrat je iskanje informacij v spletu omejeno na iskanje ključnih besed. To pomeni, da iskalniki prikažejo rezultate iskanja (npr. spletne strani, slike, vide- oposnetke), ki vsebujejo iskane pojme, ki so jih vnesli uporabniki, oziroma so označeni z njimi. Količina podatkov ne- nehno narašča in enake ali podobne in- formacije je mogoče heterogeno prikaza- ti v različnih podatkovnih virih. Ena tu- /ristična agencija lahko za opis ulice, hi- šno in poštno številko ter kraj hotela, na primer, uporablja besedo "naslov", druga pa "lokacija". Ljudem je sicer razmeroma preprosto oceniti pomen besed v različ­ nih kontekstih, vendar podobno ne ve- lja za računalnike . Zato je cilj tako ime- novanega semantičnega spleta - pogo- sto imenovanega tudi splet 3.0 - z iz- boljšanimi načini iskanja odkriti pomen besed v spletu (glejte sliko 4) . Na semantični splet lahko gledamo kot na drugačen pogled, in ne kot na novo tehnologijo, saj skuša odkriti podatke povsod v spletu ter jih narediti dosto- pne in razumljive tako računalnikom kot ljudem. Splet 3.0 ponuja možnost izboljšanja medsebojne uporabnosti po- datkov na globalnem turističnem trgu, ta pa bo t~melj za novo generacijo ino- vativnih in učinkovitih programov za 12e-turizem, na primer, pametnih iskal- nih posrednikov in pametnih sistemov za priporočila . V naslednjih nekaj letih bomo nedvo- mno priča znatnim spremembam v na- činih uporabe spletnih medijev, m-trgo- vini in trgovini v družabnih omrežjih. Turistična podjetja in organizacije lah- ko zgolj s predvidevanjem in spremlja- njem teh dogajanj ter hitrim odzivanjem nanje ohranijo konkurenčnost in jih kar- seda učinkovito izkoristijo._ Avtor: mag. Christian Maurer, profesor me- nedžmenta za turizem in preživljanje prostega časa na univerzi za uporabne znanosti IMC v Kremsu v Avstriji. www.fh-krems.ac.at. Avtor spletnega dnevnika BlogoScope o e-turizmu http://christian-maurer.blogspot.com Znainka I; FEEL SLOVENIA Uradno rojstvo znamke I feel Slovenia beležimo koncem leta 2007. Predstavlja prvo nacionalno znamko države Slovenije, ki vključuje vsa ključna področja v državi ter vsebuje temelje, ki omo- gočajo njeno nadgradnjo in nadaljnji razvoj. Od predhodnih poskusov trženja naše države jo lo- čita dve pomembni značilnosti. Prvič, znamka je predstavljena s pomočjo njene identitete, ta pa je nadgrajena z vizualnimi elementi (sloganom in logotipom). Predhodni poskusi so izpostavlja- li zgolj vizualne elemente, medtem ko niso nudili vsebinskih smernic za nadaljnji razvoj. Ter dru- gič, identiteta znamke je bila oblikovana s pomočjo mnenj ključnih interesnih skupin, ki jo hkra- ti soustvarjajo in živijo. V procesu oblikovanja znamke je bila s strani vseh sodelujočih močno izpostavljena naša narava, ki se kaže v poslanstvu znamke "Naprej z naravo" in se navezuje na vizijo, ki vključuje tudi organ- ski razvoj. Narava je izražena tudi na najvišjem nivoju znamke - izkustveni obljubi slovenske ze- lene, ki ne pomeni le barve, temveč vse doživetje, ki ga je mogoče občutiti. Identitetna ideja se na- zadnje izraža v obeh vizualnih elementih - sloganu in logotipu, ki je grafično nadgrajen v odten- ku slovenske zelene. Po medijsko odmevnem rojstvu nove znamke je sledilo nekaj zatišja. V zraku je bilo slutiti nego- tovost, ali bo znamka zaživela, ali bo, podobno kot nekateri izmed predhodnih poskusov, obsoje- na na propad. Prvi pozitivni signali so začeli prihajati s strani prebivalcev Slovenije, ki so jo spre- jeli za svojo. Raziskava, opravljena le pol leta po rojstvu, je pokazala na njeno visoko prepoznav- nost ter všečnost novega slogana. Poleg dobrega sprejetja in všečnosti obeh vizualnih elementov je bila v sredini lanskega leta prebivalcem poznana tudi osnovna vsebina znamke, ne pa tudi nje- ni posamezni identitetni elementi. Visoko všečnost in naklonjenost znamki je zaznati tudi iz tujine. Po do sedaj zbranih (sicer posa- meznih) odzivih so tuji strokovnjaki navdušeni predvsem nad načinom predstavljanja in trženja naše države s pomočjo barve, kar tudi po njihovem mnenju predstavlja prvi tovrstni poskus na svetovni ravni in inovativen ter svež pristop trženja države. Pozitivne vzpodbude je zaslediti na področj~ turizma. Na osnovi sedanjih projektov, ki so vpelja- ni s strani Slovenske turistične organizacije in njenih posameznih ponudnikov, lahko trdim, da je turističnemu področju več kot odlično uspelo vključiti osnovne smernice znamke. Smernice niso vpeljane le na nivoju vizualnih elementov, kar je bila običajna praksa v preteklosti, temveč vsebin- sko nadgrajujejo identiteto znamke ter posredno pomagajo k izpolnjevanju njenega poslanstva in vizije. Pisarna, prijazna Sloveniji, strategija Kongresnega Urada Slovenije so le nekateri izmed pro- jektov, ki dokazujejo, da je razumevanje znamke doseglo svoj namen. Poleg vseh zgoraj navedenih pozitivnih dejstev pa ostajajo izzivi, ki jih bo v zvezi z znamko še po- trebno izpolniti. Potrebna je sistematična vpeljava znamke na vseh ostalih področjih, ki jim je znam- ka prav tako namenjena. Koraki, izvedeni v zadnjih mesecih, dajejo pozitiven občutek. Za resničen uspeh pa bo potrebno še več sistematičnega dela, usklajenega sodelovanja med področji ter jasnih usmeritev s strani skrbnika znamke. Poročilo Indeksa znamk držav iz leta 2009 nas uvršča na 7 4. mesto na svetovni lestvici - odločno premalo, da bi bili lahko zadovoljni! Znamka I feel Slovenia je priložnost, da lahko navedeno po- zicijo izboljšamo, predvsem pa izboljšamo konkurenčnost naše države. To bo mogoče le s siste- matično uporabo znamke na vseh njetiih področjih ter s pripadnostjo in naklonjenostjo prebival- cev, da znamko resnično občutimo ter v skladu z njeno osnovno filozofijo tudi zaživimo. Pomlad v svojem slovensko zelenem odtenku je več kot odličen navdih za to. gostujoči komentar __ 9 dr. MAJA KONEČNIK RUZZIER maja.konecnik@ ef.uni-lj.si .- 1 o __ Uroš Žižek in Primož Žižek; primoz.zizek@e-laborat.si Konkurenčna drugačnost Turizem na spletu · e prodaja zgo b Slovenski turizem je aktiven partner svetovnemu turizmu. Ena od smeri, kjer je še možen velik pre- boj, je področje turističnega poslovanja na trgih svetovnega spleta. Tako na spletnih mestih slovenskih tu- rističnih ponudnikov najdemo nekate- re glavne elemente, ki dobro vplivajo na uporabniško izkušnjo, manjka pa jim še precej drugih podrobnosti, ki v temelju ločujejo sodobno in učinkovito spletno prisotnost od povprečja. V precep smo vzeli slovenska zdravilišča in hotele. Na ravni investicij v tehnologijo in osnovno spletno prisotnost smo boljši od tuje konkurence. Bolj šepamo, kadar se uspeh meri s konkurenčnimi vatli, v smislu učinka spletnega poslovanja. Pri oglaševanju, pri izkoriščanju družabnih tehnologij spleta, v načrtovanju, obse- gu in izvajanju oglaševalskih kampanj, predvsem pa pri poslovnem načrtovanju, analitiki in samozavesti. O tem pričajo razvitost trga, obs.eg poslovanja in vpliv, ki ga ima internet na gospodarskih trgih tudi v Sloveniji. In splošna ugotovitev je lahko, da smo solidni tam, kjer spletne prisotnosti ne merimo, in podpovprečni tam, kj9r je potrebna odgovornost za rezultate. Če povemo še drugače, dobri smo v ure- sničevanju načrtov, slabši pri presega- nju načrtov, kar pa pomeni premagova- nje konkurence. Naš problem na sple- tu niso tržni deleži, cene, distribuci- ja, promocija ... Naš problem na sple- tu smo mi in naša konkurenca. Preprosto je ključna beseda Eden od najpomembnejših vidikov pridobivanja gostov je danes prav gotovo urejeno in preprosto spletno mesto, ki daje uporabnikµ občutek zaupanja. Isto velja tudi za vse po- javnosti turističnih subjektov na spletu, kakršne so, na primer, pro- fili na popularnem Facebook sple- tnem mestu ali lasten kanal na video portalu Youtube ali tekst oglasa na iskalnikih tipa Google, Birig ali Najdi. si. Zgodbam je na spletu potrebno omo- gočiti, da nastajajo, da potujejo med lju- dmi in, kar je najpomembneje za vaš po- sel, da jih ljudje kupijo! To turizmu generalno prek spleta uspeva fantastično, saj, na primer, preko spleta _;( , ··• / ... .. . / .! > / / ... ·~. ··~ ....... :.-, · .... · ... ... · ·-. Spletni mediji nudi številne priložnosti mreženja v ZDA izvedejo več kot 50 % nakupov v turizmu, vendar to spreminja stara pravi- la igre. To pa zato, ker na internetu turi- stična organizacija, kot vse organizacije, strateško upri vlja štiri klasične ključne funkcije za tržni uspeh: informiranje, ko- municiranje, transakcije in distribucijo. In kot v mnogih panogah nekateri "mid- dle meni, posredniki" odpadejo, pojavijo pa se novi. In smo spet na začetku, pri tr- ditvi v naslovu, da je zaupanje na spletu ključ do prodajnega uspeha. Poglejmo si nekaj možnosti za izboljšave Eden od najpomembnejših vidikov pri- dobivanja go9tov je danes prav goto- vo urejeno in preprosto spletno me- sto, ki daje uporabniku občutek zaupa- nja. Podobno velja tudi za vse pojavno- sti turističnih subjektov, kakršni so, na primer, profili na popularnem Facebook spletnem mestu ali lasten kanal na video portalu Youtube ali pa opis oglasa na is- kalnikih tipa Google, Bing ali Najdi.si ; 1'Zaupanje se izgradi počasi," pravi Jacob Nielsen, vodilni raziskovalec interneta in interakcije med računalnikom in člove­ kom in dodaja: "Zaupanje uporabniki pridobijo med uporabo spletnega me- sta, dobrimi rezultati na njem in občut­ kom, da jih ni nekdo želel prinesti oko- li." Zaupanje je težko pridobiti in prepro- sto izgubiti. Za začetek navajamo pet razlogov, za- kaj je koristno nadzirati ugled in pojav- nost vašega podjetja in vaših blagovnih znamk v svetovnem spletu. _ Ker je splet postal daleč najbolj upo- rabljen medij. Po zadnjih raziskavah mu tudi v Sloveniji namenjamo kar 38 % naše medijske porabe in je tako pomem- ben vir ustvarjanja podobe organizacij, blagovnih znamk in oseb v javnosti. _ Ker se na spletu vsak dan pojavlja- jo nove objave in novi zapisi o vašem podjetju, blagovnih znamkah in vas osebno. _ Ker nadziranje, primerno interveni- ranje in upravljanje ugleda na spletu bi- stveno pripomore h kakovosti vsebin, ki se na spletu pojavljajo ob vašem podje- tju, blagovnih znamkah ali vas osebno. _ Ker podjetja in druge organizacije za- pravljajo preveč sredstev in časa za ak- tivnosti, ki ne bodo prinesla želenih rezultatov. _ Ker podjetje mnogokrat ni seznanje- no s kritičnimi fazami grajenja, spre- mljanja in upravljanja ugleda v spletnem prostoru. Zdravilišča na spletu prijazna Zdravilišča bi na spletnih mestih v priho- dnje lahko bolje poskrbela za urejena me- dijska središča, spletno trgovino, ki na tem področju še ni tako razvita, ter se bolj vključili v novi koncept spleta, splo- šno znan kot Web 2.0. Sicer pa naše raz- iskave kažejo, da so spletna mesta slo- venskih zdravilišč do uporabnika prija- znejša kot tuja in je sklop storitev sple- tnega nakupovanja v bistvu edina večja kategorija, kjer so se tuja izkazala bolje od slovenskih. Predstavitev podjetja in vodilnih ljudi, družbeno koristnega delovanja, izjave o poziciji na trgu, nagrade in priznanja, ki ,)ih je podjetje dobilo, ter izkušnje so vsebine, ki ne bi smele manjkati na no- benem spletnem mestu, ki želi aktivno ustvarjati zaupanje in ugled med svojimi obiskovalci. Vedeti moramo, da se veči­ na nakupnih odločitev zgodi, ne glede na to, kje se dejansko izvede spletni nakup, na družabnih in agregatnih portalih, ki temeljijo na mnenju ljudi, ki že imajo iz- kušnjo z določeno turistično ponudbo oziroma kjer imajo uporabniki možnost medsebojno primerjati različne ponud- be. Zato je treba razvijati t.i. marketing vsebin, kjer izkušnje drugih, ponudba sama po sebi in dokazi govorijo zgodbo sami zase. Na drugi strani pa imamo elemente, ki niso toliko korporativne narave, temveč so vsebine in funkcionalnosti, ki so zna- čilne za splet. Na spletu nikakor ne sme- mo pozabiti na pravna obvestila, politi- ko zasebnosti in varovanja podatkov. Te informacije ima na svojih spletnih me- stih objavljenih manj kot tretjina sloven- skih zdravilišč . Kot kažejo podatki raziskave Slovenska zdraviliš ča na spletu 2009, se zdravili- šča na svoji spletnih mestih posvečajo predvsem: _ predstavitvi zdravilišča in ponudbe, _ predstavitvi vodilnih ljudi in _ kontaktnim informacijam. Ostale vsebine so na slovenskih spletnih mestih bolj izjema kot pravilo. Hoteli gredo v višjo prestavo Na spletu se proces odločanja o naku- pu prične z iskanjem potrebnih oziroma želenih informacij . Skorajda bolj , kot v katerikoli drugi industrij i, sta vidnost in dostopnost spletnega mesta na iskalni- kih v močni konkurenci turističnih po- nudnikov (doma in v tu jini) ključnegal pomena, kar pa ni dovolj. Za hotelirja bo učinkovit internetni po- slovni model temeljil na merjenju ROL Zato je sodoben intemetn~ marketing v hotelirstvu močno povezan z upravlja- njem in spremljanje rezultatov, ki omo- gočajo izračune stopnje ROL V splošnem lahko internetni del hotelirskega posla razdelimo v dva elementa: marketinški program za privabljanje gostov in sple- tno mesto kot prodajno mesto. Pri tem je jasno, da rezervacijski sistemi, ki vladajo spletnim nakupom turistič­ nih in hotelskih uslug, lahko povečajo ali zmanjšajo prodajo kapacitet, ki so na voljo. Raziskave kažejo, da povečevanje obsega nakup~ih odločitev s pomočjo in- terneta ne poenostavlja zadev za turistič­ no industrijo. Nasprotno, lahko sklepa- mo, da je potrebno za kakovostno izku- šnjo kupcev omogočiti podporno osno- vo za odločanje v spletnem in tradicio- nalnem prostoru. To je velik izziv. Kajti v nasprotnem se uporabnik ali potenci- alni kupec hitro znajde v UPORABNIŠKI ZMEDI, kar je relativno nov koncept, ki je nastal kot posledica širokega izbora, enostavne dostopnosti do informacij in agregatnih ponudnikov hotelskih in tu- rističnih storitev. Na tujih spletnih trgih se tega bolj za- vedajoJ. saj je v primerjavi s slovenskimi hoteli tam veliko več poudarka namenje- no uporabi interaktivnih elementov na spletnem mestu, uporabi različnih rezer- vacijskih sistemov, grajenju spletne sku- pnosti (na primer s prijavo na e-vsebine) ter bolj raznoliki in celoviti podpori ter pomoči uporabnikom njihovega spletne- ga mesta. Z drugimi besedami: ne skle- pajo, da uporabnik vse ve in zna in da se bo na podlagi objavljenih informacij z lahkoto odločil za rezervacijo oziroma n~kup. Ob tem opažamo tudi, da v primerja- vi s tujo konkure~co srovenski hotelir- ji na svetovnem spletu pripisujejo manj teže različnim javnostim, ki spletno me- sto uporabljajo za svoje delo, kot, na pri- mer, novinarji (spletno mesto je lahko odličen vir dobrih medijskih zgodb, če je načrtovano in pravilno upravljano) . Raziskava je pokazala, da se priložnosti skrivajo v izboljšanju internetizacije bla- govnih znamk hotelov: predstavitev or- ganizacije, odnosi z mediji, multimedij- ski elementi, interaktivnost na spletnem mestu, podpora uporabnikom, dodatna ponudba, več aktualnih vsebin (poseb- ne ponudbe, prodajne ponudbe, dodatne storitve, programi lojalnosti .. . ). To je pomembno, da je usklajeno s ključ­ nimi področji razvoja poslovanja v novi mediji __ ll omreženi turistični ekonomiji na ravni prodaje, marketinga in komuniciranja, ki so vezana na: _ upravljanje spletnih metod ustvarja- nja prihodkov, _ upravljanje pospeševanja storitev in skozi kanal spletnega mesta (visoka rast spletnih nakupov, uporabniška izkušnja na spletnem mestu, integralni marke- tinški pristopi, merjenje uporabniških navad in lojalnosti, spoznavanje kup- cev ... ), _dinamična poslovna pravila za ma- ksimiziranje prodaje (cene, posebne po- nudbe, maksimalni izkoristek kapacitet itd.), _ podporne upravljavske sisteme odlo- čanja (v nasprotju s tradicionalnim zgo- dovinsl:l'im odločanjem na podlagi pre- teklih podatkov se uveljavljajo modeli promptnega spremljanja dogajanja, izko- riščanja mnogih virov informacij, ki jih omogoča splet, vključno s tekočo analizo dogajanja na spletnem mestu, ki lahko izpostavi področja izboljšav v ponudbi). Skratka! KAKŠNA JE INTERNETNA PRIHODNOST? Michael E. Porter pravilno ugotavlja, da internetnega potenciala na podlagi mi- nulih izkušenj ni mogoče napovedova- ti, kajti vsako novo uspešno podjetje je spremenilo pravila igre1 . Ali to pomeni, da je bolje še malo poča­ kati in se sproti prilagajati pravilom? Nikakor ne. Treba je delovati in izko- ristiti vsak trenut~k. Ko bo novo pod- jetje prineslo nova pravila, se jim boste lažje prilagodili, če boste izhajali iz ob- stoječega spletnega delovanja, kakor pa gradili iz nič . Problem je, da na internetu tržni li- derji poberejo gromozanski kos poga- če. Pravila pa si vodilni na trgih bolj ali manj postavljajo sami, ker jih dru- gi niti ne razumejo. Zato v celoti izkoristite internet ter ga uporabite na oba načina : za izvaja- nje poslovnih procesov na spletu - vključno s trženjem - in za podporo klasičnemu poslovanju._ _ Vir: _ Benchmark slovenskih hotelov na sple- tu 2009, E-laborat d.o.o. Benchmark slovenskih zdravilišč na spletu 2009, E-laborat d.o.o. _ 1 www .ci s. g s u .e du / ~emclea n / R0103Dp2.pdf 12 __ Rebeka Kumer Bizjak; rebeka.kumercITl!llANA INPAHONSKZ N1ŽDl1! IIUŽINAIIAZLII< VARNOST SLOVBNŠČINA INNARl!Č.IA SLOVENSKA ZBLBNA PRI.JETNA VZNJ!MIRJBNOST BLBMBNTARNOST 0RCANSXJ ltAZVOJ NIŠNOST ~NOLOŠKA NAPREDNOST PIUzADBVNI V STVAJIBH,ICl.JIBltADI POČNEMO, AKTrVNI, DBLAVNl, INDMDWILISTI, IMAMO ŽBWO POUVEI.JAVITVI, DRUŽINA NAlll!ZANOS!"NA LOKALNO OKOUB ZDRAV.JI ODGOVORNOST SMO RADI o.,.~l, POHVALJlJNI "'os,. prepletajo ter na najvišjem nivoju tvori- jo doživetje 'slovenske zelene'. Ker je za močne znamke držav značilno, da so le-te najprej dobro sprejete med njenimi notranjimi interesnimi skupina- mi, nas je zanimalo, kakšno je zaveda- nje o novi znamki I feel Slovenia ter nje- no sprej ; tje v očeh notranjih interesnih skupin. V skladu z dosedanjimi teoretič­ nimi dognanji na področju znamk držav je zavedanje in sprejetje znamk najprej ; zaznano med tistimi interesnimi skupi- nami, ki se tudi profesionalno ukvarjajo z njenim razvojem in trženjem, sčasoma pa tudi s strani prebivalcev države. Raziskavi poznavanja in sprejetja znamke V skladu s predhodno postavljenimi ugotovitvami smo k sodelovanju pova- bili predstavnike dveh ciljnih skupin. Prvo ciljno skupino so predstavljali iz- vajalci oz. t.i. mnenjski voditelji s ključ­ nih področij države (gospodarstva, tu- rizma, države in strokovne javnosti, kul- ture, športa in znanosti), ki jih oprede- ljuje Priročnik znamke Slovenije. Drugo ciljno skupino pa so predstavljali prebi- valci Slovenije. Pri obeh ciljnih skupinah smo želeli_ pridobiti odgovore na vpra- šanja, ki so se navezovala na zavedanje, sprejetje ter podporo pri nadaljnjem ra- zvoju nove znamke. Ker smo želeli pri- dobiti njihove poglede in razmišljanja, smo izbrali metodo kvalitativnega raz- iskovanja, za katero je značilno, da se k sodelovanju povabi manjše število ljudi (okvirno od 10 do 15), s katerimi pa se opravijo poglobljeni pogovori. Prvega dela raziskave smo se lotili z glo- binskimi osebnimi intervjuji z izvajalci znamke oziroma t.i. mnenjskimi vodi- telji, ki delujejo na ključnih področjih. Analiza odgovorov je osnovana na mne- nju 18 predstavnikov ključnih področij, pri čemer so bila vsa ključna področja enakomerno zastopana. Drugi del razi- skave pa je bil opravljen s pomočjo foku- sne skupine oziroma simultanega oseb- n~a intervjuja v skupini z 10 udeležen- ci. Obe raziskavi sta potekali v poletnih mesecih 2009. Vsebina poznana mnenjskim voditeljem Znamka I feel Slovenia je poznana vsem vprašanim mnenjskim voditeljem. Vsi sodelujoči so navedli, da poznajo tako njene vizualne elemente (slogan in lo- gotip), kakor tudi identitetne značilno­ sti znamke. Najboljše poznavanje značil­ nosti in vsebine znamke je bilo zaslediti · pri mnenjskih voditeljih, ki prihajajo iz turističnega področja, ki je do sedaj tudi edino, ki sledi smernicam in sistematič­ ni uporabi nove znamke. Kljub temu, da v splošnem do nedavnega sistematične uporabe znamke na ostalih področjih ni bilo zaslediti, so intervjuvanci navedli, da v zadnjem času sledijo smernicam uporabe znamke I feel Slovenia, kar daje upanje, da se bo uporaba znamke prene- sla tudi na ostala področja'\,· državi. Večina mnenjskih voditeljev je dejala, da pozna identitetne značilnosti znam- ke. Zanimivo je, da so nekateri vpraša- ni najprej navedli, da se ne strinjajo z opredeljeno identiteto, potem pa so v kasnejšem delu intervjuja opredelili po- samezne identitetne značilnosti, skate- rimi se lahko identificirajo in tako prišli do zaključka, da se lahko poistovetijo z vsebino znamke. Rezultati namreč .naka­ zujejo, da se večina intervjuvancev lahko poistoveti z vsemi identitetnimi elemen- ti, razen z vizijo znamke, s katero se je strinjalo le malo vprašanih. Intervjuvanci so se najbolj strinjali s predpostavljeni- mi razlikovalnimi prednostmi in koristmi nove znamke, večina izmed njih pa tudi z osebnostjo, vrednotami in poslanstvom znamke (Tabela 1). Slovenci ne. poznajo identitete znamke Znamka I feel Slovenia je bila poznana vsem vprašanim, predvsem z vidika nje- nih vizualnih elementov (slogana in lo- gotipa). Oba vizualna elementa sta jim všečna, še posebej je bil všečen slogan nove znamke. Po njihovem mnenju je znamka hitro zapomnljiva in pritegne pozornost. Nekateri vprašani so pouda- rili, da jim nova znamka na začetku ni bila všeč, s časoma pa jim je prirasla k srcu, tako da jo podpirajo. Nekaj sodelu- jočih je tekom diskusije posebej izposta- vilo problem dosedanjega prepogostega menjavanja znamk Slovenije. Izpostavili so, da je skrajni čas, da sprejmemo eno znamko za svojo in jo v prihodnosti tudi podpiramo. O sami vsebini znam- ke kljub dobremu poznavanju slogana in logotipa intervjuvanci vedo zelo malo. Le manjšina sodelujočih je navedla, da pozna identitetne elemente znamke; ve- činoma pa je to poznavanje navezovalo na t.i. slovensko zeleno. Ko smo sodelujočim predstavili identi- tetne elemente nove znamke, smo pri- šli do zaključka, da se je večina sodelujo- čih lahko poistovetila z vsemi predposta- vljenimi identitetnimi elementi. Še več, z več kot polovic; ident itetnih elemen- tov (poslanstvom, vrednotami, oseb- nostjo in razlikovalnimi prednostmi) se je strinjala velika večina sodelujočih Tabela 1: Identiteta znamke I feel Slovenia znamka_l7 (Tabela 1). Med vodenjem diskusije smo opazili, da je ravno pogovor med sami- mi udeleženci pripeljal do boljših rezul- tatov, saj so se udeleženci pogovarja- li med seboj in si tako razlagali določe­ ne elemente. Glede na ugotovljeno lahko sklepamo, da bi se z elementi identitete znam- ke verjetno poistovetilo še več vpraša- nih, če bi bolje poznali vsebino. Hkrati pa so intervjuvanci pokazali zanimanje za uporabo znamke I feel Slovenia, naj- bolj pa bi jih k temu motiviral nagovor in spodbujanje države v tej smeri. Identiteto potrebno približati Znamka I feel Slovenia je med strokov- no kakor tudi splošno slovensko javno- stjo dofao poznana. Dobro poznavanje znamke je predvsem posledica pozna- vanja njenih vizualnih elementov (slo- gana in logotipa), manj pa poznavanja njene vsebine oziroma identitetnih zna- čilnosti, na osnovi katerih je bila znam- ka oblikovana. Zanimivo je, da se ve- čina sodelujočih iz obeh ciljnih skupin opravljenih raziskav lahko poistoveti z večino identitetnih elementov znamke I feel Slovenia, pri čemer pa je potreb- no izpostaviti, da so bili navedeni ele- menti sodelujočim predhodno podrob- neje predstavljeni. Omenjeni rezultati tako nakazujejo na to, da ima znamka velik potencial, saj bi se lahko z vsebino znamke poisto- vetila večina Slovencev, v kolikor bi jim bila vsebina ustrezno posredova- na. Posredovanje i(sebine znamke ozi- roma identitetnih značilnosti je lahko opravljeno s strani mnenjskih vodite- ljev oziroma izvajalcev znamke na nje- nih ključnih področjih. Predvsem pa je to naloga skrbnika znamke, ki mora skrbeti za njen sistematičen in dolgo- ročni razvoj. _ 1-P_o_s_la_n_s_t_v_o ______ N_a_p_r_ej_z_n_a_r_avo____ __ __ -----~----+-----------1---------i Vizija Organski razvoj; nišnost; tehnološka naprednost Vrednote Družina; navezanost na lokalno okolje; zdravje; odgovornost _.;:.._ ____ ~---------+------------l Prizadevni v stvareh, ki jih radi počnemo; aktivni; delavni; individualisti; že ·a o uvefavitvi; rad1~· ~o_h_v_a_,_l"e_n_i ______ -+---------¾-------------4 Osebnost Ohranjena narava; križišče Alp, Mediterana in Panonske nižine; bližina razlik; varnost; slovenščina in na_r_ec ___ v•a _______ ~-----------------H Razlikovalne prednosti Spodbuja željo prispevati; spodbuja aktivnost; dostopnost; kakovost živl"en·a; stik z naravo Koristi Legenda: •·· - velika večina se lahko identifici_ra, •· - večina se lahko ident ificira ,· - manjšina se lahko identificira 18 __ mag. Maja Pak; maja.pak@slovenia.info 1 ... ~. ti Ogljično nevtralno študijsko potovanje za novir.iarje v Sloveniji V sklad~ s strateškimi usm~eritvami zelenega turizma smo na Slovenski turistični organizaciji zasnovali OGLJICNO NEVTRALNO STUDIJSKO POTOVANJE za tuje novinarje. Potovanje smo zastaviti tako, da so emisije potovanja na osebo čim manjše, izračunali smo ogljični odtis potovanja in izravnali nastale emisije. Na ta način smo novinarjem in potencialnim turistom ponudili možnost, da lahko v Slovenijo potujejo in v njej dopustujejo na okolju prijazen način, ponudnike pa spodbudili k razvoju trajnostne- ga, zelenega turizma, ki je pogoj za dolgoročno konkurenčnost panoge, podjetja in destinacije. Podnebne spremembe so nov izziv, ki globalnemu turizmu prinaša več tvega- nja kot priložnosti ter napoveduje regij- sko, sezonsko in produktno prerazpore- ditev turističnih tokov. Zaradi podneb- nih sprememb se spreminjajo vrednote in obnašanje potrošnikov, temu se mora prilagoditi tudi ponudba. V času podneb- ne in gospodarske krize je treba preučiti nove razvojne priložnosti turizma in mo- žnosti, da postane turizem del zelenega gospodarstva. Trajnostne oblike turiz- ma postajajo nujna smer nadaljnjega ra- zvoja, saj bo le takšen turizem, ki teme- lji na ekonomski uspešnosti turistične­ ga poslovanja ter je.hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti. Z namenom blaženja in prilagajJ nja podnebnim spremembam ter spodbu- janja razvoja in trženja trajnostnega tu- rizma smo na Slovenski turistični or- ganizaciji pripravili strateške usme- ritve razvoja trajnostnega - zele- nega turizma za deležnike v turiz- mu, hkrati pa izvajamo vsakodnev- ne 'zelene' korake, s katerimi spod- bujamo in tudi že izvajamo aktivno- sti za razvoj trajnostnega turizma. Eden od njih je priprava pilotnega projekta OGLJIČNO NEVfRALNO ŠTUDIJSKO POTOVANJE za novi- nar1· e iz NemčiJ·e. ·1 . Ogljično nevtralno študijsko potova- nje po Sloveniji smo zasnovali za tri nemške novinarje v trajanju v štirih dni, vključene so slovenske turistič­ ne destinacije, ki se razvijajo v smeri zelenega turizma, in turistični ponudni- ki, ki že delujejo na okolju prijazen način. Na ta način smo novinarjem in poten- cialnim turistom ponudili možnost, da lahko v Slovenijo potujejo in v njej do- pustujejo na okolju prijazen način, s čim manjšim ogljičnim odtisom. Ponudnike pa smo spodbudili k razvoju trajnostne- ga, zelenega turizma, ki je pogoj za dol- goročno konkurenčnost panoge, podje- tja in destinacije in po katerem turisti vedno bolj povprašujejo. Slovenija ima odlične pogoje za razvoj trajnostnega turizma, vendar sama ne- okrnjena narava, ki jo turisti in prebi- valci izjemno cenimo1, ni dovolj za ra- zvoj okolju prijaznega turizma. Dejstvo je, da stanje v Sloveniji na področju po- nudbe in infrastrukture za razvoj zele- nega turizma ni zadovoljujoče, strate- gijo in ststem trajnostnega razvoja ima le malo podjet ij. Smo na začetku zelene poti, vendar odločeni, da gremo po tej poti. Upajmo, da bo hitrost dovoljšnja, da nas trg ne prezre. Zeleni turizem zaobjema VSE POGLEDE TRAJNOSTNEGA TURIZMA, ki temelji na štirih osnovnih principih (UNWTO): okoljski, družbeni, gospodarski in pod- nebni (t.i. "quadraple bottom line" of sustainable tourism). Zeleni turizem minimizira vplive turizma na okolje in maksimizira njegovo prilagoditev pod- nebnim spre~embam. Priprava ogljično nevtralnega študijskega potovanja Potovanje smo zastaviti tako, da so emisije čim manjše - to smo dosegli z vključitvijo: _ okolju prijaznega transporta (vlak, električni avtomobil), _ okolju prijaznih nastanitev (z okolj- skim znakom EU marjetica oziroma ti- stih z energetsko učinkovito in napre- dno tehnologijo ter z okolju prijaznim ravnanjem) in _ destinacij , ki razmišljajo in ukrepajo v smeri trajnostnega razvoja turizma. Izračunali smo ogljični odtis potova- nja: _izračun ogljičnega odtisa potovanja v Slovenijo in po Sloveniji in _izračun ogljičnega odtisa nastanitev. Nastale emisije smo izravnali: _ ker v Sloveniji še ni izravnalnih shem, smo se odJočili za izravnavo z zasaditvi- jo dreves, ki bodo akumulirala v okviru potovanja nastale emisije C0 2 • Študijsko potovanje smo preverili na terenu (v sodelovanju z nemškim strokovnjakom za trajnostni turizem dr. Petrom Zimmrom) in ga premier- no predstavili na tiskovni konferenci v okviru berlinske borze ITB. Prvo ogljično nevtralno študijsko po- tovanje bomo realizirali v maju 2010, v prihodnje pa bodo tovrstna potova- nja postala eden stalnih načinov tr- ženja slovenskega turizma v okviru Slovenske turistične organizacije. Izračun ogljičnega odtisa2 Pri oblikovanju metodologije za iz- račun C0 2 odtisa smo sodelova- li z Umanotero, slovensko fundaci- jo za trajnostni razvoj . Pri izračunu smo uporabili emisijske koeficiente, l. Vrsta prevoza 1.1.Vlak 1.2. Električni avto Celotne emisije pri upo- rabi trans orta Celotne emisije na osebo Celotne emisije v treh n~stanitvenih obratih Transport Nastanitev Skupaj Od/do Munchen/ Jesenice Ljubljana/Munchen Po trasi študijske ture v Sloveniji 17,06 kg co 2 33,90 kg co 2 50,96 kg CO Emisije CO na osebo 6,2 kgCO 8,1 kgCO 2,76 kgCO 17,06 kg CO 2 na osebo 33,90 kg CO 2 na osebo 51,18 kg co 2 101,70 kg co2 152,88 kg CO V1r:STO Graf 1: Akumulacija C0 2 v treh bukvah v prvih 50 letih v primerjavi z emisijami ogljično nevtralne študijske ture 600 o" 500 u tlO .!i.:: 400 300 200 100 o 5 10 1~ .. 20 25 30 35 40 45 50 - Nadzemna in podzemna dendromasa - Nadzemna dendromasa - Emisije • EmisiJP: n;i ogljič no nevtra lni štud ijski turi ena oseba povzroi'i 51 kg CO oz iroma tri osebe 153 kg CO,; Vir: Gozdarski inštitut Slovenij e Študijsko potovanje: Trans ort Nastanitev l .dan Bohinj Park Hotel Prihod v Slovenijo Zeleni zgled slovenskega turizma za hotel Vlak iz Munchna (STO, 2009) BLED do Jesenic GREENVBuilding za vodni park (Inštitut BOHINJ Jožefa Stefana, 2007) v postopku prijave za EKO Marjetico 2.dan BOHINJ Turistična kmetija Lenar SOLČAVSKO (Evropska Električni avto destinacija odličnosti) energetsko učinkovita kmetija 3.dan SOLČAVSKO Terme Snovik TUHINJSKA DOLINA - Električni avto TERME SNOVIK nastanitveni obrat z EKO Marjetico . 4.dan LJUBLJANA Električni avto Odhod iz Slovenije 1 Vlak iz Ljubljane do Munchna 1 Vir:STO zeleni turizem_ 19 ki veljajo v slovenskem prostoru in so usklajeni z mednarodnimi koeficienti. Ogljična izravnava3 Izravnalnih shem, kot jih poznajo v tujini in preko katerih je možno izravnati CO 2 emisije, v Sloveniji danes še nimamo. Zato smo se na Slovenski turistični organiza- ciji odločili za ogljično izravnavo (Carbon Offset) z zasaditvijo dreves, konkretno bu- kev. Gozdarski inštitut Slovenije je ocenil akumulacijo C0 2 v drevesih: 153 kg C0 2 , ki nastane v okviru študijskega potova- nja treh novinarjev bomo izravnali z za- saditvijo treh bukev, ki bodo to količino CO 2 akumulirale v 37 letih v nadzemni in podzemni dendromasi. Pri oblikovanju in realizaciji študijske- ga potovanja so sodelovali: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Gozdarski inštitut Slovenije - Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, LTO Bled, LTO Bohinj, Destinacija Solčavsko, Turizem Ljubljana, Bohinj Park Hotel, Turistična kmetija Lenar, Terme Snovik, Jasna in Andrej Pečjak (lastnika elek- tričnih avtomobilov), dr. Peter Zimmer, Futour. OGLJIČNO NEVTRALNO ŠTUDIJSKO POTOVANJE za tuje novinarje bo eden stalnih načinov trženja slovenskega turiz- ma v okviru Slovenske turistične organiza- cije. Upamo, da bo v prihodnje čim več po- nudbe, primerne za vključitev v organiza- cijo tovrstnega potovanja, da bo lahko re- aliziranih čim več podobnih okolju prija- znih potovanj._ _ Več o ZELENEM TURIZMU na www.slove- nia.info/zeleniturizem ali v Oddelku za razi- skave in razvoj (razvoj@slovenia.info). Več o Evropskih destinacijah odličnosti v Sloveniji na www.slovenia.info/EDEN. Opomba 1: V Anketi o tujih turistih, ki jo je Statistični urad Republike Slovenije izvedel junija in avgusta 2009, so tuji turisti v hotelih in kampih med ele- menti turistične ponudbe najbolje ocenili naravno okolje (Anketa o tujih turistih, junij-avgust 2009, začasni podatki) . Opomba 2: Ogljični odtis (Carbon Footprint) je se- števek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih nepo- sredno ali posredno povzročajo človek, organizaci- ja, dogodek ali produkt (Umanotera). Ogljični odtis hotela je torej celotna količina emisij CO 2 , ki nasta- ne z delovanjem hotela v enem letu. Trenutno v sve- tu enotna metodologija za izračun ogljičnega odtisa v hotelih ne obstaja, zato zahtevajo primerjave po- sebno previdnost. Opomba 3: Ogljična izravnava (Carbon Offset) je fi- nančni instrument, ki pomeni denarno ovrednote- nje in zmanjševanje toplogrednega vpliva z odku- pom emisij toplogrednih plinov. Meri se v tonah ek- vivalenta CO.2, četudi velja za vse kategorije toplogre- dnih plinov. lzravnava je pogosto sredstvo za dosega- nje ogljične nevtralnosti (Umanotera) . Posamezniki, podjetja in vlade lahko na prostovoljnem trgu kupu- jejo CO 2 izravnave, da blažijo svoje emisije, ki jih pov- zročajo. Tako zbran denar se investira v neko oblik obnovljive energije, v zasaditev dreves ipd. 20 Mimi Urbanc; mimi@zrc-sazu.si 1 Prvo desetletje tretjega tisočle­ tja so zaznamovale javne disku- sije o pričakovanih podnebnih spremembah. Redko kateri izziv sodobnega časa je an- gažiral tako laično kot strokovno javnost in spodbudil nosilce odločanja na različ­ nih ravneh k sprejemanju ukrepov. Kljub miselnosti nekaterih, morda gre zgolj za upanje, da je pro~l~m prenapihnjen, da Zbiranje podatkov za Slovenijo. ,. Q) · nim imenom Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah. Široko zasnovan projekt z razvejenim partner- stvom, ki poteka v okviru programa Evropsko teritorialno sodelovanje, cilj 3, se je začel konec leta 2008 in bo trajal do druge polovice leta 2011. Na gospodarskem področju bo turizem zagotovo čutil posledice, še posebej zim- skošportni turizem na "sončni strani Alp". Pravočasna in ustrezna priprava pri- lagoditvenih strategij je zato izjemno po- membna. Temeljno vodilo projekta je, da Okoljska, družbena in ekonomska analiza slovenskih testnih območij , oblikovanje pilotne akcije v Sloveniji. --+ ti o C > DP4: Zbiranje DP5:Anatiza -~ -~ Q) ----+ ++ C·~ +- podatkov vplivov Q) (1j C ·= ro E -= '\' l.. ,.__ o ' ) o= - .o C :::> - o DP6: Prilagoditvne ) C") o. E Cl.. strategije o ( ) Oblikovanje in izvedba prilagoditvenih strategij v slovenskih testnih območjih . ·2 ro >O >(/) Q) > ro N o r--- Cl.. o Krogotok aktivnosti v projektu ClimAlpTour. Dejavnosti v rožnatih in rdečih okvirčkih so v pristojnosti Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. mora zavest o nujnosti prilagajanja pod- nebnim spremembam najti svoje mesto v kolektivni zavesti nosilcev turistične­ ga razvoja, tako v javni kot zasebni sferi. Zato pa je potrebno trdno znanje in za- vedanje o podnebnih spremembah in nji- hovem vplivu. ;· Ob koncu prvega leta trajanja projekta so začele teči aktivnosti v vseh delovnih pa- ketih, v skladu z načrtom so aktivnosti v delovnem paketu 4 na vrhuncu. Izbrana so bila testna območja in oblikovani ka- zalniki, ki bodo pokazali stanje na podro- čju podnebnih razmer in turizma. V tem okviru bomo zbirali podatke, tako obsto- ječe iz različnih podatkovnih baz kot tudi primarne na terenu oziroma testnih ob- močjih. V delovnem paketu 5 smo začeli s preučevanjem okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov podnebnih spre- memb na turizem in formulacijo "super (kompleksnega) kazalnika", to je indeksa elastičnosti. V delovnem paketu 6 smo začeli z izvajanjem delfi analize med de- ležniki, s pomočjo katere bomo ugotovi- li trenutno stanje na področju prilagaja- nja in verjeten bodoči razvoj . V njej so- deluje okrog 50 deležnikov iz sodelujo- čih držav. Delovni paket 7, ki nosi naslov Ozaveščanje, koordinira Geografski inšti- tut Antona Melika ZRC SAZU. Eden glav- nih oprijemljivih rezultatov tega delovne- ga paketa kot tudi celotnega projekta je tako imenovani Decisžon Support System - "Sistem za podporo odločanju". Gre za računalniški vmesnik, ki bi omogočal laž- jo izbiro ustreznih razvojnih strategij. Zelo pomemben vidik projekta ClimAlpTour je participativni proces, zato so načrtovane akcije v 22 testnih ob- močjih, razpršenih po celotnem alpskem loku. Slovenski testni območji sta dve: Kranjska gora (občina) in Zgornje Posočje (občine Tolmin, Kobarid, Bovec). _ _ Več informacij o projektu: http://www.cli- malptour.eu/ con ten t/ _Če želite prejemati informacije o aktivno- stih, pišite na naslov: mimi@zrc-sazu.si NOVE Logične Uspešne Strategije o in dosegamo vrhove~ I . v o - zapos en, nas Program kongresa Mediji - pričakovanja in zmote o delu novinarjev kot nosilcev ključnih informacij do širše javnosti (predavatelji: Manica Janežič Ambrožič, RTV Slovenija, Betka š. Mikolič, BPR Svetovanje, d.o.o.) PR - teža zaposlenih pri komuniciranju s ciljnimi javnostmi !« (predavatelji: mag. Aleksander Salkič, Petrol d.d.; prof.dr. Mario Plenkovic, Department of Communication Science Hrvaška; Brane Gruban, Dialogos, d.o.o.) HRM - uspešne odločitve kadrovanja za aktivne odnose z javnostmi: (predavatelji: Janez Žezlina, Energos d.o.o., Mojca Veble, 88 svetovanje, d.o.o.) Okrogla miza »Pomen kadrovskih odločitev pri upravljanju odnosov z javnostmi«. (gostje: mag. Suzana Štular, Vaš partner s.p.; mag. Jana Lutovac Lah, Trimo d.d.; Aleš Zaletel, Moje delo, d.o.o., Tatjana Lozar, Sava d.d.; Branko Pavlin, Dnevnik d.d.) Darilo udeležencem: Gratis »Romantičen viken d paket na posestvu Herk za 1 osebo«. Generalni sponzor konrgesa: Za dodatne informacije obišč ite spletno Agencija Manager v sodelovanju stran: wwww.kongres.novelus.si s posestvom Herk. ali nam pišite na pr@novelus.si. 22 Maša Puklavec; masa.puklavec@slovenia.info * * * Destinacija Reka Kolpa EVROPSKA DESTINACIJA ODLIČNOSTI 2010 Destinacija Reka Kolpa s turističnim produktom "Kolpa. Dotakni se zgodbe." je letošnja zmagovalka izbora EDEN. Slovenija je tako za dolino Soče in Solčavskim dobila tretjo evropsko destinacijo odličnosti . Podelitev na- ziva Evropska destinacija odlično­ sti na državni ravni, ki bo potekala na območju destinacije Reka Kolpa, bo junija. Na evropskem nivoju pa se bo destinacija prvič predstavi- la v okviru Evropskih dnevov od- prtih vrat v Bruslju, kjer ji bo na- ziv podeljen tudi s stra'ni Evropske komisije. Na začetku februarja je Slovenska turi- stična organizacija (STO) tretje leto za- pored objavila poziv za izbor Evropske destinacije odličnosti v Sloveniji. V letu 2010 so razvijajoče se destinacije tek- movale s trajnostno oblikovanimi turi- stičnimi produkti, ki so vezani na povr- šinske in podzemne vode. Med prijavljenimi kandidati je strokov- na komisija izbrala pet finalistk, in si- cer (navedeno po abecednem vrstnem redu imen destinacij): -·~ . ~ · _ Bohinj s produktom "U Bohinj ma dž tamlade - bogastvo bohinjskih voda", _ Idrija s produktom "Idrija - zgodba za vse čase", _ Destinacija Med PoH 2 0rjem in BoH 2 0rjem s produktom "Vode dveh svetov", _ Reka Kolpa s produktom "Kolpa. Dotakni se zgodbe" ter _ Velenje s produktom "Pozojevo pre- bujenje Šaleške doline". Zmagovalna destinacija Reka Kolpa po- vezuje turistično ponudbo ob reki v še- stih občinah: Osilnica, Kostel, Kočevje, Črnomelj, Semič in Metlika. Ponudbo je predstavila v treh produktnih skupi- nah, vezanih na vodo in vodno okolje. Produktna skupina "Po Kolpi dol, po bregu gor" združuje športno-rekreativ- no ponudbo čolnarjenja, raftinga, plava- nja, ribolova na reki ter kolesarjenja in pohodništva ob njej. Produktna skupi- na "Kolpske zgodbe" povezuje ponudbo, ve7ano na kulturne spomenike ter kul- turno izročilo Petra Klepca in Zelenega Jurija ob reki. Skupina "Žuborenje na- rave" se navezuje na naravno bogastvo vodnega in obvodnega sveta ter biotsko raznovrstnost. Kot povzema ugotovitve strokovne ko- misije dr. Tanja Mihalič , predsednica strokovne komisije za izbor destinaci- je odličnosti, je "destinacija med petimi finalistkami za izbor destinacije odlično­ sti najbolj prepričala z iskreno povezavo med produkti in reko Kolpo, s predsta- vljenim načinom razvoja horizontalne- ga povezovanja v destinaciji na ozemlju regije JV Slovenija, z dobrim povezova- njem med turističnimi ponudniki in ra- zvojnim centrom Bele krajine ter inova- tivnostjo. Prepričala je z dobro organizi- ranimi in tržnimi produkti, vezanimi na vodo, skrbjo za okolje (ločevanje odpad- kov, območje kopalnih voda ipd.), števil- nimi studenci, kali in vodnjaki, ohranje- no kovačijo na vodni pogon"'fn zgodbami starega kovača. Pa tudi z evropsko zašči­ teno belokranjsko pogačo, z dogodki pro- jekta izdelave oblačili "od semena do pla- tna", z opisnimi tablami o biotski in kul- turni raznovrstnosti ter s povezanostjo tamkajšnjih prebivalcev s turizmom (mreža lokalnih dobaviteljev), zavzeto- stjo pri razvoju turizma, kot pomembne dejavnosti, ter gostoljubnostjo." STO bo za vse zmagovalke in finalist- ke slovenskih izborov EDEN organi- zirala delavnico s poudarkom na te- mah, kot so oblikovanje, razvoj in tr- ženje produktov, razvoj verige zelenih dobaviteljev, ciljno trženje ipd. Vse fi- naliste izbora EDEN v Sloveniji bodo imele tudi mo,žnost sodelovanja in po- vezovanja ter prenosa znanj in izme- njave izkušenj z evropskimi destinaci- jami v okviru spletnega foruma, ki de- luje od leta 2009 naprej v okviru sple- tne strani www.edenineurope.eu pod vodstvom Evropske komisije. Mag. Maja Pak, vodja projekta EDEN na Slovenski turistični organizaciji, je ob izboru povedala: "Na Slovenski tu- ristični organizaciji smo prepričani, da je trajnostni oziroma zeleni turizem ra- zvojna priložnost, ki bo zagotovila dolgo- ročno konkurenčnost slovenskega turiz- ma in povečala kakovost življenja prebi- valcev v Sloveniji. Za projekt EDEN smo se odločili z namenom, da v Sloveniji identificiramo in nagradimo najbolj trajnostne oziroma zelene destinacije, ki se ravnajo po načelih okoljske, družbeno odgovorne in kulturne trajnosti, ter tako spodbudimo njihov nadaljnji razvoj . Skozi proces priprave prijave, vsako leto na posebno temo, in s samim oce- njevanjem na terenu sodelujoče desti- nacije spodbujamo k razmišljanju o raz- ličnih vidikih trajnostnega razvoja nji- hove destinacije. Z veseljem ugotavlja- m.o, da se v razpravi med predstavniki destinacij in člani .strok~vne komisije, ki Evropska komisija je skupaj z državami članicami in državami kandidatkami že izbrala temo odličnosti za leto 2011, in sicer "Turizem in oživljanje nepremič­ ne kulturne dediščine" (Tourism and Regeneration of physical sites), ter pri- pravila splošna merila izbora. Nagrajene bodo tiste destinacije, ki so oživile lokalno nepremično kulturno de- diščino in jo pretvorile v turistične znamenitosti ter s tem spodbudile širše oži- vljanje lokalnega okolja. Tak projekt naj bi trajal že najmanj dve leti. Primeri projektov, ki pridejo v poštev, so: pretvorba nekdanje tovarne v koncertno dvorano ali vojaškega bunkerja v muzej, preoblikovanje starih železnic ali dru- ge transportne infrastrukture v turistične sprehajalne stezice ali kulturne poti, organizacija manjših znamenitosti v nellda~jih rudnikih, zgodovinskih tovarni- ških stavbah, na prizoriščih katastrof, v gradovih in na bojiščih, kjer lahko turi- sti podoživijo stare in tradicionalne načine življenja, stari zapori, ki so že odpr- ti za javnost in imajo predstavitveni prostor za obiskovalce itd. EDEN_23 so priznani strokovnjaki s področja traj- nostnega turizma, pogosto porodi ogro- mno novih idej in zamisli, ki jih destina- cije nato tudi uresničujejo. Evropska ko- misija razvija tudi trajnostne indikator- je, ki jih bo preizkusila na izbranih EDEN destinacijah (med njimi tudi na dveh slo- venskih), s katerimi bomo pridobili osno- vo za nabor indikatorjev za ugotavljanje uresničevanja trajnostnega razvoja slo- venskih destinacij. Na podlagi ugotovi- tev bomo lahko nato pripravili priporo- čila za njihov nadaljnji razvoj." Lanskoletni slovenski zmagovalni de- stinaciji Solčavskem, ki ima v evropski mreži destinacij EDEN sedaj že enole- tni staž, je naziv "Evropska destinacija odličnosti 2009" prinesel številne pred- nosti in;koristi. Najprej v lokalnem kul- turnem okolju, kjer prebivalcem nagra- da pomeni veliko več kot le priznanje. Nagrada je vnesla v turistično delovanje in utrip nov zagon in paleto motivov. Prebivalci Solčavskega, zlasti nosilci tu- rističnega razvoja, so navezali tudi odlič­ ne oblike sodelovanja z nekaterimi dru- gimi evropskimi destinacijami v okviru mreže EDEN. To pomeni najboljšo na- ložbo v promocijo, ki temelji na osebnih vezeh ter izmenjavi izkušenj. Marko Slapnik, direktor Zavoda za tu- rizem in trajnostni razvoj Solčavskega - Center Rinka po enem letu, od kar je Solčavsko prejelo naziv Evropska desti- nacija odličnosti, ugotavlja: "Veseli smo, da so stoletna prizadevanja za sonara- ven zdržen razvoj Solčavskega nagraje- na z znakom odličn9sti. Dogodki, pove- zani z natečajem EDEN, so Solčavskemu prinesli dobro prepoznavnost z 'zele- nim predznakom' ter dodatne možnosti promocijskih in trženjskih aktivnosti. Promocijske brošure, samostoječi pla- kati, animirana predstavitev, kratek promocijski film, oglaševalske akcije, v katerih se pojavljajo podobe Logarske doline, sejemski nastopi, študijske ture novinarjev in medijske objave veliko prispevajo k prepoznavnosti območja. Aktivnosti v okviru projekta EDEN so bile dobrodošle tudi pri povezovanju domačinov in pozitivni naravnanosti znotraj destinacije. Mreženje EDEN destinacij pa prinaša nove možnosti povezovanja tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in s tem popestritev in nad- gradnjo dosedanje ponudbe."_ Več informacij: www.slovenia.info/eden. 24 __ mag. Dejan Križaj; dejan.krizaj@turistica.si } ODPRTO INOVIRANJE - d(?ma in po svetu Inovativni kot(l)iček, št.19 - 'Kuharska šola' odprtega inoviranja nima mej. Zato smo poleg Snovalca in Sejalca 2010 v tokratni kot(l)iček in s tem v slovenski turistični kotel vkuhali še en svež, GREEN LOVE 'cukrček'. .juhA V predjedi se bomo ogrevali s spoznava- njem pojma odprto inoviranje (open in- novation) . Izraz je uradno spočel profe- sor Henry Chesbrough, direktor Centra za odprto inoviranje na kalifornijski univerzi Berkley. Temeljna idej_a, ki je še kako pomembna tudi v turizmu, je preprosta. V današnjem svetu je znanje na široko raztreseno po celem svetu in podjetja si v procesu inoviranja nemo- rejo več privoščiti, da bi se zanesla le na rezultate svojih raziskovalnih aktivno- sti in oddelkov (če jih sploh imajo, npr. v turizmu). Zato veliki tehnološki giganti z inova- cijami počno podobno kot z delnicami - z njimi trgujejo. Preprodajajo svo- je, kupujejo druge in se z bolj ali manj konkurenčnimi podjetji gredo skupne razvojne podjeme (lincenciranje, jo- int venture, spin-off .. . ). Vse z name- nom hitrega in kakovostnega razvo- ja ponudbe in poslovanja. Razlog za takšno odprtost, pred- vsem velikih podjetij, ki-,so še do nedavnega slovela po svoji zaprto- sti in avtonomiji, lahko pripišemo globalnim spremembam: odprte- mu trgovanju med drža.vami, ne- nehnemu tehnološkemu razvoju ter spletnim komunikacijskim tehnolo- gijam, ki so omogočile resnično povezlji- vost celotnega sveta. Z novimi 'odprtimi' razmerami se je na- mreč pojavil tudi nov trg znanja. Znanje, ki omogoča nadaljnji razvoj, se ne skri- va več le v specializiranih razvojnih od- delkih in inštitutih, ampak je razpršeno med zaposlenimi, dobavitelji, stranka- mi, konkurenti in univerzami. Če pod- jetje ne zna vseh teh jat znanja ustrezno zajeti v svoje mreže, ga bo namesto njih nekdo drug. Za potrebe hitrejšega pretoka informa- cij v tem informacijskem vrvežu smo za potrebe slovenskega turizma že postavili komunikacijski kanal Banke turističnih priložnosti Slovenije; načrtujemo pa še konkretnejše akcije. Ena od njih je pred- stavljena v nadaljevanju, kjer za vaše po- trebe v mreže ne lovimo več le sloven- skega znanja, ampak tudi znanje študen- tov iz celega sveta! SEJALEC 2010 .glavnajeD Nova priložnost za nove informacije za slovenski turizem se skriva v natečaju Challenge:Future, podprtim s spletnim portalom, možnostmi za prenos znanja in aktivno sodelovanje s podjetji. Da gre za neverjetno uspešen projekt, pričajo naslednje številke: v samo petih mesecih obstoja tekmovanja se je na portal prija- vilo več kot 11.000 študentov iz 1000 šol v 150 državah vsega sveta. Cilj Challenge:Future inciative je spod- buditi kreativnost in inovativnost mladih (t.i. generacije Y) za soustvar- janje prihodnosti, iskanje konkretnih SEJALEC Slovenska turistična organizacija priznanje za uresničene turistične novosti Slovenska turistična organizacija razpisuje nagrado za ustvarjalne in inova- tivne dosežke v turizmu, priznanje Sejalec 2010. Z njo nagrajuje že uresni- čene novosti - ustvarjalne in inovativne dosežke, ki prispevajo k večji pre- poznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Predmet razpisa za podelitev SEJALCA so INOVACIJE v turizmu, ki prispe- vajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Za potrebe razpi- sa je INOVACIJA definirana kot KAKOVOSTNO načrtovana in USPEŠNO uvedena NOVOST ali IZBOLJŠAVA, ki vsebuje elemente NENAVADNOSTI, prijaviteljeve IZVIRNOSTI, SISTEMSKEGA poslovnega razmišljanja in pro- mocije SLOVENSKEGA turizma. Enostavna predprijava. Celoletna brezplačna promocija za VSE prijavitelje. Obiski finalistov. Nagrade za zmagovalce. Ena kategorija. Napeto do razglasi- tve ... Slovenija vas potrebuje in Sejalec vas čaka! ______ Več informacij. www.slovenia.info/sejalec_ rešitev na sedanje izzive (socialne, oko- ljevarstvene in gospodarske) - vse z namenom omogočati trajnostni ra- zvoj. Zato je, kot pravijo organizator- ji, Challenge:Future edinstven "think tank" mladih, ki ga mnogi že poimenu- jejo "Youth Davos Forum". Osnovno vodilo Challenge:Future (www. challengefuture.org) je dejstvo, da mla- di potrebujejo konkretne izzive, spodbu- de k sodelovanju preko sodobnih orodij "Open Innovation" (glej .juhO) in "Web 2.()13.0" (glej Inovativni kot(l)iček št. 9), prenos svojih dosežkov v šolski uspeh, ra- zvoj kariere, prepoznavnost za delodajal- ce in možnost globalno predstaviti izje- mne zamisli, inovacije in talente. Tekmovanje študentom ponuja možnost sodelovanja v mednarodnih skupinah, so- delovanja z mentorji oziroma profesorji iz različnih mednarodnih šol ter stik z bo- dočimi delodajalci in velikimi svetovni- mi vizionarji. Prvi dve fazi tekmovanja sta potekali na spletni platformi. Devet najboljših ekip se je v sklepni fazi nate- čaja potegovalo za glavno nagrado v vre- dnosti 20.000 EUR na finalnem dogodku, ki se je odvijal na Bledu v maju pod ča­ stnim pokroviteljstvom predsednika dr- žave Republike Slovenije dr. Danila Turka. Finalisti so tako imeli priložnost predstavi- ti svoje inovativne rešitve in jih nadgraditi SNOVALEC 2010 ob sodelovanju s svetovno znanimi futuri- sti, visokimi predstavniki OECD in pred- stavniki gospodarstva. Prav zaradi težnje k trajnostnim re- šitvam in uravnoteženju gospodar- skih in socialnih izzivov je dr. Kotter iz Harvard Business School poimenoval Challenge:Future kar "win-win-win for the world". Zaradi izjemnega odziva in večplastnih koristi za vse sodelujoče so se na portalu Challenge:Future odločili, da še povečajo svojo produktivnosti in pričeli neprerri~gljivo silo mladih umov ponujati organizacijam, da v sklopu kratkih t.i. Stormit Challengev rešujejo konkretne probleme, s katerimi se sre- čujejo. Slovenska turistična organizacija je dobila posebno priložnost, da v sode- lovanju z Banko turističnih priložnosti Slovenije študentom iz celega sveta po- nudi prvi Stormit izziv: Give me three days of G REEN sLOVEnia. SNOVALEC Slovenska turistična organizacija nova energija za slovenski turizem Raziskujete priložnosti za uresničitev novega, drugačnega turističnega projek- ta? Potrebujete promocijo? Potrebujete del sredstev za uresničitev vaše ideje? Želite novo idejo uresničiti ali le predlagati njeno uresničitev? Snovalec spodbuja promocijo in uresničitev novih idej - INVENCIJ v tu- rizmu, ki bodo z uresničitvijo v prihodnosti postale inovacije, zrele za kandi- diranje na razpisu Sejalec. Za potrebe razpisa je INVENCIJA definirana kot KAKOVOSTNO načrtovana in še neuresničena NOVOST ali IZBOLJŠAVA, ki vsebuje elemente NENAVADNOSTI, prijaviteljeve IZVIRNOSTI, SISTEMSKEGA poslovnega razmišljanja in promocije SLOVENSKEGA tu- rizma. Invencije kandidati za Snovalca prijavljajo z idejnimi pologi v Banki turističnih priložnosti Slovenije. Snovalec 2010 je objavljen kot energijski polog v obliki nagradnega razpisa s predvidenim skladom 40.000 EUR, ki jih za še bolj inovativen razvoj slo- venskega turizma prispeva Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za tu- rizem v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Energija Snovalca 2010 je na voljo za dve vrsti turističnih motorjev razvoja: za uresničevalce invencij in za predlagatelje invencij . Uresničevalci invencij kandidirajo za naziv in plaketo "Snovalec 2010" ter finančno spodbudo za uresničitev invencije (kritje dela strdškov uresničitve) . Predlagatelji inven- cij kandidirajo za naziv in plaketo "Snovalec 2010". (,.) BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE Nl"'Ji - TURIST CA f.t.ll.lU1fAlATVID\n0rcfflUDW~o,Ol 'AC\JIJ'YO'TOUll'WJNOIUK)lr!OJ!Ol Vel. informacij: IV\\TW.BTPS.s1 " 1 Ministrstvo za gospodarstvo Republika Slovenija inovativnost __ 25 Povedano na kratko - iščemo najbolj- še turistične pakete, ki poosebljajo slo- venski GREEN LOVE. Avtor najboljše- ga paketa bo le-tega lahko lastnoročno preskusil - vse konstruktivne predloge pa bomo nato preko portala Banke pri- ložnosti ponudili slovenskim turistič­ nim agencijam, da jih pričnejo tržiti, saj bodo skrivali direkten odgovor na vpra- šanje: Kaj nenavadnega si mladi iz ce- lega sveta želijo doživeti v Sloveniji? S tem bomo odprli še en kanal iskanja znanja, ki lahko pomaga slovenskemu turizmu pri odprtem inoviranju! .sladicA Ta mesec je poln novih priložnosti ... Zato namesto daljše sladicE. v dodanih okvirjih.iz tokratnemu kot(l)ičku dodaja- mo tri 'cukrčke' - nove priložnosti, s ka- terimi Slovenska turistična organizaci- ja v sodelovanju z Direktoratom za turi- zem Ministrstva za gospodarstvo in UP Turistico, Fakulteto za turistične študi- je, spodbuja inovativnost v slovenskem turizmu._ SVETOVNI NATEČAJ Give me three day of G REEN sLOVEnia Slovenska turistična organizaci- ja in Banka turističnih priložno- sti Slovenije sta poleg Sejalca in Snovalca izzvali še enkrat - tokrat tako slovensko mladino kot tudi mlade iz celega s.veta! Svetovni izziv se je imenoval Give me three days of GREEN sLOVEnia in je bil obja- vljen v sklopu mednarodnega por- tala Challenge:Future. Iskali smo najboljši predlog tri- dnevnega potepa po Sloveniji za dve osebi s poudarkom na trajno- stnem, odgovornem in ekološkem turizmu. Cena na osebo ni smela preseči 500 EUR - zmagovalec, ki so ga razglasili 18. maja na slav- nostnem dogodku na Bledu, bo s prijateljico ali prijateljem lahko predlagani turistični paket tudi preizkusil. Več informacij o raz- pletu natečaja vas čaka na: www. btps.si Who do you GREEN LOVE? Give me three days ~ storm of GRE EN sLOVEnia i.~ ttic ct1a1112n:;1e '-i 2 6 Marino Fakin; marino.fakin@slo-zeleznice.si 1 NOSTALGIJA NA TIRIH Železnica ima na slovenskem ozemlju že 164-letno bogato zgodovino. Prvi vlak je na slovensko obmo- čje pripeljal v Celje leta 1846 po Južni železnici od Dunaja do Trsta. Tri leta pozneje, leta 1849, je žele- znica dosegla Ljubljano, leta 1857 pa Trst. Gradnja železniških prog je pomembna vplivala na gospo- .darski, družbeni in kulturni napredek krajev in pokrajin ob progi, na industrializacijo in urbanizaci- jo, postala je most zbliževanja, kakršnega Evropa dotlej še ni poznala. Razvoj železnic na slovenskih tleh je vplival tudi na razvoj turizma. Parna lokomotiva zahteva vse drugačen pristop kot električna ali dizelka. Ne pravijo zastonj, da je med vsemi stroji najbolj podobna živali. V saka ima svoj značaj, zna biti pridna, pa tudi muhasta, pa spet ljubezniva in nagajiva. Ljubezen vrača, zanemarjanje pa užaljena takoj kaznuje ... Tudi strojevodji, ki krotijo to mogočno beštijo, se razlikujejo od navdušenih mladeničev, ki so jim elektronika in računalniki na krovu sodobnih lokomotiv razburljiv izziv. Na slovenskih železnicah jih ni prav veliko, ki so vešči tudi dialoga s tradicijo, ki so dozoreli, umirjeni, preudarni, tudi fizično močni, stabilno grajeni -prav, kot so bili strojevodje nekdaj. Gorazd Buček z Jesenic je eden takšnih in parne lokomotive ga spoštujejo. Slovenija se posrečeno nahaja na kri- žišču dveh pomembnejših vseevrop- skih koridorjev. Tu se križata peti koridor, ki povezuje železnice in ce- ste Iberskega polotoka prek južne Francije, severne Italije, Slovenije in Madžarske z Ukrajino, -in deseti, ki prometno ožilje srednje Evrope prek Slovenije, Hrvaške in Srbije vodi proti Turčiji. 1 Naravnost ide- alne razmere za razvoj turističnih storitev na železnici. Slovenske železnice skupaj z železnica- mi in podjetji iz članic Evropske unije razvijajo skupne tržne storitve v potni- škem prometu in uspešno promovira- jo slovenski turizem. Dejavne so tudi v številnih mednarodnih železniških po- nudbah za prevoz potnikov, med kate- rimi sta morda najbolj znani InterRail in Eurail. Slovenske železnice so razvi- le tudi v tujini zelo prepoznaven turi- stični produkt, ki privablja čedalje več tujih gostov in ki je pomemben tudi za ohranjanje slovenske tehnično-kultur­ ne dediščine. Muzejski vlak kot turistični produkt so Slovenske železnice zasnovale leta 1986. Istega leta je TV Ljubljana žele- znici zato podelila priznanje Turistični nagelj za najbolj domiselno in izvir- no popestritev slovenskega turizma leta 1986. Storitev muzejskega vla- ka je po številu prepeljanih turistov najpomembnejša turistična ponudba Slovenskih železnic. Redni in posebni turistični vlaki na parno vleko vozijo večinoma na Bohinjski progi od apri- la do oktobra. Na vlaku potnike spre- mljajo vodniki in animatorji, ki po- skrbijo za dobro vzdušje in postreže- jo z informacijami o vlaku in progi, po kateri se bodo peljali. V vlaku je tudi poseben vagon, kjer se potniki lahko odžejajo in kaj majhnega prigriznejo. Muzejski vlak vozi občasno tudi dru- god po 'Sfoveniji, na primer, v Škofjo Loko, Celje; Novo mesto, Metliko in BTJ:: Center v Ljubljani. Na čelu vla- ka je običajno lokomotiva št. 25.026 vrste 25 2-8-0, ki je bila zgrajena v Floridsdorfu leta 1920, ali lokomoti- va št. 33.037 vrste 33 2-10-0, ki so jo zgradili v tovarni Henschel leta 1944. Za ljubitelje vožnje z vlakom je sko- raj dve uri dolga vožnja po Bohinjski progi nepozabno doživetje. Tujci, ki odkrivajo lepote Slovenije z muzej- skim vlakom, so dobesedno očarani nad slovensko pokrajino, posebno so . :r,_ ;~=;f:"_~: _____ _ Muzejski vlak s parno lokomotivo 33.037 na viaduktu Branik na poti iz Nove Gorice. navdušeni nad Bohinjsko progo, nad Blejskim jezerom, nad številnimi sote- skami in grapami ter nad vožnjo skozi predore, med katerimi je najdaljši dolg kar 6.327 metrov. Gorazd Hartner iz potniškega prome- ta Slovenskih železnic je povedal: "Ob stoletnici Bohinjske proge, leta 2006, je muzejski vlak postal prepoznaven turistični produkt v vsem evropskem prostoru. Svetovno pozornost je vlak doživel na Svetovni turistični borzi (World Travel Market). Od takrat je vsako leto več povpraševanja za vo- žnjo z muzejskim vlakom." Tradicionalno sta v ponudbi dva pro- grama voženj po Bohinjski progi. Storitev, ki jo promovira turistična _ agencija Club (www.club.si) iz Mosta • na Soči, privabi veliko število italijan- skih turistov. Zanje organizirajo pri- bližno dvajset voženj na leto iz Novy Gorice na Bled. Podjetje ABC rent a car (www.abc-tourism.si) iz Ljubljane pa organizira približno trideset voženj na leto z Jesenic v Kanal, predvsem za nemške in avstrijske obiskovalce. "Letošnja sezona voženj z muzejskim vlakom se je začela 23. aprila. Z Bleda v Novo Gorico in nazaj je vlak pope- ljal večjo skupino gostov iz Avstrije. Načrtujemo, da bomo letos opravili skupaj 60 do 70 voženj z muzejskim vlakom. Popeljali bomo tudi skupine turistov in ljupitelje železnic iz Velike Britanije, Francije, Belgije, Švice, Američani v oblačilih iz leta 1915 čakajo na prihod muzejskega vlaka v Divači. Nizozemske, Združenih držav Amerike ter celo iz Japonske in Avstralije." O tem, kako dobrodošla je storitev muzejskega vlaka in kako hvaležni go- stje so ljubitelji železnic, Hartner opi- še zanimiv lanski dogodek: "Oktobra ~e je s posebnim muzejskim vlakom od Divače do Nove Gorice peljala sku- pina 250 ameriških turistov. Zaželeli so si, da jim pričaramo nostalgijo sta- rih časov in občutek, kakšno je bilo po- tovanje z vlakom pred sto leti. Osebje na lepše __ 27 v vlaku in 'vojaki' so bili v oblačilih iz leta 1915, pa tudi potniki so nosili oblačila iz istega obdobja." Z muzejskim vlakom se je mogoče peljati na vseh atraktivnih progah v Sloveniji. Za najem muzejskega vla- ka v različne namene se odločajo tudi slovenska podjetja. Enkrat na leto po- stane muzejski vlak diplomatski vlak ter popelje veleposlanike in tuje diplo- mate. Veliko zanimanja za najem vla- ka izrazijo tudi zasebniki, ki želijo na njem praznovati rojstni dan, poroko Pri železniški postaji Podhom, blizu Bleda. ipd. Med naročniki je posebno pri- ljubljena vožnja po dolenjski progi. "še več možnosti za muzejski vlak bo prinesla posodobitev železniške proge od Grosuplja do Kočevja," še pove Hartner._ 1 Mladen Bogic, V mislih z Južno žele- znico, Nova proga, junij 2007, Slovenske železnice 28 __ Vesna Kuralt; kuralt.vesna@gmail.com 1 Naj vsi spoznajo dobrote Slovenije - Promocija gastron~rnije Slovenije Človek je edino bitje, ki se zavestno odloča koliko, kaj in kdaj bo jedel. Prehranjevanje ni le biološka potreba, na katero se odzivamo nagonsko, ampak nanjo vplivajo številni kulturni, geografski in so- cialno-ekonomski dejavniki okolja, ki pogojujejo naše privzgojene prehrambene navade in razvade. Zato je prehrana različnih predelov sveta, dežel in lokalnih okolij zelo raznolika, kar se pogosto izko- rišča za turistično promocijo. Naša nacionalna kuhinja se uspešno pro- movira šele v zadnjem času, kljub vse- mu pa so slovenske jedi še vedno slabše prepoznavne. Morda zato, ker v gostin- skih obratih še vedno prevladujejo me- sne jedi, ugotavljata Sonja Sibila Lebe in Katarina Schiemann v Zborniku prispev- kov konference z mednarodno udeležbo: Prepoznavna mednarodna gastronomija - potencial v turizmu, medtem ko slo- venska kuhinja temelji na močnatih iz- delkih, sadju in zelenjavi. Mogoče pri- hajajo boljši časi, saj osveščeni gostje ve- dno pogosteje povprašujejo po prav ta- kšni prehrani. Avtorici poudarjata še, da v gastronomiji ne ~e.lja le zakon ponud- be in povpraševanja, temveč tudi spo- znanje, da je moč povpraševanje tudi iz- zvati in ga vzgajati: kakor smo turiste in obiskovalce prireditev pred 60 leti vzgojili, da lahko kjerkoli na obmo~ju Jugoslavije naročijo čevapčiče in burek, jih lahko v prihodnosti povabimo, da kjerkoli na območju Slovenije naroči­ jo štruklje in kranjsko klobaso. Zakaj pane? Pomembna je ugotovitev raziskave o slovenski gastronomiji med tujimi tu- risti, ki je bila leta 2007 izvedena po naročilu STO in ocenjuje, da je pri- bližno 60 % anketirancev izvedelo za Slovenijo preko priporočila znan- cev in prijateljev, zato je trženje pre- ko konkretne turistične ponudbe iz- jemno pomembno. V primtru,pro- mocije gastronomije Slovenije pa je v enaki funkciji ponudba slovenskih tradicionalnih jedi. Za splošno pred- stavo te ponudbe vam bom pred- stavila del svoje seminarske naloge Slovenske jedi v ljubljanskih hotelih, ki je nastala pod mentorstvom dr. Janeza Bogataja na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani. V svoji raziskavi maja 2008 sem zajela hotele z več zvezdicami, saj menim, da je v hotelih nižjega stan- darda ponudba ožja in bi se tako v pri- merjavi s prestižnejšimi hoteli pokaza- la za še slabšo. Seveda poleg analizira- niha la carte menijev vsi hoteli ponu- jajo tudi različne dnevne jedilnike, ban- ketne ponudbe in druga posebna naro- čila za skupine, ki so sezonsko obarva- na, vendar so težje primerljiva in jih zato le mestoma omenjam. Ni povpraševanja V času raziskave sem ugotovila, da je ponudba slovenskih jedi v ljubljanskih hotelih dokaj skromna, vsaj v a la car- te menijih. Skr2 mno ponudbo v hotel- skih restavracijah odgovorni opraviču­ jejo z več razlogi. Nekateri se prilagaja- jo tržni niši poslovnih gostov. Ker nji- hov namen potovanja ni počitnikovanje, posledično manj povprašujejo po tradi- cionalni prehrani. Turiste, ki želijo po- izkusiti avtentično slovensko hrano, pa napotijo v za to specializirane gostilne, kot so Sokol, Rotovž ali As . Moji sogo- vorniki so kot predstavniki hotelov svo- jo a la carte ponudbo argumentirali kot zadostno, saj povpraševanja po sloven- skih jedeh ni in bi jih v nasprotnem pri- meru priskrbeli. In kako so izbrali svoj nabor slovenskih jedi? V njihovi ponud- bi naj bi našli jedi, ki jih sami želijo ogla- ševati, če odštejemo nekaj sezonskih iz- jem (na primer krvavice, pečenice z ze- ljem, Martinovo kosilo z raco, rdečim ze- ljem in mlinci). Poleg tega so izpostavili tudi jedi, ki zahtevajo daljši čas priprave in jih zaradi tega ne najdemo vala carte meniju, lahko pa se pripravijo po naro- čilu (največkrat za skupino). Pomembna je tudi banketna kulinarična ponudba. Posebej so opozorili, da si organizatorji večjih kongresov ali konferenc velikokrat zaželijo slovenskih jedi, vendar se te slo- venske jedi pogosto ponujajo posame- zno, največkrat kot sladico ali predjed. Posebej pohvalna je oznaka "S" v jedil- nem listu Austria Trend hotela, ki ozna- čuje tipično slovenske jedi, hotel Lev pa slovenske jedi navede v samostojnem razdelku jedilnega lista. Včasih način priprave jedi res ni tipično slovenski, vendar uporabijo živilo domačega izvo- ra. Ponujajo tudi primere slovenskih jedi z modernimi dodatki, ki se mi ne zdijo napačni, saj tradicionalna prehrana ni izolirana v času ali prostoru. Takšno jed vam postrežejo v hotelu Mons, in sicer jab,lčni zavitek z vanilijevo omako. Po drugi strani pa je takšna oznaka lahko zelo problematična, kadar goste zavaja. Tu bi izpostavila ljubljanski zrezek, ki se pripravlja na isti način kot cordon bleu in je torej slovenski zgolj po svojem ime- nu. Nekaj 'slovenstva' se kaže tudi v je- dilnih listih City hotela, saj vsebujejo ra- zne zgodbe povezane z zgodovino hote- la, ki vsebuje slovensko tradicijo. Ravno zato se jim oznaka za slovenske jedi ne zdi ravno potrebna. Vendar mislim, da takšna oznaka vendarle ne bi bila odveč, saj je lahko povod, da turisti poizkusijo prav slovensko jed. Paradoks zaščitenih jedi V svojem terenskem delu me je naj- bolj presenetil paradoks zaščite. Specializirana društva in druge institu- cije, ki skrbijo za zaščitene tradicional- ne jedi, zahtevajo, da se le-te pripravlja- jo le po dogovorjenih oziroma določe­ nih standardih. Zato se pripravi kranj- ske klobase, prekmurske gibanice in drugih zaščitenih jedi v ljubljanskih ho- telih mnogi raje izogibajo, da ne bi za- radi nezadoščanja standardov imeli ka- kšne težave. To pa niti ni problematično, saj je na voljo še dovolj drugih okusnih slovenskih jedi. Kaj nam torej pomaga ščititi določene jedi pred pozabo in spre- minjanjem, če dejanska zaščita učinkuje ravno nasprotno? Tako bodo te mojstro- vine še hitreje 'izginile', čeprav je zašči­ ta teh slovenskih posebnosti namenjena njihovi večji promociji in prepoznavno- sti. Eden od sogovornikov mi je v zvezi s pripravo zaščitenih slovenskih jedi zau- pal trik. Da bi se gostinski delavci izogni- li zahtevanim standardom artiklu pre- prosto spremenijo ime. Tako se name- sto prekmurske gibanice prodaja giba- nica in težav več ni, saj gibanica kot po- sebna jed ni zaščitena, zato so pri njeni pripravi svobo'clnejši. Na konkretno ponudbo tako očitno močno vpliva posameznikova volja in prepričanje. V nekaterih hotelih so to vodje gostinstva, šefi kuhinje, redkeje pa lastniki hotelov, delavci marketinga ali drugi hotelski uslužbenci. Dobro uspo- sobljen kader je torej ključ do dobre po- nudbe in končno tudi izvedbe, tako go- stinske kot hotelirske. Razvoj strategije razpoznavnosti Na področju promocije slovenske gastro- nomije je STO podelila srebrnega sejalca za inovativni produkt 2007. Nagrajena je bila turistična atrakcija, ki promovi- ra slovensko dediščino s poudarkom na njeni gastronomiji. To so tako ime- novani slovenski večeri. Prvi na tržišču se prirejajo pod okriljem zavoda Židana marela, in sicer v restavraciji Skriti kot v centru Ljubljane, kjer se predstavi slo- venska folklorna skupina z živo glasbo. Poleg plesov pa gostje spoznajo tudi raz- lične šege in navade ter tradicionalne za- bavne igre, pri katerih lahko sodeluje- jo tudi sami. Ti dogodki so primer do- bre prakse, ki naj bodo v zgled in inspi- racijo ostalim. • Slovenija ima "vse možnosti za ra- zvoj konkurenčnega produkta gastro- nomije, s katerim lahko poveča svojo kulinarika.__ 2 9 prepoznavnost. Dejstvo je, da bolj kot je kakovostna gastronomija z dovolj ve- likim številom avtohtonih slovenskih jedi in intenzivnejša, kot je promocija, boljši so ekonomski učinki za lokalno, regionalno in državno okolje. Razviti bo treba tržno znamko za slovensko ga- stronomijo, ki bo privedla do večje raz- poznavnosti produkta, seveda ob osre- dotočenih sporočilih za tuje in domače javnosti oziroma v jasnem pozicionira- nju slovenske gastronomije," je zapisa- la Maja Pak v zborniku prispevkov že omenjene konference iz leta 2007. Prav zaradi zmede na področju prepoznava- nja tradicionalnih slovenskih jedi so že leta 2006 po naročilu STO na osnovi meddisciplinarnega raziskovanja ustva- rili tako;imenovano Strategijo gastro- nomije Slovenije. Ustanovili so 24 re- gij in strokovno izbrali 170 jedi, ki jih je nazorno prikazal Janez Bogataj v svo- ji knjigi Okusiti Slovenijo. Uspeh stra- tegije se dandanes nadaljuje v kulina- ričnem središču Okusiti Slovenijo na dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku. Ne le, da lahko turisti tu okusijo vso slovensko gastronomijo na visoki ka- kovostni ravni, ampak lahko njihove dobrote tudi odnesejo domov v obliki pripravljenih 'spominkov'. Kot so izpo- stavili ob podelitvi nagrade Zlati sejalec 2009: "Pri Jezerških hrana ni samou- mevna, ampak je del globljega sporoči­ la, ki ga prenašajo vsem gostom: Človek je, kar je." V procesu so dokazali, da pri kulinari- ki ne gre toliko za spreminjanje, kot za prilagajanje sodobnemu času. Zato se tudi naša stereotipna omejenost gle- de tega, da je naša tradicionalna pre- hrana 'kmečka' in posledično mastna in nezdrava, zdi nesmiselna. Ne sme- mo tudi pozabiti, da so se 'nove' jedi vedno najprej uveljavile v grajskem okolju, od koder so preko mesta pri- šle na podeželje. Slovenske jedi so po besedah Janeza Bogataja "posle- dica in seštevek najrazličnejših ča­ sovnih obdobij, načinov prehranje- vanja pri različnih družbenih sku- pinah in v različnih družbenih oko- ljih. Predvsem je značilnost te po- dobe tudi v nenehnih možnostih odkrivanja pestre dediščine, ki je navzoča v sodobnem vsakdanu kot inačica razvojnega procesa ali le kot ena od oblik zgodovinskega spomina."_ 30 prof. dr. Janez Bogataj; janez.bogataj@guest.arnes.si 1 QJ ·~ •.-1 s QJ > o·~ QJ ~ •.-1 o~ ..1-J QJ ~ QJ C/) ..1-J > ro C/) o ro 1 N b.QC/) Odločitev in usmeritev izhaja iz temelj- ne raziskave Strategija gastronomi- je Slovenije, ki je sestavila okvir in na- pela platno za celovito podobo tega po- membnega segmenta turistične ponud- be ter splošne razpoznavnosti posame- znih krajev, pokrajin in države v celoti. Raziskava je določila 24 gastronomskih regij Slovenije in v njih izbrala 176 najbolj temeljnih, torej no.~ilnih in razpoznavnih jedi. Pomemben del raziskave je bila tudi določitev ukrepov na področjih ponudbe, izobraževanja, promocije idr. Po štirih le- tih lahko rečemo, da so se zadeve na ga- stronomskem in kulinaričnem podwčju začele opazno spreminjati. Med nje sodi tudi dobrodošla novost, ki je zaradi ino- vativnosti in temeljitosti modela preje- la ob koncu leta 2009 tudi priznanje "Sejalec". Gostinski in hotelski objekt Dvor Jezeršek na Zgornjem Brniku, le slabih 10 minut od ljubljanskega letali- šča, je svojo novo dejavnost in poslan- stvo preimenoval v Kulinarično sredi- šče Slovenije - "Okusiti Slovenijo". Vendar pri tem ne gre le za preime- novanje, ampak predvsem za vsebino, torej za ponudbo in oblike dejavnosti, ki jih v kulinaričnem sreqišču in zu- naj njega razvijajo. Vizualni okvir po- nudbi daje premišljena in atraktivna celostna podoba (avtor Žare Kerin, Futura), ki je prav gotovo eden od pomembnih pogojev za uspešnost. Od leta 2006 slovenski turizem sistematično razvija in obli- kuje svojo promocijo tudi z gastronomsko in kulinarično raz- poznavnostjo države. Seveda je temeljni pogoj v zasnovi jedil- nikov in širše rečeno strategiji kulina- rične ponudbe. Ta ima tri temeljne izvi- re: najprej so to vse jedi, ki jih je določi­ la Strategija gastronomije Slovenije, sle- di upoštevanje letnih časov in končno še naravne in zaščitene prehranske sestavi- ne. Jedem je prilagojen širok izbor slo- venskih vin, med katerimi so še zlasti iz- postavljena izvirna oziroma avtohtona. Načinov seznanjanja s kulinariko Slovenije so v Kulinaričnem središču Slovenije razvili več vrst. Temeljni obliki predstavljajo meniji in ponudba a la carte. Poleg teh poteka seznanjanje z mojstrovi- nami kulinarike Slovenije v okviru poseb- nih ponudb o:tiroma pogostitev (stoječih, sedečih, kombiniranih), slavnostnih ko- sil in večerij, delovnih zajtrkov, protoko- larnih sprejemov in drugih. Kulinarično središče opravlja tudi pedagoško vlogo z organizacijo raznih seminarjev in posve- tovanj, ki širijo znanja in predvsem stra- tegije za pravilno razumevanje sodobne, vendar razpoznavne kulinarike Slovenije. Kulinarično središče se pogosto spremeni v kulinarični razstavni prostor ali atelje za kulinarično f~tografijo. Predvsem je sre- dišče odlična priložnost za prve in celovi- te informacije o podobi kulinarike ter ga- stronomije Slovenije za številne tuje novi- narje, kulinarične strokovnjake, ugledne goste, manjše in večje skupine. V dogod- ke promocijskih in slavnostnih značajev pogosto vključujejo tudi neposredne pri- kaze kuhanja, zlasti še peke v hišni krušni peči. Hlebce kruha iz te peči gostje lahko odnesejo domov v Slovenijo ali tujino kot originalne 'spominke'. Slednje ne predsta- vljajo le hlebci kruha in pekovsko pecivo, ampak še cela paleta hišnih prehranskih izdelkov (npr. marmelade) in nekaterih drugih (najboljša kranjska klobasa, sol- ni cvet, čebelji izdelki, tudi slovenska ku- linarična literatura idr.). Kulinarično središče Slovenije "Okusiti Slovenijo"_je torej popolna, celovita infor- macija ter doživetje naše kulinarične in gastronomske razpoznavnosti. Središče je vstop v raznolik svet jedi in pijač, na- vad in načinov uživanja, okusov in pre- šernih stikov. Če se povrnem k naslovu prispevka, lahko rečem, da je slovenska gastronomska in kulinarična njiva do- bro posejana, zato ni bojazni pred slabi- mi letinami. Samo želimo si lahko in ve- seli bomo, če bo v prihodnje slovenski tu- ristični "Sejalec" odkril še nove načine in oblike, ki izvirajo iz trdno postavljenega okvira Strategije gastronomije Slovenije. Menim, da bi morali biti odločnost, po- gum, predvsem pa zdravo razmišljanje družine Jezeršek z odločitvijo za posta- vitev in delovanje Kulinaričnega središča, vsem v Sloveniji predvsem velika spodbu- da in zgled. Vendar bo za tak pogled mo- ral še marsikdo najprej zasejati tudi svo- jo njivo .. . _ Osrednja ikona promocijskih aktivnosti v Španiji in Veliki Britaniji je bel konj poimenovan Feelipo (v angleščini Feel Love) V torek, 11. maja, se je v Španiji začela še ena izmed letošnjih nekoliko drugačnih, inovativnejših promocijskih aktivnosti STO na tujih trgih. Osrednja ikona pro- mocijskih aktivnosti je bel konj poimeno- van Feelipo (v angleški različici Feel love), ki s svojim živahnim in zabavnim korakom ter pojavo vzbuja pozornost mimoidočih po ulicah Barcelone in Madrida. Akcija po- teka v sodelovanju s Kobilarno Lipica, ki le- tos obeležuje 430. letnico ustanovitve, in Adrio Airways. V juniju bo STO akcijo, ki opozarja na edinstveno kulturno dediščino in ikono Slovenije - slovenskega Lipicanca in vabi ljudi na ulicah evropskih velemest, od koder so neposredne letalske povezave z letalskim prevoznikom Adrio Airways v Slovenijo, nadaljevala tudi v Veliki Britaniji, in sicer v Londonu in Manchestru. V si, ki se bodo v času akcije (Barcelona, 11. - 17. maj, Madrid predvidoma 21. - 23. maj) fotografirali s konjem Feelipom in fotogra- fijo objavili na spletni strani na Facebooku: www.facebook.com/TurismoEslovenia, se bodo lahko potegovali za teden dni po- čitnic v Lipici. Posameznik, ki bo na obja- vljeni fotografiji, in bo do 25. junija pre- jel največ glasov uporabnikov Facebooka (s pritiskom glasovalcev na gumb Všeč mi je), bo za nagrado prejel teden dni počitnic v Lipici, kjer se mu bo lahko pridružila še ena oseba. Na enak način bo promocija do 16. julija potekala v Veliki Britaniji. Še pred zaključkom prvega dela spletne n~gradne igre, ki vključuje sodobne nači­ ne komuniciranja preko vse bolj priljublje- nih socialnih omrežij, pa bo sledila napo- ved drugega dela promocije: tekmovanje ODPRTI NOVI INFORMACIJSKI PISARNI STO V TUJINI _London. Odprtje informativnega urada in dodatna promocija Slovenije na britanskem trgu so velik korak naprej na področju predstavitve Slovenije, pri čemer gre velika zasluga tudi Veleposlaništvu RS v Londonu in MZZ. Na ura- du lahko več informacij o Sloveniji dobijo tako poslovni partnerji, novinarji kot tudi splošna javnost. Vodja informacijske pisarne: Tine Murn, tine.murn@slo- venia.info. _ Tokio. Kot odziv na vedno več japonskih gostov v Sloveniji in z željo vzposta- viti močnejšo vez med japonskimi orga'nizatorji potovanj in slovenskim turiz- mom, je v maju 2010 začela delovati informacijska pisarna v Tokiu. Temeljne naloge so promocija slovenske turistične ponudbe, stiki z mediji ter tudi ko- municiranje s B2C segmentom. Vodja informacijske pisarne: Klemen Zavodnik, klemen.zavodnik@slovenia.info. Brina Čehovin; brina.cehovin@slovenia.info 31 • • - -• • -- • -•• za najizvirnejši itinerar - tedensko po- čitnikovanje v Sloveniji. Sodelujoči so po- vabljeni k obisku spletnega portala www. slovenia.info ter objavi svojega sanjskega potovanja po Sloveniji. V finale se bo uvr- stilo šest finalistov - predlogov itinerar- jev: trije, ki bodo (s pritiskom glasovalcev na gumb Všeč mi je) prejeli največ glasov ter trije po izboru žirije STO Končni zma- govalec, ki bo lahko doživel svoje sanjsko popotovanje po Sloveniji, bo avtor tiste- ga predloga, ki bo v finalu prejel največ glasov (s pritiskom glasovalcev na gumb Všeč mi je). Drugi del akcije se bo zaklju- čil 12. julija v Španiji oziroma 9. avgusta v Veliki Britaniji. V okviru te marketinško-promocijske aktivnosti so mimoidoči v času poulič­ ne promocije, ki omogoča "devirtualiza- cijo" in neposreden stik s potencialni- mi obiskovalci Slovenije, prejeli ustne in na priložnostni razglednici z lipican- ci navedene informacije. Začetna oseb- na predstavitev pretežno spletne pro- mocijske akcije z nekoliko drugačnim, šaljivim, neposrednim in osebnim na- govarjanjem ciljne skupine potencial- nih gostov, vzpostavlja prvi, pristen začetni odnos s turistično destinacijo Slovenijo (in njeno znamko), jih vabi, da sklenejo prijateljstvo z njo v virtu- alnem svetu ter svoje prijateljstvo po- trdijo in utrdijo z obiskom »resnične« Slovenije._ 32 __ Brina Čehovin; brina.cehovin@slovenia.info 1 "Slovenija ... STAVIMO, DA JO BOSTE VZLJUBILI!" Akcija "Slovenija ... stavimo, da jo boste vzljubili!" je doslej najobsežnejša in ena najkompleksnejših marketinško-promocijskih akcij Slovenske turistične organizacije na trgu Velike Britanije. Ob izjemnem uspehu slovenske nogo- metne reprezentance, ki se je s taktično in srčno igro uvrstila na Svetovno nogo- metno prvenstvo v Južnoafriški repu- bliki, ki bo potekalo od 11. junija do 11. julija 2010. in upoštevajoč dejstvo, da je bila slovenska nogometna reprezentan- ca izžrebana v isto skupino z angleško nogometno reprezentanco (skupina C), smo na Slovenski turistični organizaciji v sodelovanju z osmimi britanskimi or- ganizatorji potovanj, nacionalnim letal- skim prevoznikom Adrio Airways ter so- delovanjem Nogometne zveze Slovenije, pripravili edinstveno promocijsko akci- jo, katere ključni cilj je pritegniti čim ve- čje število Britancev in tamkajšnjih no- gometnih navdušencev k počitnikova­ nju v Sloveniji ozir. ,. • . fi;''Y , \ . f ...... . ·'·1_ J t• ~. Nastop plesalcev Mojce Horvat na večernem dogodku Pozdrav direktorja SSNZ Iztoka Altabuerja na večernem dogodku I FEEL SLOVENJA 36 __ aktivnosti STO Ko kulinarični novinarji umolknejo ... Po nekaj odmevnih predstavitvah slovenske kulinarike po sve- tu je bila tokrat na vrsti nizozemska prestolnica Haag. Med 22. marcem in 2. aprilom sta potekala kar dva tedna sloven- ske enogastronomije. Zahvaljujoč odličnim zvezam sloven- skega veleposlanika pri nizozemski kroni Leona Marca je do- godek potekal v prestižni restavraciji Des Juges (Sodniki), v lasti Carnegiejevega sklada, pri Mednarodnem sodišču . Veleposlaništvo, ki je ta dogodek pripravilo v sodelovanju s Slovenskim turističnim uradom iz Bruslja, se je odločilo, da bo slovenske jedi pripravljal Matej Tomažič z domačije Majerija iz Slapa pri Vipavi. V četrtek, 25 . marca, so bili na preizkušnjo povabljeni nizozemski pisci o hrani in vinih ter turistični no- vinarji, ki niso mogli skriti svojega navdušenja nad kristalizi- ranim regratom s kislim mlekom in medom, špinačnimi vli- vanci v omaki z jastogom in istrskimi tartufi, sorbetom izbe- zgove šabese .. . če naštejemo samo nekaj jedi. Jeseni bodo slo- venske specialitete ponovno navduševale v Bruslju. Slovenska glasba odmevala po Miamiju Letos je borza križarjenja v Miamiju odprla svoja vrata že 26. zapored, in sicer med 16. in 18. marcem. Slovensko stojnico so zastopali Konzorcij za razvoj in promoci- jo križarjenja, Luka Koper, Mestna občina Koper ter Slovenska turistična organizacija. Destinacija Koper se je že petič zaporedoma promovirala na največjem dogod- ku s področja križarjenja, s stojnico velikosti 28,5 m2. Dogajanje na stojnici je popestril ansambel Aufbiks, ki je s slovensko glasbo navduš~val celoten Miami. V okvi- ru raziskave, ki jo je izvedla revija za promocijo desti- nacij za križarjenja Dream, je Koper po ocenah potni- kov prejel nagrado za najboljšo organizacijo in izved- bo izletov po slovenskih destinacijah. Odmeven nastop Lipice v Nemčiji Zadnji vikend v februarju, od 26 .-28.2.2010, je v Friedrichshafnu v Nemčiji, potekal velik mednarodni ko- njeniški sejem. Udeležilo se ga je več kot 300 razstavljav- cev, v treh dneh pa ga je obiskalo 22.600 obiskovalcev pred- vsem iz Nemčije, Švice in Avstrije. Organizatorji sejma so Kobilarni Lipica, k6t enemu redkih nastopajočih, omogo- čili organizacijo novinarske konference, na kateri se je šte- vilnim tiskanim in elektronskim nemškim medijem pred- stavilo Kobilarno Lipica, lipicance in letošnjo 430. obletni- co. Novinarske konference se je poleg direktorja Kobilarne Lipica dr.vet.med. Tomija Rumpfa udeležil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji, nj.eks. Mitja Drobnič. Veliko po- zornost je pritegnil tudi razstavni prostor Kobilarne Lipica, na katerem je bila predstavljena tudi širša ponudba Krasa in Slovenije, v kateri so sodelovali tudi kraški vinarji, pr- šutarji ter Slovenska turistična organizacija. PRAVKAR IZŠLO: Pohodništvo v Sloveniji Izšla je vsebinsko in vizual- no prenovljena publikacija Pohodništvo v Sloveniji, pri- lagojena novi celostni grafič­ ni podobi blagovne znamke I feel Slovenia in v skladu z načeli okolju prijazne pro- dukcije promocijskih mate- rialov. Katalog je natisnjen na papirju iz nadzorovanega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, s čimer Slovenska turistična organizacija nada- ljuje z izpolnjevanjem ciljev v sklopu projekta za ohranitev zelene Slovenije. Publikacijo smo na Slovenski turistični organizaciji izdali skupaj z GIZ poho- dništvo in kolesarjenje v skupni nakladi 80.000 izvodov v pe- tih jezikovnih različicah. V katalogu so podrobno opisane predloge poti, po katerih se lahko podate in tako spoznavate zeleno Slovenijo, pohodni- kom prijazne hotele in turistične destinacije. Za lažjo izbiro si oglejte tudi zemljevide in grafične prikaze težavnostnih sto- penj izbranih poti. Publikacija je dopolnjena tudi z zelenimi nasveti in predlogi pohodniških paketov, kjer je za vas na enem mestu zbrana celotna ponudba. S katalogom v roki se brez- skrbno podajte na pot in raziščite ter okusite Slovenijo! SIW 2010 Slovenska turistična borza, največji poslovni dogodek slo- venskega turističnega gospo- darstva, bo letos potekala v Ljubljani. Na Gospodarskem razstavišču se bo 4. junija sre- čalo 140 slovenskih ponudni- kov z izbranimi organizatorji potovanj in predstavniki turističnih agencij iz več kot 25 držav. Dogodek ima letos posebno zeleno nit, saj na STO tudi z organiza- cij1 poslovnih dogodkov želimo krepiti zavest o skrbi za okolje. Prireditve v Sloveniji Slovenska turistična organizacija je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije že tradicionalno izdala priročnik Prireditve v Sloveniji 2010, v skupni nakadi 3.000 izvodov, kjer lahko na enem mestu najdete zbirko najzanimivejših prireditev širom po Sloveniji, ki bodo pripomogle k bolj doživetemu in razgi- banemu preživljanju vašega prostega časa. Odprite in naj se vam vsak dan kaj novega zgodi! Slovenska turistična organizacija je prejela Umanoterin certifikat Rituali Eko-praktik S pridobljenim certifikatom je Slovenska turistična organizacija naredila korak naprej v okviru pro- jekta "Pisarna, prijazna Sloveniji", katerega namen je 'ozelenitev' slo- venskih pisarn in zmanjšanje nega- tivnih vplivov na okolje in naravo pri pisarniškem delu. Eko-praktik ~-"\. u . ..