Jože A,  Hočevar
JESENSKI ČAS V KOSvOVELOVI PESMI
Kras zaobssga y Kosovelovem pesniškem delu gotOTO eno ismed najintiionejših doživetij. Niti ljubezen, ki je tako pogosten, lahko bi rekli običajen del vsake pesniške govorice, niti upor== no iskanje družbenih in socialnih rešitev, ne morejo prekriti tega enkratnega, ICosovelu lastneca odnosa do kraške pokrajine. Kras j® pravzaprav izhodišče njegovega celotnega doživljajskega sveta, je njegovo jedro, podlaga, na kateri je pesnik zidal svojo pesniško zgradbo. To nam jasno dokazujejo kraške impre-^ sije, ljubezenske pesmi, pesmi« v katerih razmišlja o sebi in ^svojem poslanstvu ter naposled tudi pesmi upora.
158
Do živetjs Krasa j© ¥ Koacvelovi poesiji lanogostranslco: Kras doživlja tu, in tam optiiaističnoj   vedro  t  "..« kakor i:ralj bi  šel po Kresu,  ¥ duši silo in bogastvo»  "   ),   včasih otroško =--  tajiustveno  C  ""  Jlocoj smo poslušali  burjo»-«e  "  ),  najiečKrat pa kot laelaniiolično podobo svojega lastnega razpoloženja«  Zlasti  je tw poDeraben "jesenski čae",   ki daje osnoirni toB Kosovelovim kraakiK iapresijam.  i/lelanhollja?   ki  se raateaa po sivem kraškem skalovju,   sive kraške poti,   temni  bori,   Tasice^   ki  se stiskajo,   in ljudje,   ki  jih otožnost prižema k sebi,   vse t© so pesniku podobe njegovega  liastnega občutja in njegove usode« O tam nam najlr^raziteje spregovorita pesmi Premišljevanje in Balada«
FCraška vas  je v jeseni tiha, o¥ita v ra@gl5, le tis in tam se ^asvita lučka v temo.
Tam za črnim ognjiščem svetlika se ojrnja sijaj --po mrzlih poljih hodim in vse m@ kliče nazaj.
Ko da je V8@ izumrlo
je tiha kraška vas,
ob ogiaju rdečem sedijo;
tako  bi sedel i  j a?..
Tako bi sedel sa ognjiščem, obraz v dlaneh^ bi molčal, tihoJ vs® tiho za oknom, 1b  ogeiij bi px"asketal.
Tu vidiiao, kako preide pesnik od jesenske podobe krašk© vasi k "črnemu ognjišču", kjer ljudje sede z  rokami w  dlaneh in kamor bi pesnik rad pritJedelj, saj adaj hodi "po mrslih poljih"« Kosovelova pes^m razodeva tri občutja? tesnobo, ugudje in pa lastno beganje. iJSegla, temaj črno ognjiščej mrzla polja, tihota vzbujaj© tesnobo; ločka, ki se zasvita, ogenj in ognji-SčBf ob katerem se ljudje grejejo, vzbujajo prijetnost in domačnost« Tretje občutje se skriva v pesnikovem beganju po "mrzlih p0ljih'% Y  tavanju iri iskanju. In prav tu j@  akrita najgloblja ispoved. Toda kakšna j© ta izpoved? G@ je v Prešernovem sonetu o Vrbi pesnik jasr;© razodel svojo Življenjsko tragiko, ¥ Kosovelovi pesmi ne moremo iskati tega* Prešernu j@ žal za idiličnim krasčkin življenjem, čeprav se dobro zaveda- da nI povratka? in prav sato mu je šal, je Kosovel pa zrasel z  oko-lj®mj g naravo J skalami, z  vasjo in ognjiščem^ kamor bi rad prisedel, vendar ne more, ker ga žene naprej do nesnanega? nejasnega oilja. Res da j@ tudi v tem nekaj tragike^, vendar j® treba tn  v prvi vrsti iskati pesrdkovo volj©, organsko slastj, ki je p©dobna askezisr samo trpinčen jUj da bi naposled le prišel do svojega jaza. Zato torej postavlja sebe v kraški avetj v "Jesenski čas", ki najbolj odgovarja njegovemu notranjemu rasi-pole3enJu.
159
v Baladi - eni najpretresljivejSi Kosovelovih pesiai -= pa za sledimo simboliko lastnega umiranja. Jesenski čas je tu spet "tihi"  in vendar v tera pomenu časj   ko se je narava mairila,   ko je aemlja oddala svoje sadove in plodove in ko j@ pokrajina pripravljena na boj z »iiaskiini  burjacii in viharji.  To z&kvkn^eno in /rrozljivo tihe to razburjata dva momenta:   prilet brinovke in strel.  Življenje in smrt^   nagla^   nepričakovana^   ei sledita v tem okolju tako dramatične in razburljivo,   da ostajamo zaprepa-= ščenij   in vendar je vse to same preblisk v tej demonifini grozljivi  tihotio Os®bnoif.povedna nota fit. umetnine je jasna:  mlado življenj® je tu pretrgano ravs.o v trenutku,   ko začenja Živeti. Pesem ni zgolj slutnja smrti s  ampak je globoko spoznanje njene nepojasnjene nujnostij   je protest proti  temu nenadnemu,  nepričakovanemu posegUj   ki ga tu sicer sproži  člc -ekj   v prenesem smislu pa usoda«  Ta protest je pri Kosovelu večkrat izpovedan^ SV03 vrh pa doseže v predamrtnicjs, kjer pravi:
"Vsi bodo dosegli svoj cilj^ le ja^ ga ne bora dosegel..= Ognja prepoln,  poln sil neizrabljen k pokoju bom legel.
Ogenj lae v prsih b© žgal in me ne bo mogel Izž/^atij neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati.
Spet se nam vtsiljuje primera s Prešernoviu Neistrohnjeni^i sxx©aj  kjer pravi pesnik:  ''.., svetost n®,  pesmi večne mu branijo  trohnet" . Čeprav je izhodišč© Prei>ernove pesmi drugje,   je vendar sorodnost Kosovelovega občutja očitna«.  Ob©ma je skupna neizpovedanost,  oba teži zavestj  da ostaja "ogenj v prsih"^ Toda v obeh primerih je smrt dejstvo^   ki  ga ni mogoč® z ni&msr odložiti ali celo zanikate..  T© ugotavlja tudi L-ino Legiša,   ko pravi:  "Smrt pa ne pomeni  Kosovelu samo telesnega uničenja^, ampak predvsem duhovni zastoj in negibnostj   zaničevanje vsega višjega v človeku - in ravno to  je življenje,   vredna svojega imena."   (Srečko Kosovel,  Moja uesem« založba Obzorja, ^"laribor 1964?   stro235). Jesen je ž@ sama na sebi  simbol umiranja in odmiranja,   sat© ni  čudno,   da je Kosovel postavil prav sea s^ojo. najgloblja občutja in življenjska vprašanja,   vendar pa odigra kraška priroda pri njem prav posebne vlogo;   v Krasu vidi pesnik ailavost,  obupen življenjski  boj,   celo vir zdravja in življenja* Kad vsem tera pa je razprostrta melanholija,   ki j@ pogojena ¥ pesnikovem mladostnem iskanju samega sebe in v slutnji neizprosno bližajoče se smrti«  i.n prav to nam, najjasneje rar.od^Tata pesmi Premišljevanje in Balada«
160