Katolišk cerkven list.
Veča/ IX	V Ljubljani 7. vcliciga serpana t H66.	MAni 99,
Oii zvonov in sogiasniga zvonita.
(Dalje. J
Tako zvonilo zu celo igro. pu že samo zase silno, veliko velju; tudi potrebuje druge druge priprave, in zlasti umetnih zvonikarjev. Za navadno potrebo in ludi za lepoto zvonila pa je že zadosti, ako so le trije zvonovi prav v brani skupaj: ohilniši soglasje je s štirimi: petero zvonov ali več le tam zamore veljati, kjer se zvonovi rabijo z ruzločkam po dnevih in svetih opravilih. De so pa trije zvonovi prav vbrani. ne velja še to. ako se glasovi le po redu od perviga ali nar težjiga verstijo. na pr. A. B. C, ali pa t". D. K. ali F. G. A. to je pervi. drugi iu tretji, ali pervku. drujka in tretjica (Prime. Secunde. Ter*): ker tukaj hi bili ruzločki premajhni, in zvonilo malo prijetno, preveč žalostuo. Trije toni delajo nar lepši soglasje i Accord > takrat. kadar so skupaj zversteni glasovi: pervi. tretji i u peti. ali pervka. tretjica iu pctica ( Prime. Ter*. (Juintc). na pr. A. C*. K. ali C. K. (J. Tudi se lepo vjemajo glasovi: pervi, tretji in šesti, ali pervka, tretjica iu šestica (Prime. Terz. Sest), ua pr. A. C. F. ali II. D. G: iu še tudi glasovi: pervi. četerti iu šesti, ali pervka, četerlica iu šestica (Prime. (Juartc. Se*t t. nu pr. A. D. K. ali II. K. li. kadar so štirji zvonovi skupaj, mora poslednji bili osmiga tona od perviga. ali osniica (Oclave*. ktera je pervki zopet enaka, samo zu polovico lanjši ali višji. na pr. A. C. K. A. ali C. K. (i. C. Vsakleri drugačni glasovi ali toni ne dajejo pra\iga ali prijel niga soglasja: to že lahko razumeva uho. ktero ui izueeiio za muziko. Zatorej se mnogokrat sliši govor navadnih ljudi. de zvonovi ne shajajo skupaj. de sc koljejo, ali de je en zvon preslab, drugi premočen. Pomniti pu se mora. de med popisanimi soglasji velja nekaka različnost : nektere so namreč bolj terde. krepke in vesele, nektere bolj mehke uli mile. Kjer sledi za pervko velika tretjica . ktera se namreč od pervke loči za cela dva tona. je to terdo g I as je ( Dur-Tonart I. ua pr. C. K. li. ali F. A. C: kjer pa sledi za pervko mala irctjica. ktera se od pervke loči le za poldrug (on. je to mehko glas je ( Moli- Tonart). na pr. A. C. F. ali II. D. li. Kjer hočejo rabo lega dvojuiga glasja prav določiti. sj napravijo \eeji število zvonov, de si zamorejo za bolj vesele priložnosti iu godove izbirati terdo glasje. za bolj žalostne čase iu oko-lisine pa mehko glasje. Tako so na pr. \ Fribergu ua Ba-denskim. kjer je nadškof slavni Herman Vikari. pred malo leli nupruvil osmem zvonov, klere po takošni šegi \hirajo: za velike praznike B-dur. zu srednje D-dur. za nedelje F-dur. zu merliče iu sploh za žalost D-moll. za manjši opravilu Fis-dur in Fis-moll. Taciga različuiga soglasja si ni mogoče povsod oapravljati. temuč zudovoliti se je z enojnim, ali privzema se le še če(erti zvon o praznikih. Posebnost slovenskiga ljudstva pa je. de mu je nar bolj všeč mehko soglasje, kakor je sploh v njegovi tasinii. po-pevati bolj mile uapeve.
kako tedaj je pa mogoče napravili lepo iu soglasno zvonilo, iu pri vsim leni ludi po željah iu po pravi razmeri težko? Stari zvonarji le iimeluosii niso dosti umeli: vedili so vccjidel Ic po tezi razločke delati, lic pa po gla^u: udi je podoba starih zvoiio\ napačna, nauircc preveč podolgasra. in torej tudi glus ui cist: leinuč jc nekakošno ubil. iu silno leti skozi ušesa. Taki stari zvouo\i se se seinicrljc nabajato po krajnskim: nar starji takoseu je pri s\. .Io-iii nad Polhovim (iradcam. dolg iu ozek kakor vreča. od I. I .(."it, toraj zdaj že čez ."»00 let star. .Novi zvouo\i niso tako p«i-dolgasti. iu so bolj široki, zlasti zdolej pri odperiji \ko se več zvonov po laki enaki podobi vlije. se zamorejo njib glasovi prav po muzikaluih postavali \ brali. Zakaj -pltih zvon poje tolike dchelsi kolikor je v duu bolj odpert. ali kolikor večji premeruik ima ujego\ obvod spodej; ko je zvon maii| odpert. uli manjšiga premernika. tudi lanjši poje. \ko ima na pr. zvon. ki je spodej odpert za t čevlje, glas |». bo drugi zvon. kleri je po enakih razmerah lit. pa v duu Ic blizo .'I 1 čevljev širok, imel glas F. Tudi sc z\oii dehelši glasi, kadar je njegova stena zlasti proti verhu bolj lauka: kopa jc steua zvona bolj debela, jc glas lanjši ali višji. \a pr. v l.juhljaui pri sv. Petru je veliki zvon zlo debel, in »eh»a .'17 ceni., drugi zvon pri s\. .lakopu pa je le 'iti ceni. 'c-žck. iu vender imata oba enak glas. namreč D. sicer ne prav popolnama. Sicer \ tej reci ne ravnajo \si zvonarji po enakih merah, leniuč mnogoteri še današnje čase tlelaio bolj debele zvonove. Na pr. nemški zvonarji za z\ou. kteri ima glas (nepreeerlanigai A. rabijo po ci. blaga: naš l.jubljuiiski zvonar, (iospod Anton Samassa. lak zvon po navadi šleje le za 5H et.. ali nar manj celo za 42 c.. nar vee pa za 72 et.. po tem razločku namreč, de ga del* bolj deheliga ali bolj lankiga \ steni, t k. «d. |
Pogieti nazaj na fjasko.
Nase skupno popot vanje po suhim se je t S. rožnika po kosilu začelo: v šliri vozove >o nas \sih 2-"» l.ahi slepli in uatlacili. kar v precej obilni loploti ni bilo kaj prijetno, .lesi sim ||j| y, nekim fajinoštram iz \v »irijanske nad voj v o-dine: g. Siflcrjciu. s Šlezakam Kihleijcm iu Dr. licitam iz Baiuberga. Kihter. priprosta pobožno*! sama. ki je bil mende tudi za kaplana svoje fare. g. .lo*. I*., vso romarsko po-potiiino plačal, je govoril naj rajši od svojiga gospod-oce«a Jožefa in je bil reve/, skorej zbolel. ko ni z njim v enim vozu sedel, de bi mu bil pri izhodu iu vhodu v vsim lepo poslrtgel in culico prevzel. Drugi dau se mi zdi. de je bil k svojimu gospodu Jožefu prišel, pa se je bil tudi pozdravil. Ali ni to lepa ljubezen do svojiga domačiga gospoda '* li. dr. (iell. a pel ii i svetov aver. je mož preblaziga serca iu redke dušne dobrote, pa včasi mu rudo mulo zakipi. Bogati mož. je veuder že kakih 20 lei vdovce, in ima posebno veselje s tem, de ubogim šludentum živež daje. ki jih je vedno dosti v ojegovi hiši in ga. zlasti tudi še ko bogoslovci obiskujejo
Jc sicer velik gospod. terdne in inocue postave. Ko smo bili že v vozu v Jaiikinu. nas fakini obdajo, desiravno jim je bil že naš denariiičar plačal, kar jim je šlo, ali pa še vei . loičejo še kaj imeti in močno nadlegajo. M. dohtar se i,ud i» silnostjo toliko razpali in razserdi, de se hudo grozi nad l.ahi. Keče mu pa zmed nas nekdo besedico, de iii prav. vsiga ljudstva grajati, ako ga nekteri razžalijo in se po-snieja njegovimu divjanju. Kakor de bi bil vodo doli djal. i a enkrat gospod vse pozabi in je bil sicer malo osramoten. pu vesel in pohlevin kakor jagnje. S tem sini spoznal njegov* blago dušo in bil se mi je za celo pot prikupil. Pa tudi kardinal Keisach ga neki dobro poznajo in so se ga v zakerslii pra\ zaveselili. ko smo bili prišli o prihodu v Kini p«> blagoslovu v cerkvi jim roko kušnit. Hil je tudi poznejši še pri njih. Pred nami sla sedela, kasir llaueis, duuajčaii. in pa g. Krelschmeier, jetnišk duhovnik. Poslednji je bil caj nesreč niši zmed popotnikov; na Krasu so se bili mende nerodnimi* vozniku konji splasili. gospod z voza skoči in si imgo lako poškoduje, de je komej sklenil v Terstu. dalje z nami popolvali. v Kimu je ob precej veliko denara prišel iu n- <•«• i odi na vse zadnje inerzlico dobil.
Od \okoue grede smo ogledovali silno lepe in rodo-vime kraje. Kaj posebniga jc. de po leni kraji do Apeninskih hribov «o vse mesta le po lirihcih. Kaviiine tukaj niso l»iav ravne, ampak prijazni hnmci se verste z mikavnimi
i.ižiuami.	ki ^o vse napolnjene s tertami. sinokvami. žitam
ii.	diogioi hlugodaram liozjim. Po malo višjih houicih pa so poiaknjene mesiica. ki prijazno v doline gledajo, in lak« ra/.versienje lemii kraju posebno prijaznost daje. Tudi me--tiee I orel o. klcrimu smo se zvečer bližali, nas je s lirib-i ika prijazno k sebi gori vabilo. Prišli smo nar poprej do imenitne hožjcpoluc cerkve same. ki je odzuuaj nekako tcril-i.iavi podobna, velika in častitljiva. Pa bilo jc žc prepozno n zvečer nismo mogli nič ogledati. O. Kazapikola nam ua-proti pride in nas na prenočišč spremi. Ta minili je moz. pred kterim se greh. pa ludi marsikteri l.ali Iresc. Vidili. de hoče goslivuik nekaj samopridiii bili. ler bi nas vse rad imel pod streho, ko bi morebiti ludi kdo drug potrebniši kak h u 11* k ii i lašk peiiez) pri popotnikih rad zaslužil, ga začne O. Kazapikola tako pestili, de sim sc ludi jest skorej bul. ii< poslednji! mu se nekaj na uho zasepla. kar jc pa slehern lahko slišal, kdor jc blizcj iii. rekoč: ..lo velo consiglio. lu-ciale i I ginoco!" lo je. ..svetujem vam. nikar se /. igio ne pečajte!" \li la svet je bil lako kerpek. de se jc gusiivnikii britko delalo. Nas pa la blagi pa ler ni zapustil, dokler sluti se v l.oreti mudili; ou dobro razume, kuj sc pravi, ..popotnike sprejemali." Ker smo želeli naslednji dan v hišiei Marije Device lavrelanske maševali. je O. Kazapi-kola lako napravil, de smo začeli ze kmal po slirih sv. mase bi.tii. m smo -e vsi /veislili. I.avrelanska kapcliea je za velikim aliarjem. ravno kakor pri Iranciskauaijih v Ljubljani. Midi eerkev je lovno loko oherujciia. samo /.adej za kapelico ie se veliko veei prostor kakor lukaj. Oba aliarja. v kapi iici in pred kapelico veliki allar. sla ..privilegirana" ali s posebnimi odpustki sklenjena, torej so eni zmed nas maševali zunaj. eni pa znolraj kapeliee. Prizadeiiem si po Ho/.|im usmiljenji pred imenovanim palram svojo vesl očistiti in zadene me ^ir«a. ile precej drugi znotraj v svetišu ma-sil|em. \ko bi -.i eluvek zaniogel prav k sercu vzeli, jc to r»-» kaj visukiga io imeniliiiga: v ravno lisli hišici, v kteri je ..Beseda me s« poslala" ali se vclovecila. se včlo-veei lako rckue v novi« ua mašnikov e besede ter se spremeni kruh in vino v ujeuo presv.Kesnjc lelo iu kri. Po sv. masi grem v visoki cerkveni slulp ali luni. > kleriga se vidi proti izhoilo prijazno tadraiisko morje, na druge sirani pa lako lepe polja. vinogradi iii verli. ali prav za prav jc vse verl.de se človeško »ku nikoli ue more dosti naglcdati. \ko hi kdo nič ne vedil oii eloveskih nadlog po ni/.avah. lo s ie višave gledaje lahko mislil, de je lukaj raj bil. ali pa de o* š»: /.daj. Zvonik je ves /.not raj i/. opeke, '/.uuaj pa
iz istrijanskiga rezan iga kamna, prav visok (270 rimskih palin). od spodej v doriškim. dalje v joniškim. potlej v klirinškim in v četertim oddelku v mešanim redu. njegov verh pa jc osemvogeliii pil ali piramida. V njem je zvon čez 200 centov težek še z drugimi peterimi zvonovi. — Po sv. maši nas je po naročilu častitljiviga O. Kazapikola tudi kosilce v neki pošteni hiši blizo cerkve čakalo. Tukaj sim vidil neko deviško romanco, ki jc bila že na polu iz Rima proti domu, in sim se silno čudil, ko nuin je ob kratkim svoje življenje iu dogodbe pripovedovala. Kojena med ter-dimi luterani živi v priprosti nevednosti. Po /.notranjim nagonu nekdaj o jezuiškini misijonu gre pridigo poslušat, in iz cerkve žc pride sprcobcriijena. ter kar naravnost pridigarja poiše. de naj jo keršanskiga nauka uči. Cisti nauk od katoliških čednost je hil njeno nedolžno seree premagal, de ni nič več premoglo v slepoti in zmoti ostali. Ko je v posesti nar vikši sreče, prave vere. iše še veči popolnainosti, zapusti svoje imenitne starše in visoko rodovino ter gre med usmiljene sestre v Danciku. Njeno ime je Felicita žl. Die/.. Naprav Ija se pa v Danciku obširniši bolnišnica za uboge katoličane med protestanti, in ta blagoserčna 23letna nedolžnost je prehodila Prusovsko. Vesl Ialijo, Belgijo, llo-lamlijo iu Francosko; povsod jc za svojo bolnišnico milov-sinc prosila, pa ludi povsod je našla dobrih sere. Po množili pritežnostih se domu vernivši za smert zboli. bila je skoz več časa kakor meriva in vse se je pripravljalo za njen pokop. Njeni starši so žalovali nad vso mero in so jo hotli z vsim mnogim lispam ua merlvaškiiu odru napraviti, usmiljene sestre pa tega niso mogle privoliti, ker svoje postave imajo in so jo hotle v revno meri vaško kapelico prenesti. Vse to je uboga sirota slišala. pa ni mogla besedice spregovoriti. Ta stan pa je bil ravno zveličanje njeniga očeta. Kil jc, kakor ona misli, ravno ta čas obljubo storil, de bo v katoliško cerkev prestopil, ako mu Bog hčer še pri življenju pusti. iu lo je bil res dopolnil. Tudi eniga brala je bila že poprej za katoliško vero z molilevjo pridobila. Mali pa. je rekla lakral v l.oreti. de je še zatiraj lerdovratna. Poznejši sim pa imenitno veselico slišal, de je v Kimu papeža prosila, naj za njeno mater mašujcjo, de bi se spreobernila. in zvedila je že na potu, de papeževa in njena molitev je bila uslišana, ler njena mati na potu spre-oberiijenja. Poglejmo spet ua njeno smertno posteljo. Ko se nad njo spet znamnja živ ljenja razodenejo. so mogli očeta s silo od nje za cas odpraviti, ker v svojim prcsilnim veselji ni vedil. kaj je delal in bi bilo /.a njega iu za hčer nevarno. Potem jc bil v katoliško cerkev prestopil, kakor je že bilo rečeno. Ozdravljena pride ludi ua Avstrijansko milovšine za svojo bolnišnico prosit in je tudi na cesarskim dvoru zaslišanje in milost našla. Na svojim polu v Kim je bila i udi v Ljubljani, kar sim pa se le v l.oreti zvedil. Kavno tako se je tudi nazaj grede nekaj časa mudila v ljubljanskim samostanu pri blagoserčnih gospeh reda Cršulinskiga. Tako dobrotna previdnost Božja po slabim orodji svoje svete namene dosega in velike dela dela. O. Kazapikola nam je ua lo razkazoval cerkev, lavreiansko kapelico itd., in lo bo za prihodnjič.
Ezhotinja indija in katoliška eerkev.
Spisal Valentin S e ž u n.
(Dalje.)
O lok rej I »II. l ej I o n tCejlan. Singhala. nekdaj Taprobanc) jc hruški podoben olok ob juzno-jutrovi strani izhodnje Indije, kjer na i boljši ciiuet rasle. Ljudi je lukaj blizo milijon 200.000, kleri h večina se derži Budov iga malikovanja. ktero je zlo braminskimu hindvaiiskimu podobno. V nekdanjim glavnim mestu Kan d i. kjer dan današnji ni čez 30110 ljudi, je nar iincnitiiiši tempelj budistov; v njem je hranjen drago olispani zob malika Buda. Singalei ga sploh imenujejo liav-
tarna. Angleži »o I. 170.» Ilolaiidczc i/. Cejlona spodili. I. 1815 tudi domačiga kralja premagali iu ga v indiško mesto Madras ko jetnika odpeljali. Odslej je ves otok v oblasti angleške deržave. ne kupčij* k e družbe, kakor druga Indija, poglavar ima svoj sedež v mestu Koloinho. Ker Sinigalci niso v ločine razdeljeni kakor llindvani. torej keršanska vera pri njih veliko ložej. kakor sicer po Indii napreduje. Pergodbe keršanske vere ua otoku Cejloiiu so naslednje:
Portugalci so bili I. 1505 vpervič iz 10 v rope v Cejlon prišli: ljudje gornjiga dela otoka (Tamilh so bili takrat bramanski, spodnjiga tlela (Siugalcii pa budiški nevcrniki. V I. 1544 jc prišel sem sv. Fraučišk Ksaverjau iu kerstil je «00—700 ljudi. Mesto .lafnapatam so I. 1560 Portugalci posedli iu odslej je keršanska vera tukaj svoje zavetje imela. Frančiškani in še bolj Jezuiti so po otoku misijoue vteme-lili iu imeli so v Jafni svoje samostane. Se celo bramani so se spreobernili. Singalci so sicer iskali svoje budišk« paganstvo ohraniti, ali keršanska vera je vedno bolj rastla. Tudi kralj dežele. Kota. se je bil spreobernil iu njegov zgled je veliko druzih seboj potegnil. V svoji zadnji volji jr ta kralj Portugalcam svoje kraljestvo zročil.
Ali to lepo napredovanje keršanske vere pri Siuigal-cih in kakor bomo pozneje vidili. po otokih in deželah ju-trovske Azije, je bilo odslej bolj in holj overano. vera je bila sem ter tje se celo popolnama zalerla po njih. ki se se tlan današnji z imenam evangeljski kristjani ponašajo - po protestanskih llolantlezih. Po njih sadu bote spoznali ..laz-iijive preroke- je rekel Jezus Kristus. (Mat. 7. Iti.)
Portugalski kralj Boštjan je v nesrečni vojski zoper mohaniedaiisko Maroko brez naslednika smert storil (I. 1578). Po smerti njegoviga strica iu naslednika, kardinal.. Henrika (I. 1580). se je hil španjski kralj Filip II.. kteriga žena je bila hči portugalskiga kralja ttmaiiv cla. Por-tugala polastil. Zoper španjsko vlado je tistikrat po Nisko-zemlji hudo vrelo: polnočne dežele (lloiland) so bile v puutit zoper katoliško cerkev in španjskiga kralja, strašna vojska je terpela leta in leta: 158| so llolaudeški puntarji Filipa II. iu katoliško cerkev popolnama zavergli. iu kalvinstvo za deržavno vero oklicali. — Dozdaj so llolaudezi od Porlu-galco\ blago kupovali, kteriga so le-ti iz Indije vozili. Filip II. je pa prepovedal vsakoršno kupčijo s llolaudezi. dc bi ložej njih punt ukrotil, ali gredo zdaj sami \ Indijo blaga iskat iu v malo letih so ondi portugalski veljavi konec storili. ( D. si. i
Kako Jernej Boštjana ortrarti kleti.
P o g o v o r.
Jernej. .No. od kod (ako. Boštjan? Ztlis se mi nekako ves zamišljen; ti je pa že kdo kako o Tračno zarobil*
Boštjan. Ne veš. de jc nedelja? Iz cerkve grem Pa ves. Jernej, danes so nas gospod šemhrano privijali.
Jernej t radoveden l. Kaj. kaj?
Boštjan. Tako so nam ograjali kleivinjo. dc hi od-»ihmal ne smel nič vec zamiljarili: pa že veš. Jernej, de sim jest precej debel, in včasi rad kaj zašarim.
Jernej. Gospod imajo že prav. in po pravici ti povem, ko bi ludi nobene besedice keršanskiga nauka ne vcdil. bi se mi vender preklinjavcc gerji zdel. kakor cerni krokar
Boštjan. K, sej bi sc tudi jest rad odvadil, pa mi |r Jako hentano vkoženo. de mi ta - Bog me vari. skor bi bil nekaj reke!! sim hotel reči. dc mi klctviiija kar neve-dama uide.
Jernej. Nobena navada ui tako vkoi eiiiujeiia. ile hi se je človek ne mogel odvaditi, samo ako res hoče. Pa. ves kaj. Jernej ? \ko prideš k meni jutri proso met. sc boš brez truda in pa hitro odvadil kleli; porok sim (i za to.
Boštjan. To je več, kot hruške peči! Tudi št i r najsi din bi hotel pro>o meti. de bi se tega zl- . heritaj, že spet nu je hotlo uiti! rečem, de bi se te ostudnosti odvadil; jutri sim tvoj menit, t Odide.)
J e r II e j (Iiaslcd. dan I. Boštjan, mož beseda : lako jc prav!
Boštjan. Jernej, tukaj imaš šolarja brez bukev; glej, kako boš svojo besedo »polnil! t Začne meti. pa če »e mu le snop malo spodmakne, se mu že kaka rogljata izmakne).
Jernej. Veš. Boštjan, dc sim bil jest soldat. sim marsikaj po svetu vidil in slišal, dosti slabiga. pa tudi brez dobriga ui bilo: kar me pa šc vselej posebno veseli, kadar »e spomnim, je lo. de sim sc naučil tacih k let vin. ki nič greh n i s o.
Boštjan. To bi bilo ravno /.a me dobro, ile bi saj brez strahu se kaj smel zaropotati: povej, povej lo čudno skrivnost.
Jerne j. Ko sim bil pred Iti Icli \ zold sel. sim imel tudi jest to garjevo navado in sim precej zarohnel. pa vselej me je potlej seree bolelo. .slišal sini pa nektere lovarše gerdo preklinjali in. po pravici li povem, od listihmal se mi jc ta hudobija tako pristudila. de bi me ziv človek ue bil vec napravil, gerdo zakleli. Vselej ko sim koga slišal nezdusiio razgrajali. preklinjati ali pridusati »e. se mi je zdelo, kakor de bi vidil kače iu krote lezli iu prihajali iz njegovih Ust. Mislil sim si: Tako seree mora -iia-im gerdo bili. ki lako gre-zoviuskc reci i/, srhe bruha.
Boštjan Jernej, tvoja je resnična : ludi men« je groza. Moja ranjca mali mi vcckral ponavljali nauk iz sv. pisma, de .. gerdi p r c k I i u j a v «• c kolue sam svojo dušo", kakosna mora ze res na zadnji duša biti. ko jo tolikrat prekolne : grr-i k;.k>»r gadji- guj«'Z«h> ali lezi-c gnjusiiih kroi. |»a moj ore. llog -e usmili njih duše! so radi kleli, ili ves. Jernej, jahelko ne pade d« lec od drev«-sa
Jernej. Zivr jalo-lka -o pa tudi sam« krive, ako se pod kužljivim drevenim valjajo ;.i strup Mase vlečejo, ki bi se ga lahko ognile Pa pu-iiva to. ti bom povedal, kako sim hil jest nekiga lovaisa prav lahko kletvinjc odvadil.
Boštjan. Povej tedaj, morebiti bo to ludi meni lega »krateljua venialo
Jernej. Tožil oii je. de ne mor« sin peti. kadar ga hudo prime in mora kaj reci. Mu odgovorim! Pa re«-i kaj: s«-j m de hi mogel ravno zakleli, lahko kai druziga rečeš. ..I kaj pa*? Po-tavim zadri i -e iu reci: ....Kotel kipi!*"* To jc. kolcl tvojiga zolca. ki se lioee izlivati: pri tej besedi si bo- pietij spomnil, dr mora- oginj ga-ili. ki dela de t V o | kotel kipi.
Bo.-ijan. To je zr nekaj, tiame-io: ..preklel" ali ..fer-damaii". bom vselej rekel: ..kotel kipi'** ali sc kaj vesv
Jernej. ("e hi pa kolcl vender >c le kipel, pa r«'ci: ..It r raca - kokos !**
Boštjan. ..Kotel kipi!" ta je ludi po-tena: namesto hudiče v al i". ..v i a g o v a t i". ali ..šen i a I i**, bom rajši ludi jez ..rac i« v al" in ..k •• k o š c v a I". dc lr greha n«-hom imel.
Jernej. Vi tako v i/.o |» hil ooij lov ar- gerdih kletvin odvadil iu n.i z.tdnj« . k" -e mu j«- bilo iincslo. je vidil. de se tudi luez ..kotla". ..rac" in ..kokos* zamore kletvinjc zderzali.
Boštjan. l'o<-aki malo! \»a-i pa živina prav ne stori, dokler prav goropadno ne žarama« im: obljubim ti. de „|.i-s «•«•** iu ..Ker/, e" -e m bo t a za ..kolcl- nic dosti zmenila. kadar nočeta vleči: pa tudi ..Bavhlja* in ..Mavra" ne za ..kokoši" in ..raer**. kad.u mi v deteljo vhajale.
Jernej. Takr mora- pa ze ho|| - lerdimi be-edami privezali in zavpi nad njimi: ..tirri-in triidesei!"
Boštjan. Hvala ii. moj sosed! I a- je. moram ili domu: bom poskusil po novim kleli, kar oi greli . in staro gerdo navado opii-titi.
Jernej. Srečno tedaj! Ako te h<> >r kaj »oiagovalo, pa spel pridi: li bom se svetoval.
Ogle ti po Slovenskim.
Iz Ljubi/(lili. Iz lista preča.stiliga duhovna in reš-nika ubozih zamurskih otrok, gospoda Olivieri-a do
prečastitc prednice gg. Cršuliuaric v Ljubljani posnamemo naslednje: ..Ca«tiia gospa in PrednicaI Ze spel sim v Kgiptu. iu nabral sim si 10 /.amurk: ali kar naravnost povem. ile nisim imel dosti denara za vse; ako bi jih pa vender ne bil sprejel, bi bile mnoge zmed lili sirotic prišle zopet turkam \ roke: tega pa moje seree ni moglo prenesti: sklenil sim torej. I o tavžent frankov na posodo vzeti, kar znese okrog 1 tavžent golil., in zavoljo lega se prav vživo priporočim, blagovolite mi lo dobroto »kazati ter mi presker-bile kako pomor od pobožnih ljudi" itd. Ravno tako se dalje priporoča tudi vrcdiiišt\u ..Zgodnje Danice", de naj bi mu se kaj dobrotnih darov \ ia hogoljiibiii namen skusilo pridobiti, kakor »o tudi ze poprej marsikteri usmiljeni bravci na»i kaj darovali. K temu pristavimo samo to. ile tukaj se odkupujejo ..neumerjoče du»e- » telesi vred iz sužuosti: kdor vero ima. gotovo »pozna srečo rlovrka. ki se reši iz never-skih rok. in kako dobro bi bilo. dr bi jih zamogli več rešiti. - Ko so tri za murke \ ljubljanskim samostanu /.vedile. kaj je njih odkupovavre iu ore Olivieri pisal, so kar ua enkrat vso »vojo denarnico, bli/.o 30 gld.. skupaj vergle. potem so nune. v»e posle, iu od kogar mi kaj upale dobiti, z veliko ^ilo naganjalc: ..llille. bitie lelu>. felus! Prosim. prosim denara!" Vsi mi se rodili leni občutljivim dekliškim sercam: celo dekle s.i pii po goldinarji dale. Gredo na lo tudi v šole iu prosijo nedolžne otrocicc. dc naj se usmilijo njih »c»iric v \lViki s kakim daram. in dobro so tudi pri njih zadele. De »o pu le nekaj denara nabrale, so vedno naganjalc in vprašale, ce »r bo precej jutri poslal. de bi njih .. \huna" poprej pomoč dobil za odkupovanje ubozih sii/.iijih otrok. Dobro namrrr pomnijo, kako se jim je poprej godilo, kako pa zdaj. iu de ludi drugim ui dobro v suziiosti.
Terimvska no\a cerkev bo vender le res tudi nov zvon dobila, in pa >c letaš. ;iko »e vse po sreči izide. G. Terlnik. posestnik in hišnik, denar in podpise zbira za radovoljno pomoč k temu lepimo pa tudi veselimu namenu. Samo naj bi sc jih veliko in obilno vdeležilo. de bi delo urno in ložej dalje slo. in bi hitro, veselo in močno zapel, kakor jih njih veliko želi slišati: Hogu iu sv. Janezu Kersniku ua časi!	Pristopite.
l'oložit«> Majhen dar Na altar. Oe bo vesel Zvon zapel!
- I. i. m. je bil tudi za latinske uccucc po zahvalni -v. masi /. oritnim darilnim deljenjem šolski sklep. Prihodnje leto se začne s m. maso k sv. Duhu I. oktobra od 24. do 28. kim. jc vpisovanje. Novinci morajo imeli zraven navad-niga šolskima »pričala tudi kersini list in plačali vpisnine 2 gold. - Iz gimuazialuiga letnika se razodeva, de so bili Midi radovoljni nauki moeuo obiskovani, namreč: Rejilna. sb»veusina t za ncslovence . italijaii»ina . fraiicozovšina . gospodarstvo. biliiistvo i botanika i. Icpopopjsjc. risanje iu petje. I .alinei »o imeli ludi velikonočne duhovne vaje in so praznik s\. \lojzja slovesno obhajali. Tudi so si letaš svojo lastno stavnico ali bandero napravili, ktero slovesne oblia-jaiija mirnim povzdiguje. Kilo jr konec leta 432 učeneov. po narodu; :{;,r, Sloveiicov. s Nemcov. 2 llervata. 2 Laha.
Dekliške šole pri časi. | rsiilinai icali »o imele .">. in 1». svoje izpraševanja: dečiiiskc pa terpe od .".I, mal. do 0. vel. serp.
Iz P»nkrr. 2H. m. serp. T. D c. Draga Danica! \ seskozi uam dopise \ cerkvenih rečeh naziiaiiuješ. Prcjmi tudi ovi dopis cerkvene »lotcsiiosii naših bližnjih sosedov. Dramničaimv.
Dobili so namreč omenjeni farmani 17. mul. serp. štiri nove. lepo v hrane zvonove iz Ljubljane .veliki zvon ima 24 centov in 2.'» funtov ». ki so zares mojslersko delo slavniga zvonarja. gosp. Zamasa-la.
V nedeljo potem pa so jih z veliko slovesnostjo domači rojak, prečastiti gospod Matija Vodušek. opat Celjski, spremljani od visokočastivredniga gospoda dekana, Ferdinanda Keichtuigcr-ja, iu častivrednih gosp. fajmoštrov sosednjih fara. blagoslovili.
Ril je vesel dan. ki mu para Drainičani poprej niso doživeli, iu ga težko doživeli hotlo. Viditi rojaka svojiga hlagoslovljati zvonove, ki jim bodo večni mir prepevali, z leee besedo Božjo slovesnosti primerjeuo milo razlagati, še zlasti, ko so prečastiti gospod med drugim omenili: ..Poprejšnji zvonovi so me spremljali. ko sim se svojih ljubih staršev ločil, iu se v duhovski stan podal" itd., je hil redek, de bi se posolzil ne bil.
Po pridigi so prečastiti gosp. opat k altarju pristopili iu sv. mašo slovesno obhajali. \e bom pozabil slovesnosti, pa tudi ne ginjenja pobožnih duš, kadar se je veliki zvon v zvoniku zazibal, in je med svetim opravilam pervikrat iz visoke line /.apel.
Slava tedaj častivrednimi! gos pod'i fajmoštru Orosla-\ii suc-u za njih trud. ker so svojim farmanam verlim Dramiiičanam toliko veselje napravili!
Iz Gorite. 4. t. m. \ Kviskim. v Berilih, so se vsi srejnski možje zavezali, oh nedeljah in praznikih ne več terpeli plesa.— To je pametno! Ko hi se (o kozje in oslovsko skakanje prav prevdarilo. hi se bilo treba čudili, de omikani vek kaj taeiga terpi.
MMrobUne.
Iz Slu t Iga rila se piše od nekoga v vasi R.. ki se je v pohujšanje občine žc več let zoper ondotiiiga učeniga in goreciga duhovniga pastirja tozcval. Proti koncu rožnika gre mož v S., de bi tožbo pri naj vikših uradiiijah pognal. Pogovori se s pravdosrednikain in gre zvečer o poli desetih v gostivuico v svojo slanico. Drugo jutro ga najdejo mert-viga na tleli ležali. Norčeval je nekdaj ce/. grozne besede lepe molitvice: ..Cmreli moram, pa uc vem kdaj. in ue vem kje, in ne vem kako". —
mu darovi.
Za misijon gosp. Olivieri-a.
Kog se usmili! I cekin I. j. 8 gld. — G. K. I.. I gld.
G. K. I gld.
Za afrikanski misijon.
ti. J. Kobe 4 gld. — Iz Trebevniga bratovskiga denara t gld. 3(1 kr. -- Iz Goriškiga po O. šmajdeku 1 gld.
Za blejske pogorelee.
G. K. I., t gld.
Za Se iii i č a ii e s to č o p o š k o d v a ii c.
G. F. I.. 1 gld.
Za rokodelsko družbo.
Milostljivi knez in škof 50 gld. — Ključnarska denarnica 10 gld. — G. Sušleršič, tergovec, 20 gld. — G. Sventner 5 gld. — G. I.ukman 10 gld. — G. Iletge 5 gld. — G. Hržen 10 gld. — Gospod in gospa žl. Još 20 gld. G. Muhleisen 10 gld. —
MMuhovshe zadeve.
V ljubljanski škofii:
Senožeče v postojnskim dekanatu so izpraznjene; prošnje za nje do presvitl. gosp. Alfonza Serafina, kneza iz Porcie. posestnika dobra senožeškiga itd. itd., se 6 tednov od 31. mal. serp. v knežje-škofijski pisarnici oddajajo.
Kara S lav i na je podeljena gosp. Antonu Pokornu, senoškim duhovnimu pastirju.
Iz goriške nadškof i je, 4. t. m. Gosp. Andrej P a v I e t i č. dosedanji pervi kaplan pri št. Ignaški mestni fari. je prevzel gospodarstvo v duhovšnici, njegovo mesto ostane zu zdaj prazno.