List 19. go dar ríniške in Tečaj XXVII ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. > Ljubljani v sredo 12. maja 1869. Gospodarske stvari. sejanji in obdelovanji lanu in konopelj. Spisal dr. Jože Orel. Naši ljudjé sejejo veliko lanú in pripravljajo prediva, — in zakaj ga ne bi, saj se spominjajo lepih dohodkov in velikega dobička, ki ga je starim očetom njihovim donašalo platno prodajano v Trst in Benetke; vedó pa tudi, da jih lanina preskrbí z delom pri domu dobro kaditi. Od tacega lanú pridelaneg semena ni ati , ampak le za olje prešati ga. 3 dol go zorjenje lanu in konopelj stori pa 9 da je latina pusta, debela in krhka, in taka ne veljá za tanjčico Tretje poglavit del puljenje lanu lepš kteri dajo zato konopelj. To delo prevzamejo v deželah, kjer naj predivo izdelujejo, v tem delu izurjeni ljudj kup uj ej lan na nj od kmetov. Oni gle > ves zimski ; in druge hišne potrebe da jim daje potrebno platno obleko y pažljivo na to, da lan enake dolgosti razločij ker se sicer lepo enako ne godi. Rdečkasta in crna stebla odvržej vt«M OIV/W1M uuyiacijv, kajti u u č* utluu 1c hlčt uu jji'cu. ivu ali celó nič, v gojenji segnjijejo in zraven ležeča stebla ona dadó le slabo predivo Ako pa pomislimo, da so nas druge dežele v tem, spridij kar se tiče pridelovanj pelj, jako m prehitele, s svojim bdelovanj blagom lanú in kono mocno adej pu stile y nam kupčijo z lanino, kar se tiče lepote in cene glav ízpuljeni lan je treba nekoliko osušiti, semenske i « ^^ * m ^ _ _ _ ^ _ W stolči ali na grebenih odtrgati y Po vsem tem následuj m celj mi sami razvajeni po mikalni lepi namreč g oj enj v • • *______,;____ ji . _ a • i trto poglavit delo tuji tanjčici, tem več segamo po njej , v^m uu u« iudi. xu gujcuje j« uuvisnu uu vremena in ima mimo naše debeline, pač nas mora obhajati želja, razgrnjenja. V deževnem vremenu je hitreje dognano, v čem nižo ceno del na rosi. To gojenje Pri nas godé lan in konoplje veči f odvisno od vremena in tudi pri nas si pridelovati tako lanino, da bode tuji suhem kasneje. Razgrniti se mora zeló zeló na tanko robi podobna in enake vrednosti ta namen naj vam najprej dopovem, gej ravnajo, da dragoceno lanino pridelujejo kako sicer spodnj stebla > astajajo v gojenji. Dobro je raz- grnjeni lan in konoplje enkrat, tudi večkrat obrniti Prva skrb bodi si dobreg m Vže davno je znano, da lanéno seme iz Rus keg najlepši lan dá; zatoraj je treba si tega omisliti tacega semena je mogoče oskrbeti. nosti. pride Pri_tem ravnanji se dobi predivo le nizke vred kedar na prodaj Tega se lahko prepričamo Iz utuega o c iu c u a jc mugu^c, tudi domá nekoliko let do brega semena dobiti, ako se en del tega izvirnega se- in se to je «uiw pit^iiuaiuu , M3uax iic* jjiuuaj Pri mikanji se dobi komaj tretji del pražnega, debele latine, da je joj! Vse drugačno bolj in lep pređi daj pa v di gojeni lan, in konoplja, kar se tiče trdnosti in mena redkeje poseje in dobro dozoreti dá, přiděláno tenkosti latine; tudi je vse drug seme pa več let, namreč do let na suhem kraji temu delu ni kos kdor si bodi lep barve Al On mora vedeti, kako »čine u a vcvj ici, uauiicu u. u %j ici, uc* suuvi« *** * usnu* ucju ui iv u o ivuui oi uu ui. \jll Luur<* veueu, hrani. Kakor hitro pa rusovsko, pri nas domá pride- je treba lan in konoplje v vodo devati, kedaj je godán lano seme ne vrodí več po želj ; 9 treba virnem Rusovskega dobljenem) seči e spet po iz- in kako je naprej ravnati. Tega delà se bo treba učiti nam ta uk preskrbi po v ta namen vlado 9 opy Druga skrb mora biti to, da se za lan in ko- izvedencih iz tuje dežele naprositi, da godna nj kolikor mogoče odp izbere, dobro obdela in plevél Lanú gnoj it Pet ne kaže poglavit del z lanom in konopljami am pak njivo za prejšnji pridelek dobro zagnojeno je treba zaostali * ♦ ^ i mm i • i t w i 1 1 • y 1 • 1 A • je trenje in mi kan je. Tudi pri tem delu smo močno Vže jeseni prvič do čevlja, drugič do poldrug sušenje v jamah je predivu škodlj boko preorati, in y to zato, ker lan svoje koreninice glo lj glo- latina postane krhka in pusta; vsa njena maščoba izpuhti boko odganja, in le če mu je to mogoče 9 dolg stebla Naše terlice zlasti v neva rokah, večidel iz Spomladi pred setvijo naj se njiva spet napravi. navadno preorje, vse kepe s pridom vrtu ugladijo, in za pridelovanje pred gosto, za seme pa redkeje vsejejo tolČejo, tla enako a ne samo navadno sekajo latino, da pri mikanji veči del prediva gré v hodnik. Tudi za to delo nam je poduka, tega, ampak tudi novih, sedanjim tirjatvam ugodnih pri vmv, potreba Konoplj U «bij vlažen svet, zlasti na šolastem dobro storé, ako je dobro pognojen in vdelan Za divo morajo biti gosto vsej an e; na vsacih sto sežnj na đolgo in široko naj se vseje semena en mernik pre buj Vse to doseči, kar povzdiga tega pridelka potre 9 je posamesnim osebam volj velikih stroškov skor nemogoče. Le združene moči morejo to izpeljati sebi in drugim v neizrečeno korist. Samo po tej poti za pred vsej an je populiti, kakor hitro bo mogoče iz našega začne rumenéti > konoplje, kader lanú in konopelj predivo priprav ljati, kakoršnega je mogoče na predilnih mašinah presti, se prasnice zacnejo z(jaj gploh tanjčico předej o in gradivo za pražnino *) Izvirno rusovsko laneno seme bi se utegnilo najlože in najce uejse dobiti, ako bi se veliko gospodarjev pri odboru naše kme tijske družbe na-nj narocilo. Pis. dajajo Naj opomnim še veliki razloček o pridelovanji lanú na enem oralu v druzih krajih in pri nas. 148 Belgiji znaaa pridelek lanu iz enega orala (joha) snežnikom, vihar pihal in jih vrtil in dež Je lil, da ni 260 do 290 gold, na njivi, kjer ga kupec sam populi, — bilo onde videti niti hriba niti zemlje. Ko je v urnih pri nas je gospodar vesel, če spravi iz orala z lanom meglah pobliskalo se, segal je blisk tudi po meglenem Na tanko se je ločila sreda vrtinca ali vrtinčeva os, okoli osejanega po navadnem našem obdelovanji in veliki po- vrtincu ter se je videlo na tanko njegovo truplo, trati časa 25 do 40 gold. Razloček je tedaj prevelik , a\j JO luuiit* ox vuh uwuva cmj. »itmvv»« v o , uavu da ne bi nas mikal, se kar brž za drugimi deželami ktere so šukale se megle, videti je bilo, kakor da bi naprej pomikati. Razuma za to nam je milostni Bog bil vrtinec na sredi prazen in kakor da bi črne megle dovelj dal; toraj lotimo se, prosimo pomoci pri dunajski stojeće daleč okoli sukale se krog njegove osi. ■ÉM ■ WĚ ■■ H É HH.....I Trajala je prikazen tega vrtinca kakih pet minut Vlada ne more prezreti naših želj , kajti tudi potem pa so se vrteče megle hitro razkropile, poblisk da nam dá, česar naše denarne moči ne premo- vladi ne bo sile, kader je državljan denaren. *) Natoroznanske stvari hudourni vrtinci. Haj so Spisal dr. Simon Subie, dopisujoči član jugoslavenske akademije znanosti in umjetnosti **) v 6. knjigi „Rad jugosl. akademije u nekem pismu, ki mi ga je pisal oče 1855. leta, najdem zapisano: „Taki vrtinci se delajo v hudih urah tudi v naših krajih; zavrtělo se je po vetru od cerkve tje po travnikih, pa je seno vzelo; na kolskem vrhu pri Kožuhu pa vzame vrtinec cei koje voz sená ; pa sem tudi sam videl na jezeru v odó zavrtěl pa jo je nesel kvišku; ta reč je taka, da zboli člověk, ko bi se začudil, mi pravimo, da vrat, kjer se h udi pritisne (!)". Casi se vidi pri lepem vremenu v zraku vrtinec, ki ga delà veter iz peská in prahů. Ko pa prihajajo viharji, delajo se veči vrtinci, ki vzdigujejo na okrog prah, pesek, listje, slamo, senó in tudi vodo. V mestih se delajo po navadi taki vrtinci iz prahu okoli mestnih veter piše poleg kakega zidu do vrat. Vrata so ožja nego prostor pred vrati, ter se veter zavira in zavija, pa se zavrti po zraku. Kar delà zid pri vratih prostim nebom tudi vetrovi ki gredó drug drugemu nasproti. boji moćnih nasprotnih vetrov rodé se v hudih urah ali pri hudem vremenu močni vrtinci iz vodá in meglá po morji, po jezerih, po rekah in po suhem. y ki zavira veter, to storé pod ) Moč hudournih vrtincev je taka, da izdirajo drevesa s korenino, jemljó strehe raz hiš pa na morji trgajo plat- nena jadra na barkah. meglenem vrtincu mi je pripovedoval domorodec, ki ga je videl na savskem polji, tako-le: Pri- HHIMHHpihal pravljalo se je k hudej uri, veter nestánoviten je skakoma zdaj od te zdaj od one strani; solnce, večidel zakrito, prikazaje se pripekalo je kakor pred točo; přišel je viharni dež brez bliska in treska. Huda megla vleže se proti jugu, v oblakih vrè neprestano, kakor ko se k toči pripravlja. Močen sever pripodí od zabodne straní hudo meglo, megla se nizko vleče, malo daje deža. Ko jo pripodí na savsko polje, storí se iz nje črna megla, na kraji gladka, na sredi pa nekaj zbocena navzdoli. Ne traja dolgo pa se na zbočenem mestu potegne megla proti tlem tako, da dobí podobo, kakor jo ima vlivalnik ali pa debel, nékaj zakrivljen korén, ki gleda iz zgornje megle na zemljo. o je meglen vrtinec v podobi zakrivljenega koréna iz megle proti tlem potegnil se, zavil se je tudi veter in potegnil je po polji od izhodno južne straní; med tem pa je vidoma v daljnih megiah, bolj tje proti nilo se je in strela je vdarila iz megle v Savo ali na polje. Za střelo prišla je ploha in iz male megle se je vsul dež, kakor da bi bili oblaki pretrgali se dežjem je padalo nekaj toče debele kot lešnik. f in z 77 vodenem vrtincu mi je pisal oče samo to: megle so šle po severu, po tleh je pa južen veter potegnil ter je zagnal iz ceste prášen vrtinec tje na je- kar se zavrtí voda kvišku, kakor bi jo megla vzdigovala". Bolj na tanko pripoveduje Mohr v Poggen- zero dorff-ovihannalih o vetrovi napravili pri Koblenci vodenem vrtincu, ki so ga maja 1835. Kmalu popoldne se je vzdignil veter na polji, delal je vrtince iz prahu in peská in vse huje je pihal. Vzdignil se je vrtinec iz prahu, in peská visoko v zrak, visokejši nego so bile vse bližnje hiše. Vrtinec je imel podobo veli kega vlivalnika ali pa silnega kořena, ki nekaj na po- I šev stojí na tleh. Tako čez polje gredé je vjel vrtinec ženo, ki je imela jerbas na glavi; vrgel je ženo na tla jerbas pa je vzdignil s sabo visoko v zrak in ga nesel unkraj reke Rene. Veter je gnal vrtinec z močnim hrupom in pišem; vrtinec je vzel streho raz hiše pri fabriki, jo vzdignil in nesel čez fabriko dalec tje na polje. Ko je prignal veter vrtinec nad reko Mozel, spremenilo se je vrtin-čevo truplo, mesto prahů in peská se je storil vrtinec iz vodé. Kako da bi bila zavrela voda ondi 7 kjer se je je zadel vrtinec, vzdignil jo je pol vodotoka na široko kvišku. Enaki vodeni vrtinci so velika nevarnost za mor-narje na morji. O hudem vremenu delajo se po morji radi taki vrtinci ter gredó po vetru s silno močjó. silnim hrupom bližajo se barki; ako jo vjamejo, potrgaj o in polomijo, kar stojí na njej ; debele hrastove trámové ali stebre, ki nosijo jadra 7 poderó kakor bi bile šibe. Barke, ki imajo topove pri sebi, postavijo se v boj s hudim vrtincem, ako mu ne morejo uiti. Kakor da se bliža sovražnik, streljajo na barki na vso moč v bližajoči se vrtinec. močnim streljanjem raz- suje se nekaj vodenega vrtinčevega trupla 7 zgubi precej njegove vrteče moči in mornarji so veseli 7 če , da ne stori druge kvari, da jih oblije z barko vred z vodo, ki jo je iz morja vzdignil. mu vzemó toliko moči (Dalje prihodnjič.) Slovensko slovstvo. # Za Čujte ! Čujte ! kaj slovenski jezik tirja. prosto slovensko ljudstvo spisal P. Jankovič. Ta knjižica, ki se dobiva pri vredništvu „Slov. Naroda" v Mariboru, pa tudi pri druzih knjigarjih za 20 krajc., na kratko in jasno razlaga, kar napove-duje naslov knjižice, ki je razdeljena na 6 poglavij. Prvo poglavje pravi: „Kje se slovenski jezik govori in s kterimi jeziki svetá je on v rodu." Drugo poglavje : * V poslednjem listu „Novic" so gospodarji naši brali, daje „Od kedaj se naš jezik piše, in kakove knjige iu ca- v ta namen, ki ga dr. Orel v tem sestavku razlaga, družba kmetijska kranjska c. kr. ministerstvo kmetijstva prosila za 2000 gold, podpore. Vred. Ta sestavek je tako zanimiv, da zanasaje se na dovoljenje sopise imamo u Tretje poglavj 77 Prid slovenskega je- ** si. akademije in častitega gospoda pisatelja nekoliko iz njega po-vzamemo našim bralcem. ~~ " zika v življenji in v šolah". Cetrto poglavje. „Kako se ima nemščina v naših šolah učiti". Peto poglavje. „Kdo so nasprotniki našega jezika". Šesto poglavje pa Vred. tako-le govori: „Ljubi Slovenci! Jaz sem tisti slovenski 149 jezik godi o kterem ste ravno slišali, kako se mu na sveti sveti, v meni oznanuje. Jaz hočem v vsaki cerkvi, ako Že pred tisoč ali tavžent leti sta me sv. Ciril m Metod, apostola Slovanov, v svete knjige zapisala, in od onega časa do današnjega dne se glasim pri mašah od več kakor šestdeset milij na slovenski zemlji stoji, slišan in govorjen biti da se vsa slovenska mladina, mala in velika, po vseh učilnicah, najnižih in najviših, edino in izklju-pravoslavnih čivo le v moji besedi podučuje. Nemškemu in laškemu Slovanov. V moji besedi se bere še današnj dan sveta jeziku 7 mojima bratoma, dajem v njih toliko mesta in masa ali liturgija pri Rusih, Srbih in Bolgarih; v moji časa, da se ju Slovenci morejo za svoje potrebe popol- besedi se pri teh Slovanih opravljajo vsi sveti obredi noma naučiti Drugih d vaj set milij Slovanov pa, razun nekoliko 1 «««v*«*, 3. da se morajo vsa pisma in vsi zapisniki ^^ m m -m m mm M a A « ^ JL isterskih in liburniških Slovencev in Hrvatov, mene ne v občinah ali srenjah, pri cesarskih in deželskih go- _ __à « a * + m m m m m ^ ^ • # m m m* m. .«t _ __^—J _ rabi več pri mašah Moj bratj y slovanski jeziki ? se in sposkah, kakor tudi pri drugih uradih, pri advokatih in notarjih Slovencem po slovenski pisati, in da mo- mogočno razlegajo po več kakor polovici Evrope so ravno tako krepki, kakor moji sestri, nemščina in rajo vse te gospóske in vsi ti uradi in činovniki (urad- romanščina l/Mai , AUO.U1 lUVji uvuni , UVUJUW1UM .u vv JJVW^V/WMV » W* V* mnul 1U wXUV/ v U1I\1 l Ltl Ck\A Slovenci, pri kterih sem rojen, pa so me niki) slovenska pisma prejemati, in ko bi do najviše pozneje opustili in sem za dolgo časa ginil iz ijih písem leti 7 dokler me ni v šestnajstem stoletji, pred tristo imela priti; gospóske na Dunaji ali pred presvitlega Cesarja samega zopet Primož Trub lUll y áJ\J i. 1 1 UH V A J. vt i/ v* " dil in me drugoč v knjige zapisal živl pn jih obu da se uradnikom in pisarjem v cesarskih kan- tega pa se zmi- celijah rok ali čas postavi, do kterega morajo sloven- rom bolj širim, zmirom krepkejši in srčnejši postajam, ski znati, ako ne hočejo v druge kraje prestavljeni biti tako zika } da se zdaj ne bojim več nobenega druzeg saj sem ravno tako žlahnega rodů ? Je 5. hočem se v vseh slovenskih druž ba h, zborih kakor vsi m društvih, v ktere Slovenci zahajajo ZIKU : saj ocLLl IttVUU lč\t\VJ ziianucgc* xuuuj aaaui v ojl íu va i uoi v m, v aiwv wiuvcuw ůftuajaju , drugi čislani in cenjeni jeziki Evrope. Posebno moč pa kmeta tako kakor od gospoda čislan biti. glasiti ; m od em dobil v jših časih, ko se v Čitalnicah, bralnih društvih, zborih in taborih mogočen slišim Jaz sem svojemu varuhu ali jerofu, nemškemu jeziku, že davno venskega naroda; po tem odrastel, in sem polnoleten postal. Kakor tak pa tirjam na podlagi božjih, človeških in cesarskih postav Tu sem svoje glavne tirjatve naštel, ktere naj Slovenci dosledno in trdno vresničijo. Jaz sem duša slo- 7 da me narod • v v pises , govons in j&m lil ucočvi oixiií puotav , pO- uguao uaivu uni iu ^uoiauco ouuiga ijuui uiCh Ili osnovnih zakonov ali postav, pravic. Taki ljudje tudi zgubijo svojo domovino 19 živim jaz in živiš Ti. Brž ko mene zapustiš nehaš narod biti in postaneš sodrga ljudi brez narodnih : take sebno na podlag da se mi dajo in v resnici spolnijo vse pravice, ki mi ljudi vse gazi in tlači; taki ljudje so zavrženci svetá. že davno pripadajo. Te pravice pa, kterih tirjam 7 so: -i — # O # 7 V ' Zato, moj ljubi narod slovenski 7 drži se mene, Svojega moja beseda da se po h cerkvah slovenskega naroda jezika; drži se vsega, kar je Tvoje; tirjaj svoje pra-da se božji nauk vsem vernim Slo- vice, da bodeš krepko živel in da dosežeš slavo na vencem 7 >ua giaoi, vic« og wvoj* ««w» »ovin i viutixi ) naj so na kmetih ali v mestih in kjerkoli po zemlji!" Rusko-Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim V. Car Saltan in knez Gvidon. Pravlica. Ladja pleše, veter piha > Buta v kermo, ja dra viha Zdi se, de šumí naprej Na perutah barka zdaj 7 7 7 Blizo stermiga otoka, Y sliki kriviga obloka; Strelni znak je barki dan, Urno ta hiti v pristan. Kraj dospěvši v luki prosti Knez Gvidon pokliče v gosti Bodi star, al bodi mlad, Vse mornarje v slavni grad. Židane so volje bili, Dobro jedli, boljši pili, Praša jih Gvidon potem: Kam je teržtvo, kot in s Čem? Ti v odgovor to mu dajo: Dobro nas povsot poznajo, Plavamo veliko let Skor obšli smo ves ta svet; konji sploh smo kupčevali Tu kupili, tam prodali, Zdaj domů je iti čas, Pa je daleko do nas; Mimo ostrova Buj ana V carstvo slavniga Saltana Pojdemo, in zmir gredoč Tehtali prospeh na moč. 7 (Dalje.) Knez jim te besede řece : 7 Bog vam daj, de gladko steče Mnogo prida dajo vam Srečne čimbe tu in tam. Ko pozdravite Saltana Unkraj ostrova Buj ana Mu recite: Knez Gvidon Pošlje caru svoj poklon. Gosti so se priklonili In na daljno pot spustili, K morju knez. > 7 Labud že tam Po valovju plava sam. Knez mu reče: V srečo vera Mene spet na tuje tera Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. Koj labud perute dvigne, Breg obrizga krog in krog Kneza z njim od las do nog On ko voda pocedi se Hipno v muho premeni se 7 7 7 Ter po zraku zabrenci In na barko tje zleti. v Spranja tam se najde kmalo Njem ugodno zakrivalo, Tak popotnik skrivni knez Cio zastonj se pelje dnes. 7 Mimo ostrova Buj ana > V carstvo slavniga Saltana, Plava brod ko sape dih, Silno žene vetra pih. Breg deržave te vesele Jim pokaže se iz delje, Urno dalej, še v pristan, Skliče v gostje jih Saltan. Ne gledé povab, ne zvanja, Zmir med njimi priča djanja V dvor letí, v cesarski dom, Naš pogumni vratolom. Zdaj odprè ko se dvorana Stermo gledaj o Saltana Na prestolu > blisk in tresk 7 Nam enak ne kaže blesk. Krona sveti mu na glavi Pa nevolja de ga davi, Priča v licu siv oblak, In pogleda čmerni mrak. S pusto babo Babariho Kuharca in tkavka tiho, Ihte polne, to se vé, Blizo njega tam sedé. Gledaj o mu lice vedno Tehtajo besede sledno. 7 Vse prevdarjo, to in to 7 Al bo dobro, al bo zlo. Goste car za mizo vredi Vsede tud se sam k obedi 7 7 150 Skleda pride, skleda gré f smo ob žádni v Urno ! Zdaj pozvane car poprasa Je v > ze že dolgo hoj a vaša > Kje ste bili, kam ste šli Kaj po svetu se godí? In za morjem al je huda Ste veliko zvedli čuda, Je li sloga, je prepir, Žuga vojska, al bo mir? i In glavar mu tako rece : „Tudi tam različno teee, Dans je dobro, jutro ne, Tam ko tù prememba je. Vse po čez 9 ni ravno hudo To de poglavitno čudo smo, gotovo res Vidli Morskiga valovja vmes. Bark pristanju cio ugode Je otok nekdaj eploden y Blaga poln današni dan, Pod imenam raja znan. Mesto je na njem prekrasno Imenitno, sreče glasno, Djanj u vsim kazaven bliš, Pozlaćenih polno hiš. Cerkev, stolpov je dostojno, Ljudstva noter clo nebrojno, Nikdo vboštva ne pozná, Vse se sveti od zlatá. Sredi krasniga naselka Pa stoji rudeČa jelka, In pod jelko v kraju tom Iz kristala mali dom. Po kvadratu svitle kuče suce 9 Veverca se bistro In oreške dan in noc Pridno grize na vso moč Lešnike visoke cene 9 7 9 Vse lupine, strôki, mrene Jedru bližna roba vsa Je zlato iu platina. Jedra pak so kamni dragi, Diamanti, oniks blagi > Krizolit 9 opal 9 ahát ; Kalcedon, beríl, granát. Veverci je budno brambo Dragotinam varno shrambo Knez izvolil, čverst pisar Piše v bukve vsako stvar. 9 Iz lup denar se kuj Pridno krog se s tem kupčuj Silne kupe jeder pa Knez v obrest po svetu dá. 9 Bodi dosti izroceno 9 Vse po vsem z besedo eno Na otoku temu vsak Starim Krezu je enak. Koč in bajt se pa ne vidi Le poslopju slični zidi Po okrožju tem bležé, Ki se dvorske hiše zde. Temu mestu tako krasnim Na otoku slave glasnim Ukazuj e knez Gvidon, On ti pošlje svoj poklon!" 0 povedbi zgodbe skupne Jako car Saltan osupne, Gledati vse to z očmi Se skomina mu cedí. 9 9 î) Ak me » reče » smert ne zmane 9 Scer moči mi kaj ostane, Me nikak ne vstavi zlom, Vse te čuda vidil bomu. Kuharca in zvita tkavka Babariha, zmot motavka, Vse tri slike polznih kaČ 9 Mislijo pa vse drugač. Govoriti tkavka jame: Kdo o tem se nek zavzame Veverca de grize sad? Vidno k tem jo sili glad! Kar o drugim hvalno skaže Je prašanje al ne laže, Pa recimo de je res, Pičlo čuda le je vmes. Ja povem vam večji čudo: V morju vihra vreme hudo Zgorej žuga grozni kap , Spodej puha slap na slap. Se dervi valovja mnogo 9 9 9 Zvižga psika ; i siča krogo Ter Čez breg se zavali, Skupne kraje potopí. Plane von ko blisk oblakov Tri in trideset junakov, Svitlih kakor jutra zor, Vodja jim je Cernomor. Čudo to je imenitno, Dan za dnevam stanovitno, Jasno kakor zrak nebes, In do zadne pike res. (Dal. prih.) Národní običaji. Prstenkanje. Národna igra dekliška v Istri. Popisal J. V. starost dočekati), odkuda sunce viliza?" ona reče: „od zgora", 79 a kamo zapada? 99 ča ti je najdraže? u ona rece " ona odgovori: „zdolom"; , otac, mat, brati, 99 Bog > sestre" zdravlje u ona druga pita: „ča još? jisti, piti, lepa roba, 7 1 tako gré prašanje i odgovaranje naprov; a naj zada, kadar nima več kaj reči, odgovori : „nu, neka Dekleta, kadar ih je mnogo, hoteč igrati to igro, bude, jedan lep, dobar mladič." Ko ona to reče se lepo posedejo na okolo; vzamejo rožico ena meju njimi srečka najprvo, ka bode prstenica prsten, ter to I > JeJ dá rožico i prsten na rožici govoreč: „to ti je posla! ako ipMBip^i m iu ej u lij luli »reuiva, naj^w, ta i ta; rožico za ljubav, a prsten za verovanje, ka bode skrivevala prsten; a potle, ka bode gan- ti je drago vzeti ga; ako bi bila zadovoljna, si stavi ka bode vganjevala v kih rukah je pr- prsten na prst, a rožico pod grlo, ako ne bi pa bila skrila. Srečka se pa tako-le: „binguli zadovoljna ž njim, nece prijeti ni rožice ni prstena, pak jej morajo iti druzega izbirati. Ako su jej pak izbrale kega za porugati jo, vzamši ona rožico in prsten ter Je> karica to , je, stenica, prsten čiči biči temperiči, čika banguli prekončiron, baraka, ena vila, a biš paka"; ili - »jenoga trikuti, čičere, pega, lega 99 caka, us ; dvakuti smokva, lokva, denjo dičť i 7 m i sve skupa tja vrže 7 rekoč: „sada glejte uiaubl, VIVjUICj JJV^c, guiya«^; ---J ' i » i \j na katero pride zadna beseda tega srečkanja, ona je tela rožicu prva prstenica a druga gankarica. Sedefe devojke držé. ga morem. Dvakrat se ga more odvreči," a tretjikrat prsten, tako bim i njega kako sam hi-da je ovde, i da sklopljene roke, kadar prstenica gré od druge do druge treba da se zadovolji, ž njim. Ona devojka 7 ka je počemši igro segajoč vsakej v dlani, kakor da bi vsa- bila prstenica, bode potle gankarica, ona pak, pri kterej kej skrivši prsten pustila; a gangarica gré za njo paz- je prva gangarica vganila prsten, bode prstenica, pak ljivo gledeč, kadi ga je ona za spravo pustila, prstenica vse devojke obšla, praša gankarico Ko kadi Je je ^lotvuji^a vot? uu v uj ag vj uoia y jv i aoci ^auixaii^u y i\aui ju nuouuu oui m ^íu^vu^ v x vvi prsten? Gankarica noseč rožico vganjeva do trikrat; namenila, i to se ponavlja, se počne skrivanje i vganjevanje prstena na novo, samo nesme skriti prstena v roči ene, katerej so vže mladica ako imajo časa, dokler vsa- ako trikrat ne vgane, ga gre prstenica na novo skrivat, kemu dekletu mladica ne namenijo. — S to igro si nato tako dolgo, dokler ona vgane. Kadar gankarica pravijo dekleta večkrat tak smeh, da od smeha vsa i vgane, kadi je prsten, sede ta na mesto one, ka je igra prestane. To igro dekleta igrajo naj raje spomladi igri ne pripusté po vrtih v hladi, ali k imela prsten v roči. Vstavša se devojka vzame prvej v leti i jeseni gankarici roko iz rok, ter gre s prstenico in sè še eno nijednega možkega ni gledati ni poslušati. devojko, ki si jo same odberete, eno malo na stran se pogovore vse 9 tri, kega mladica bi njej namenile 7 7 pogovorivši se pridejo nazaj, pak govori prstenica bivšej gangarici, ka se takrat vstane: „Pomoz Bože, Dopisi. Iz Koroškega. (3. zboi koroških učiteljev.) mlada !" ona odgovori: „tako budi stara (Bog daj Zadnji zbor koroškega učiteljskega društva, v kterem 151 se je zbralo okoli 80 učiteljev iz vseh straní naše de- } bil je v Celovcu in je trajal žele stoj nik društva končal dni. Za telíce. Prvo premijo je dobil Marka Hrva nagovor Ko je pred- tin iz Matenje vasi, drugo Jožef Ličan iz Bistrice Očitno pohva- in sporočilo o delovanji in Janez Dekleva iz Bistrice. društva, se je začel govor o prvem predmetu, namreč: ljene so bile telíce Miha Vrha iz Bistrice, Luka ._____a A « » « A « « tt m A v . ^ m » A A ■ i A __r S^ „Kaj bo učitelj kot svetovalni ud prihodnjega krajnega Oražma iz Matenje vasi in Jakoba Brgoča iz šolskega svetovalstva pomogel šolstvu"? Govorili so o Telica Blaža Bole-ta, švicarskega rodů, je komisiji tem učitelji: Jan. Zima, Pet. Benedikter in B. Niki. posebno všeč bila; al premije jej zato ni mogla dati Povedalo se je, da naj učitelj posebno za to skrbi si v občini (srenji) pridobi spoštovanje in ljubezen j j da da f svoje socijalno stanje vkorenini, da se Čedalje bolj iz- more urja in samo sebi pomaga na tem polji kar da mu ne bo treba tu stati kot Marius na razvalinah Očitno pohvaljene ker ta rod ne spada v vrsto tistih, kterim se premije delijo. Za krave. Prvo premijo je dobil Luka Oražem iz Matenje vasi, drugo Janez Tomšič iz Petelin. Kartagoških. Potem se je govorilo o uČnini ali Oražma in tako imenovanem šolskem denarji. Vsi so bili pa ste bile druga telica Luka aneza To mši ča iz Bistrice. Iz- za vrstno lepo kravo miricodolskega rodii je na ogled po- to ) da se odpravi ta nadloga, ktera učiteljevi blagaj- stavil predstojnik poddružnice kmetijske in dekan Anton nici veliko sitnosti delà, šolo z stariši otrók v sovraštvo Grašič; al ker je bil ud komisije in po postavi dragi šolski čas trati itd.; naj se učenik plača tedaj ni zahteval premije, mu je komisija posebno hvalo kakor uradnik iz kake deželne kase. Tudi našemu de- in zahvalo izrekla. želnemu zboru se bo ta resolucija izročila. Govorili Iz Kalca. (Pivski tabor na Kalcu.l Vkljub ne so o tej točki učitelji Seper, Pošl, Benedikter, Hofbauer, ravno ugodnemu vremenu přivřelo je ljudstva od daljeô Lah. Ustanovil se je konečno tudi odbor za izde- ín blizo , iz južne in severne, iz zahodne in izhodne da lovanje novega abecednika po novejši odgojni in didak- strani v prvi ta tabor na zemlji kranjski, aa se ga je tični poti in posebno za Koroško. Na posled je bila nabralo nad 9000. Srce je rodoljubu veselja igralo videti volitev predstojnika in odbornikov za leta. za predstojnika zopet dosedanjega gosp. Šolc-a Volili so vihrajoče zastave s stotinami ljudi pomikati se proti ta- Zt'di preustuj lima. au pot uuoouaujcga gvop. uuiii-aj Za uunovi. ^uutwia , jvt oc» je uucicûu v uuuucui sic vu u, podpredstojnika g. Pošl-na, za denarničarja g. Griin- pozdravila je v Zagorji gospodičina Lavrenčičeva in borišči. „Sokola", ki se je udeležil v obilném številu wald-a, za tajnika nike so bili izvoljeni Benedikter-ja, za odbor- in mu poklonila v imenu tamošnjih rodoljubov krasen Wustner, venec in svetinje v spomin na pivški tabor. Presrčni Beniš Zill Zima, Buchacher, Jank, Dragotin, Pir on, sprejem ostane gotovo vsacemu v dobrem spominu Ragosnik in Niki. Prihodnji zbor bo zopet v Naprošen od ustanoviteljev tabora začel je dr. E. H. Celovcu, pri kteri priložnosti se bojo tudi delà učen- Costazborovanje z govorom, s kterem srčno pozdravlja taborite, rekši med drugim, da kakor so predniki bra- cev iz različnih koroŠkih šol in posebno orodje za nauk razstavili, da se bo videlo, kako stojimo, kakošen je nili se v starodavnih časih v taborih proti sovraž-napredek, kaj nam manjka in kako je temu v okom niku telesnemu, se zdaj v taborih branimo duševno priti ^ri^H ■ ÉÊM I mmm^h Iz Gradca 10. maja v Gotovo bo marsikoga proti protivnikom narodnih pravic. Končá pa govor svoj s živio-klicem cesarju Franc Jožefu I., in ti- či tatelja „Novic" zanimalo izvedeti, da je c. k. ministerstvo nauka prof. dr. Krek a imenovalo „izpraševalnega komisarja za slovansko jezikoznanstvo in slovstvo kandidatom učitelj stva za više re-alke I Hfl hhm ■ j^h ■ neko sočerni živio-klici zbranega naroda se odme vaj o po Kalcu. Ko še predstavi gosp. Globočnika, c. kr. okrajnega glavarja v Postojni kot ces. komisarja, m omeni 9 da mora tabor svojega vodjo imeti, se čuje Kakor slišimo, izdeluje marljivi gosp. profesor vece delo za našo V Pulji maja Matico slovensko". Dobro! P. (Nova trdnjava.) Zopet se en glas: gospod dr. Costa, naš poslanec naš predsednik! ? naj bode in sicer slo van- tukaj nova trdnj ava staviti hoče, ska čitalnica —ktera bo prav na pravem mestu proti Zahvalivši se za častni posel ome-, da gosp. dr. La vri c ga bode namestoval takrat, ko bode sam govoril, pozdravlja taborite v imenu dru- • v • nivsi štva „Slovenije u in bere telegrame in pisma ki so že sili italijanski na zemlji slovenski. Vpisalo se je mnogo udov v novo čitalnico, med njimi tudi c. kr. okrajni glavar grof Atems, in nadjati se je, da pristopi veliko število vrlih Slovanov v to društvo. Presvitli škof porečki obljubili so novo čitalnico podpirati s hr-vatskimi knjigami. Posebne zasluge pa o tej koristni napravi ima častiti g. auditor Sušnik, ki se marljivo Včeraj ob 7. uri zvečer je došle taboru iz mnozih dežel. Potem so so začele razprave. Navdušenost za blagor domovine kazala se je pri vsakej priliki tako živa, da menda v nobenem taboru še tako. A vse se je vršilo tako mirno in v tako lepem redu, da se je videlo očitno, da narod slovenski razume častitljivost taborov. Drugi pot o govorih vec. prizadeva za ustanovo, franeoski vojni parobrod, iz Reke přišedši, princa Napoleona sem pripeljal. Danes je obiskal orožnico našo (arsenal) ter je ogledal tudi novo suhaljo (Trocken- Iz Ljubljane, (lz deželnega odboraJ Važnejše reči, ki jih je sklenil odbor v seji 1. in 8. t. m., bile so Dock) ; izvrstno delo mu je zeló všeč bilo. Iz notranjske Bistrice 10. maja sledeče: Nova pogodba z usmiljenimi sestrami zarad oskrbovanja bolnikov v tukajšnji bolnišnici na podlagi obširnih in natančnih prevdarkov je bila sklenjena in je že t. m. moč zadobila. Ravnatelj prihodnje Danes je gozdarske šole v Sneperkuje odboru vrazsodbo bila túkaj delitev premij za govejo živino. Veliko ljud- poslal prošnje posebno dveh gozdnarjev za uči te lj s k o stva in posebno kmetovalcev se je zbralo; to kaže, da narod naš ni nečimern za to napravo, ki ima povzdig- spoda iz Hrvaškega. niti rejo domače naše živine. Pripeljali so 7 bikov službo v tej šoli; odbor se je odlocil za nekega go- rokopisu, ki ga je gozdnar 19 Moric Scheyer družbi kmetijski poslal za natis pod um i VJ V VA vj tJLJUVV UUUU £J1 T lUVi X. ll^VlJUll PU « U1Q.U V j A kj JLTX. U i 1 V U UU U J VI UI U£i kj m. IVLUVtlJ OUI VWiMi. mu w KIU telíc in 21 krav, v vsem skupaj tedaj 47. Komisija, naslovom „Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje îrf ama i a tta/J i 1 rv nun/1 rt a/] tm It* /J tm ^U a lrria a^ i i nlr a ^Anw/x/l /ml r» a« aíiIt a r» aia rr rl a *v\ Í C i r» l^i ncn 1 a n l^llJÍ no rw tta_ ktero je vodil podpredsednik družbe kmetijske gospod in cele soseske z gozdom", in ki ga je družba z ve-dr. Costa, priznala je enoglasno premije tako-le: liko pohvalo izročila deželnemu odboru, je bilo skle- Za bike. Prvo premijo je dobil Jakob Dekle va njeno, naj se te res prav dobre knjižice y ki ne bo iz Sele, drugo Anton Meden iz Senožeč, tretjo samo dobro došla šoli, temuč tudi vsem posestnikom Anton Bizjak iz Grobš. — Očitno pohvaljen je bil bik Jakoba Vrha iz Ratečega brda. gozdov, natisne 2000 iztisov in en iztis prodaja po prav nizki ceni, to je, po 10 novih krajc.; gosp. Scheyer-u, 152 ki je zložil ta poduk in skrbel za prav umevno pre-stavo v slovenski jezik, je pa deželni odbor zahvalo izrekel. — Na vprašanje c. k. deželne vlade: ali bi ne bila za Dalmacijo osnovana postava o razdelitvi obcinskih zemljišč in pogozdevanji obcin-skih gozdov tudi kranjski deželi ugodna, je odbor odgovoril, da ne, kajti razmere dežele dalmatinske, kjer je 3 četrt delov vse zemlje občinska lastnina, so zelo drugačne kakor pri nas, in nikakor se ne vjerna to, da bi se v eno in isto postavo dalo razdeljevanje občinskih zemljišč in pa zasajanje gozdov; deželni zbor kranjski pa je tudi že osnoval postavo za razdelitev sopašnikov, in posebna po c. kr. deželni vladi poklicana komisija je osnovala novo gozdarsko postavo. Ako se potrdi deželna postava za razdelitev pašnikov, utegne se sèm ter tjè porabiti iz dalmatinske postave kaj, kar spada v izpeljavo omenjene postave. — Dovolila se je naprava posteljne oprave za 200 najdencev (špita-larjev), kedar se dajo v rejo na deželo. — Ker od julija meseca naprej se imajo v ljubljansko po silno delavnišnico jemati tudi ženske, se je dovolila priprava obleke in perila za te ženske. — 7000 listkov, ki se rabijo za spričala zdravniška pri cepljenji kóz, se je po zahtevanji c. k. deželne vlade dalo natisniti, in za ljubljansko mestno gosposko se je naročilo iz Št. Florijana na Stajarskem cepiva kravjih kóz, s kterim se cepijo ljubljanskim otrokom kózé in to na tej poti pridobljeno cepivo pošilja zdravnikom na deželo. — Volitev dr. J. Razlaga za deželnega poslanca v Kranji je bila preiskana, in ker se je našlo, da se je v vsem vršila postavno in pravilno, je bilo sklenjeno, da deželni odbor predloži prihodnjemu zboru to volitev v potrjenje. — Ker je mestna gosposka za revne mestne bolnike v tukajšnji bolnišnici že okoli 15.000 gold, dolžna, pa tega dolgá, zarad^kterega bode še pravice iskala pri viši državni sodniji, ne more plačati na enkrat, je deželni odbor vslišal prošnjo njeno, da poplačuje ta dolg v obrokih in sicer julija meseca letos 2000 gold., septembra 1000,. decembra 3000 gold. in tako naprej ; temu pa, naj bi deželni odbor se za prihodnje znižanje tega plačila na 2 petinki obrnil do deželnega zbora, se ni pritrdilo, ampak reklo, naj mestni zástop se za to sam obrne do deželnega zbora. — Vsled povabila c. kr. deželne vlade, naj deželni odbor v komisijo, ki se bo posvetovala o osnovi postave za napravo invzdržan je obrtniških nadaljevalnih šol, pošlje 2 zastopnika svoja, je odbor odločil gosp. dr. Bleiweisa in gosp. Dežmana. — Sklepe po-množenega odbora kmetijske družbe zarad denarne podpore kmetijstva iz državnega zaklada (glej poslednji list „Novic" na str. 145), ki jih c. kr. deželno predsedstvo poslalo deželnemu odboru v prevdarek, je odbor potrdil popolnoma. — Na željo c. kr. deželne vlade, naj deželni odbor svoje mnenje izreče o vodni postavi, je odbor, ne spuščaje se v stvar na drobno, pritrdil osnovi, ktera deželnim zborom prepušča, kar deželnim zborom gré, in to tem raji, ker ona pravila, ki jih je kranjski deželni zbor izrekel 1866. leta, se večidel nahajajo v osnovi vodne postave, ktere res potrebujemo; postava za ribstvo se deželnim zborom predloži sama za-se. — Za zidanje mostů čez Mirno je odbor vsled sklepa deželnega zbora iz deželnega zaklada dovolil 1800 gold., to je, tretjino stroškov. — Da se ogleda naprava Grosupeljsko-Krške ceste in njenega podaljšanja do Novega mesta, Črnomlja in Metlike, pošlje deželni odbor svojega zastopnika v komisijo z dotičnimi cestnimi odbori. — Ker Stajarci ne marajo za cesto Crno m nam cesta samo na kranjski strani ni za nič, ako se s cesto na štajarski strani ne sklene, je odbor po predlogu kamniškega cestnega odseka in kamniške mestne županije skleni 1, prihodnjemu deželnemu zboru nasvetovati, naj se popolnoma opusti ta cesta. — Za prihodnje leto 1869/70 je deželni odbor ljubljansko gledišče přepustil družbi nekterih meščanov in glediščinih prijatlov brez subvencije iz stanovskega zaklada, prepusti jej pa deželne lože proti temu, da vsak mesec eno nedeljo brezplačno od-stopi dramaticnemu društvu za slovenske igre. — (Prihodnja delitev premij za govejo živino) je v Kostanjevici 14. dan t. ra. Voditelj komisiji je gosp. Jožef Zevnik kot zastopnik družbe kmetijske; poleg predstojnika poddružnice kmetijske gosp. dekana Pola ka v Leskovcu, in gosp. župana kostanjeviške ga Severja so sodniki v tej komisiji gosp. Juli Jom-bart, gosp. Avgust Paulin in gosp. France Gregorič. — V Idriji je delitev premij 19. dan t. m. ; voditelj komisije je zastopnik kmetijske družbe gosp. Jože Debevec; udje komisije so: župan g. Hoch ti, predstojnik poddružnice kmetiiske gosp. fajm. Maj nik in trije drugi izvedenci. — V Žužemberku je delitev 20. dan t. m. Komisijo vodi gosp. Fr. Šolmajer, zastopnik kmetijske družbe; udje komisije so: gosp. Jan. Vehovec, župan žužemberški, gosp. Ignaci Kle-menčič, predstojnika-namestnik poddružnice Treban-ske, gosp. Ed. Schaffer, gosp. Janez Zupančič in pa gosp. Franc Peh a ni. — Družba kmetijska si je letos naročila iz Go- riškega žensko, ktera je popolnoma izvedena v reji svilnih črvičev. Odbor družbeni je naznanil to vod- stvoma bogoslovskih šol in pa preparandije, ker se gospodom bogoslovcem in pripravnikom lepa prilika ponuja opazovati pravo ravnanje s svilnimi črviči od prve do zadnje dobe. — (Štirnajstletna občna skupščina kat. rokodelske družbe ljubljanske.) Po sporočilu prečastitega gospoda prof. dr. Vončine, ravnatelja katoliškega rokodelskega društva, 2. dne t. m. je pristopilo k tej družbi preteklo leto samo 23 rokodelcev, tako, da jih je zdaj — o začetku 15. družbenega leta — vseh skupaj 42. Tako malo jih ni bilo došlé še nikoli, kar družba stoji. Le-tej, se vé da neprijetni prikazni se — kakor je poročevalec po pravici povdarjal — nikakor ni čuditi gledé bodi-si na splošno politično in socijalno gibanje, bodi-si na posebne krajne ali mestne okoliščine, ktere so družbám s takim namenom, kakor ga imajo ravno kat. rokodelske družbe, to, kar je suhoparni veter rastlinam. Zraven teh družeb pa peša in hira tudi roko-delstvo leto za letom tako, da se vidoma zgublja stan pravih rokodelskih pomočnikov. Živi dokaz temu je med drugim to, da se je preteklo leto oglasilo tukaj samo 30 popotnih rokodelskih pomočnikov iz druzih družeb, izmed kterih so samo štiri tukaj ostali. 16 tukajšnjih družbenikov je šlo v druge kraje, šest je zapustilo družbo, trije so bili izobčeni, večidel zarad prepirov, ki so dvakrat družbi mnogo sitnosti prizadjali. Od druge strani pa se je ravno o priliki teh prepirov pri obilni večini družbenikov goreča ljubezen do družbe in skrb, da se odvrača vse, kar bi utegnilo biti družbi v škodo in v sramoto, tako lepo in tako živo razodevala, da, kakor poročilo v resnici trdi, ne more biti z lepa konec družbe, ktera je družbenikom to, kar je rojstni dom otrokom. — Oastnim udom, kterih je bilo 7, so prirastli4mladi mojstri, namreč: gospodje: Bitenec pasár, Kaiser puškar, Kohrer strugar in Mulič čevljar. — Razun petja pod vodstvom pevovodja narodne Čitalnice in organista pri stolni cerkvi gosp. For-sterja so imeli družbeniki lepo priliko slišati in prihraniti marsikaj lepega in koristnega, kar sta jim teden za tednom iz natoroznanstva in iz zgodovine pripovedovala gosp. profesor Konšek, ki se že trinajsto 153 leto z blag vnemo trudi v prid družbi, in gosp. prof, Izk za 1 Gnjezda, ki je ob enem tudi atelja namestnik postu je začel podučevati družbenike, ter jih s posebno zadovoljnostjo podučuje v ri sanji realkin profeso Globočnik. talnicam ljubom vsaki 9 in na krajih teh so se poslale posamesnim rodo v • ci- 9 Akoravno je bilo preteklo leto prvikrat, bl 9 «u UM Al «j iu , AJ w<> w^U UI, ^UOaiJLICOUlUi 1UUU" kteri so naprošeni skrbeti za to, da jih dobi na V i ž m a r j e kdor se hoče peliati v tab pa gotovo tudi zadnjikrat — morebiti zavoljo lepšega, ako bi jih Ljublj kakor je gosp. poročevalec šaljivo opomni! 25 gold, več stroškov kakor dohodkov okoli štvu a ne. Veljajo od 15. do 19. maja m zmanjkalo, naj se nemudoma piše dru- vendar so narne družbine zadeve dosti ugodne, kajti družba ima pri družbi za pomoč obrtnikov v gotovem denarji loženih blizo 1050 gold., 350 gold, pa v obligacijah 99 Sloveniji" v Ljublj na- svojo hranilnico so družbeniki vložili zadnj leto okoli 420 gold vsega denarj » plačalo se jim blizo 300 gold No vicar iz domaćih in ptujib dežel. Državni zbor dunajski se bliža svojemu koncu, petek se poklonite obé zbornici Nj ego vemu Veličan- vacgčl UCUttljtt pa, Ok.1. ÍIAIM.JVJ Mi I«uwvuu v družbeni hranilnici, je okoli 800 gold. — Preteklo leto se je v bolj gotovo in zdatno pomoč bolnim v ktero ki ga imajo družbeniki shranjenega v saboto se razidete. saboto družbenikom vpeljala posebna blagaj sleherni 5 soldov na mesec vlaga in si s tem pridobiva pravico, na teden da v bolezni dobiva prvih 8 tednov po drugih tednov po gold gld stvu v cesarjevi hiši, in je zbornica poslancev dovolila železnico od Št. Petra na Reko in ministerstvu velela, da se kar hitro naredi reci je še rešiti, med temi nek tudi nova postava, da vsak zakon se mora skleniti pred cesarsko okrajno (kanton- železnnica iz Pulja (Pola) skozi Istro. Mnogo na teden, potem pa po pol goldinarja Po vsem tem je družbe rav- teli koncu svojega sporočila pričujoče družbine dobrotnike in odbornike pac lahko vnel dalj sta sko) gosposko, potem še le v cerkvi; tudi se bota mož in žena mogla ločiti, ako sodnija to izreče! Tako hoče in vele va nemška „Verfassungspartei" in po tem prenaredbo volilne po- punktum ! Kamo idemo ! novitni srčnosti, ki je je toliko treba zlasti v zadnjih okoliščinah; in potrdili so mu pricujoči odborniki in družbeniki tem rajši, čem boljši jih je s svojim srčnim nagovorom navdušil dva večera pred slavni ravnatelj dunajské katoliške družbe, profesor dr. Gr uš a, kteri stave so tudi zeló tiščali nemški liberalci. vendar jo je Re- ministerstvo, če tudi ne rado, za zdaj odstranilo. form* Í ii grenke resnice drobi nemškim liberalcem ter vrnivši se iz Rima je v prekrasnem govoru izročil bla goslov, ai 6« jv i.uvuv^ ---pomoc ! — JV< preblagi zlatomašnik, naš neumrli sveti oče Pij IX. m vemo bralcem ki ga je rokodelskim družbám posebej podělil jim kliče: Prenaredite ustavo! to je potrebno, neob-hodno potrebno, da se vredi Avstrija tako, da bodo vsi narodi zadovoljni; pomnoženje državnih poslancev in volitev njih ne po deželnih zborih: to je Ker smo ravno o Avstriji govorili pomoč ! oči vidno navdušil ne le pričujoče mlade in stare roko , ki je bila pričujoča da memogredé pri posveto vanj i jalova , naj po- kako delce, temuč ta večer. tudi drugo gospodo Gosp. Jožef P v * pride za ces. državnega pravdnika v Novomesto, ker deželne sodnije svetovalec y umv wiwivvm ^ muuLiu^i vuv ^/ii \-/o ? u%*\j y CvlXj JL y X\aaU naj se državni zakonik zdaj glasi, ko je Avstrija vsa druga kakor je bila poprej, ko je obsegala tudi Oger- proti glasom Poljakov, Slo- se dežele zunaj sko, je večina zbornice i vencev in Tirolcev odločila VUULUUV AUL JL JLJL U1VJU V - VUiV/UilOl j H3J OU UU/iC ogerske krone imenujejo „cesarstvo avstrijsko , Avstrija. Od 1867. 1. so se te dežele imenovale Henrik Zajic iz Novega mesta gré v Celj dr drej Vojska ostane pri c. kr. okrožni meški svetovalec deželne sodnij odnij ► An- novo- tedaj Cis- lajtanija u itd. v zdaj se je kar na vrat na nos odločilo Gosp. Peter Grazeli, lastnik in izdajatelj sestavka „Naši nemški liberalci" na Triglav tednov v zapor obsoj J J 9 y J Jw Al« v X UIU UCH UUO UUlVUliUj naj jej bo spet ime Avstrija. Ako pomislimo, kako mogočna je Avstrija došle bila od leta 1804., misliti si fell u ou., je vs. u. «xi. jJiuoiai aa^cu« Ljubljano iz Goriškega smo do t. m. přestal kazen (p češnje) v mora vsak pod sedanjim imenom le „novo Avstrijo nli ni a A r?n fm i /^v C C _____ A 1 i r\ %ii h ai a rv r% V* f avta sv* li /^i x aii 91 malo Avstrijo Ali pridejo zahteve galiciškega bili danes 11. dne t. m (Ljubljansko telovadsko društvo „Sokol") zbo rovalo je izvanredno dne štvo o sv. Jur dišče maja Preselilo se je dru čakaj o ! v novo svoj telovad v Gra v gosp. Cvajarjevo hišo, ktera je prav okusna prostorna in svitla i tako i i dovolj biti Izvolila sta se da more s zameno prav za- nova odbornika Fr. Kadil nik in Fr. Vrtni k. Sklenil se je zastop ali deželnega zbora na vrsto, ni menda še prav gotovo ; Poljaki bodo tedaj morali še „čakati", — pa saj radi Kardinal in nadškof zagrebški Haul i k je umrl 81. let star. Dobrotljiv mož je bil in mnogo daroval milodarnim napravam, to je res, pa je imel tudi velikanske dohodke; al mož trdnega národnega značaja ni bil nikakor; sukal ga je Bach tako kakor Schmerling i Belkredi tako kakor Andrassy. društva pri vsacem slovenskem tab prvi društveni izlet bode skoro gotovo v Dol v ljubljanski okolici Nadaljevalo se bode izdavanj ka o telovadb i tako , da konec šolskega leta imel bo tudi slovenski narod svojo knjigo o telovadbi. Konečno naj dostavljam še to, da društvo jako dobro napreduje ; od onega časa, ko je presvitli cesar bil v Ljubljani in je ..Sokol" Zitna cena v Kranji 10. maja 1869. Vagán p Senice 4 fl. 10. rži 3 fl. 20. ječmena ovsa 2 fl. 40. soraice 3 fl. 2 fl. 40. krompirja 1 fl. 30. ajde 2 fl. 40. fl. prosa fižola 3 fl. 20. se odlikoval na kolodvoru, pristopilo 91 je 50 društve V nikov; po pravici pričakujemo, da vsa naša omladina se vvrsti temu narodnemu društvu. (Pa se je le spet na limanice vsedla „Laibache ricau!) Iz Postojne je přinesla o Kalškem taboru original telegram". Res prav „original" je ta telegram „vngiuttA-fcoicgirtLu . woo pay J° «•» «HcgreMii, 2 fl. 80. — ječmena 2 fl. 50. — pro kajti to, kar se ima sklepati sele v pondeljek na ovsa 1 fl. 90 — Krompir l fl. 50. Vi 17 a %tn lv a m fn 1\/\mvi T ni U rv hi Ani n ri a n ^ mI^I ^ Zitna cena v Ljubljani 8. maja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 3 fl. 43. ajde 2 fl. 50. banaske 4 fl. 90. tursice 2 fl. 90. sorsice rži ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 50. Vižmarskem taboru Je „Laib." přinesla že kot sklepe Kalškega tabora! Ce že dopise fabricirate v Ljubljani, imejte milost saj s telegrafom, da ne obešate na-nj laži, kterih o n ni kriv. Potem se pa tudi lahko sodi, koliko resnice je v številki 4500! Kursi na Duniyi 11. maja 5% metaliki 61 fl. 70 kr. Narodno posojilo 69 fl. 55 kr. Ažijo srebra 121 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 87 kr. 154 Volilci Trebanskega, Zaticinskega, Žužemberškega, Mokronoškega, Litijskega Boštanjskega okraja Na mesto prezgodaj nam umrlega visokospoštovanega domoljuba gospoda S. Treo-ta bode volitev deželnega poslanca v Trebnem 24. dan t. m. Slovenija4', društvo za brambo národnih pravic, ki ima po svojih pravilih nalogo, da nasvetuje volilcem možé, ktere naj volijo v zbor, težavne te naloge noče izvrševati sama po sebi 1 • • # Iti » * m m m m -i mm m « ^ ^ —____A ampak le po zaslišanji volilcev tacih, o kterih vé, da jim zaupajo tudi drugi volilci istega kraja Temveč pa je tacega vzajemnega postopanja pri taki volitvi treba, kjer mnogo okrájev skupaj voli in ni vselej mogoče, da ne bi bilo različnih misli, dokler ne pride dan volitve, pri kteri pa je edinosti treba, da se ne razcepijo glasovi. Ko je ,,Slovenijau po svojih zaupnih možéh iz- vedela, da je mnogo glasov za gosp. dr. Z arnik a, naprosila ga je, naj razglasi volilcem svoj program, in na ta poziv je poslal društvu to-le pismo: Moj program. vsem političnem in nepolitičnem mišljenji in dejanji mi je bil in mi bode vedno pred očmi edini cilj in konec, edina svrha: korist in napredek slovenskega naroda. Vsled tega sem pa prepričan v dnu svojega srca : , Da edina rešitev našega naroda je v tem, da se razkosani njegovi udi v 8 deželah zdaj bivajoči v eno telo v „zedinjeno Slovenijo" združijo, in da se mora vsaki pravi rodoljub z vsemi silami in z vsemi po postavi dopuščenimi sredstvi pri v sak ej priliki za to potezati, da se ta misel kar najprej mogoče oživotari. Da nam med vsemi državnimi kombinacijami Avstrija daje še vedno najveće poroštvo za ohra-njenje in vzdržavanje naše narodnosti; — a to edino le takrat, ako se Avstrija na svoji po naravi odmerjeni to je, federativni podlagi ustroji. , Da je v verskih in šolskih zadevah za naš narod ta politika najkoristnejša in najshodnejša, ktero večina z danje ga kranjskega zbora sledi. Jaz sam, ako bi bil v tem zboru sedel, nikdar ne bi bil y drugače v omenjenih zadevah glasoval. Posebno mi pa do tega stoji, da se šola od cerkve ne loci; vsako delovanje za ločitev zdi se mi vedno jako škodljivo in pogibeljno za naš narod. Da se moramo z vso močjo za to truditi, da dobi naš jezik izključivo vladanje v vsem javnem življenji, to je, v vseh uradnijah in v vseh šolah. 5. D a se volilna pravica za deželne zbore in za mesta podemokrati, to je, da se odpravi tako ime- novano zastopanje interesov in fevdalstva (pri volitvi za veliko posestvo), da se povsod 3 volilni redi v enega samega zlijejo in da se niži cenzus vpelje. . Da se vsem javnim uradnikom, častnikom in penzijonistom aktivno volilno pravo odvzame. Da se v skupni državni zbor pošilja le delegacija iz deželnega zbora zedinjene Slovenije, ako taisto enkrat (se ve da po postavni poti) dosežemo. Ljutomeru 1. maja 1869. Dr. Valentin Zarnik. Razglašaje ta program vsem volilcem priporoča po dogovoru z gori omenjenimi volilci društvo „Slovenija gospoda đoktorja Valentina Zarnika 9 rojaka Vašega, rojenega Ljubljančana, zdaj advokatnega pomoćnika v Ljutomeru, za deželnega poslanca. — Bralcem slovenskih časnikov je njegovo imé že dolgo dobro znano, kajti mnogo je že pisal za narod naš, in kar se napravljajo tabori, slovi njegovo imé kot posebno izvrstnega govornika ; po njem bi tedaj deželni zbor dobil izdatno moč. Kazal je, da pozná potrebe naroda našega. Volilci! že trikrat ste slavno pokazali, da ste volili v lepi edinosti in v tej edinosti ste tudi zmagali. Naj bodi Vam edinost tudi zdaj vodilo ! Naposled Vas opominjamo še tega, da vsak volilec seboj prinese poverilni list (Legitimationskarte), ki ga je dobil od gospóske in da ga oddá volilni komisiji; drugače ne smé glasovati. Za odbor narodnega društva „Slovenije11 v Ljubljani 11. maja 1869. 1 Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Jan. Mnrnik, tajnik. Tabor na Vižmarjih 9 na binkoštni pondeljek popoldne ob treh 5 v poslednjih „Novicah" le proti temu naznanjen, ako ga si. vlada dovoli, je po dopisu c. k. okrajnega glavarstva od 6. dne t. m. dovoljen. Radostni slišimo, da se zbere mnogo naroda iz vseh pokrajin slovenskih. Na pov bilo odborovo bojo o odločenih 5 programovih točkah govorili dr. J. Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, dr. Zarnik in doktorand Noli. Dr. Toman zavoljo bolehnosti ni mogel zagotoviti, da pride; ako pa more priti, bode govoril; povabljeni za govor v omenjenih točkah so tudi dr. Vošnjak in še drugi rodoljubi. — JSTa polovico znižano vožnino po železnici je vodstvo železnice dovolilo. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj