Zgodooituft zapisi Viktor Vrbnjak* UDK 930.85(497.4Podravje+ 497 .5Y araZdin):3l 6.7 327 (491 .4:491 .5) 339.92(497 .4:497 .5) Gospodarski in prometni ltiki med slovenskim Podravjem in hrva5ko Podraviuo so se razvili v tako modni meri, da se Prlek v >>VaraZlu<< (kakor je vdasih imenoval VaraZdin) ni podutil tujega. Ptuj je npr. Zivel v svoji trgovini in obrti od podravinskih in zagorskih sejmov in dakovski trgovec je kupoval gospodarske pridelke Murskega polja v enaki meri kot VaraZdin gospodarske pridelke ormo5ke in sredi5ke okolice. Vedji kraji v Podravju in Pomurju, ki so bili sedeZi cerkvene in posvetne oblasti, so se razvili na cestni prometni osi: Gradec-VaraZdin s podalj5kom na sever proti Dunaju in na jug v Zagreb. To je pokrajina, o kateri je slovenski publicist K. Slanc i,e leta 1879 zapisal, da bo tu Slovenec lahko >jedenkrat, kakor uZe zdaj germanizaciji pot zapiral - jugoslovanstvu vrata odpiral<. Gradec jebil za vzhodno Stajesko do 1859 cerkveno, do 1918 politidno in visoko5olsko sredi56e, medtem ko je bil VaraZdin trg za agrarne pridelke Podravja in hkrati tudi sredi5de vzhodno5tajerskega dijaStva. VaraZdinska gimnazija in zagreblke 5o1e so po naravni legi Stajerce vlekle k sebi in sinovi ormolki, sredi5ki, ljutomerski so malo ne brez iileme Studiraii v VaraZdinu, se spoznavali tam s hrvaSko knjiZevnostjo ter jo prina5ali na Stajersko zemljo, ki tedaj ni imela kulturnega narodnega sredi5da. Kulturni in kniiZevni stiki med Siovenci in Ikvati so se za reformacije okrepili in je mimo biblijskega zavoda lvana Ungnada v Urachu dobro znano tiskarsko in knjigotrlko delo JanZa Mandeljca v Ljublani in VaraZdinu. Iz Mandeljdeve tiskarne sta poleg Stevilnih latinskih tekstov pri5li tudi Vramdevi kajkavski knjigi: Kronika (Ljubliana 1578) in Postilla (VaraZdin 1586). Na Stajersko in v Prekmurje pa so se vsekakor morali Siriti tudi Bu6i6evi in Pergo5i6evi naboZni teksti, tiskani v tiskarni Jurija Zrinjskega v Nedeli5du blizu dakovca. Tako smo Stajerski Slovenci dobili prve knjige, tiskane v hrvalko-zagorskem jeziku in pravopisu Ze leta 1758. Sicer pa >po govoredem jeziku se itak niso veliko razlikovali<<, kakor pi5e profesor Matija Valjavec v letnem porodilu varaidinske gimnazije (1856) in nadaljuje z opazko, da >jezik je okol VaraZdina, priznavaju svi slovnidari, slovenski, i doista malo razli(an od pismenoga slovenskoga jezlka. " . r<2 2 Biserjanski, S., Pobratimja Slovencev in Hn,atov. Y: Strala november l9l3,ir.129. -52- KULTURNI STIKI MED VARAZDINOM IN SLOVENSKIM PODRAVJEM Avtor je v ilanku podal ie neobjavljeni tekst referata znanstvenega simpozija ob 800- letnici Varaidina, ki je potekal 2. oktobra 19il.t Obravnava pa kulturne stike, ki so nastali kot posledica geografske, zgodovinske, gospodarske in prometne bliiine kraiev. Razne geografske, zgodovinske, gospodarske, pa tudi prometne okoli5dine so vplivale in potem desto omogodale, da so bile kultume zveze med vzhodno Slovenijo in severno Hrva5ko v zgodovini prav tako trajne. Prehodnost ozemlja je soustvarjala podobno in sorodno jezikovno osnovo prle5dine in medZimurskih naredij. StarejSi jezikovni spomeniki (prisege, oporoke, pravila bratovldin, dopisi itd.) v Sredi5du, OrmoZu, Ljutomeru in pri Veliki Nedelji kaZejo zagorsko-hrva5ke vplive. Ljudske pesmi in druge etnografske znadilnosti, ki so nastajale pri enem narodu, so prehajale k drugemu in obratno. StarejSa literama zgodovina, tako pri lkvatih kot pri Slovencih, je posku5ala ugotoviti izvimost in paralele k posameznim tekstorn. Ta prehod ljudske pesmi ni bil samo vsebinske narave, ampak je biia pogosto prevzeta tudi melodija. StarejSa literarna zgodovina, je pri Slovencih kot pri llrvatih iskala izvirnost in paralele k posameznim tekstom, tako je npr. Fr. Fancev (1937) iskal >>hrvatsku dobru volju u popijevkama, zdravicama i napitnicama pro5lih vjekova<<, medtem ko jo je Fr. Ile5id (1938) naSel v slovenski >popevki od kmetskega stali5a predtimanja<. Podobno so se hrva5ki pesemski teksti (npr. znana >Nikaj na svetu lep5ega ni<) razSirjali med Slovence. Hrvaiki jezikovni in metridni vplivi se kaZejo tudi v umetni poeziji od Volkmerja, preko Modrinjaka pa vse do Flegerida. Podobno pot so prehodili na Stajerskem prevodi vseh treh izdaj Parhamerjevega katekizma z naslovom Obiinska knjiiica izpitavanja teh pet glavnih itttkov malega katekizmuia patra Petra Kaniziuia, od katerih je prva izdaja (1758) skorajda v distokrvni kajkavldini, v drugi sta (1764) kajkav5dina in domada Stajerska sloven5dina pome5ani, medtem ko so v tretji izdaji (1777) kajkavski elementi malodane povsem izginili. * Viktor Vrbnj ak,2352 Selnica ob Dravi. I Glej: Varaidinske Vijesti, Prilog 800 godina VaraZdina, VaraZdin 1981, 5t. 8. 10 Zgodouiruft zapisi Kolik5ne so bile zyeze med juZnoslovansko Studirajodo mladino, govore univerzitetne matrike, ki so med drugim registrirale, da je Anton Vramec (do pred kratkim iz Vrbovca) po pravem doma iz OrmoZa. Za gra5ko univerzo lahko trdimo, da je vsaj od protireformacije naprej zbliievala pod svojo streho Slovence in Hrvate. Poudariti pa moramo, da so se stiki med njimi za(,eli i,e prej, na varaZdinski gimnaziji. Pri njeni ustanovitvi (1636), so pomembno sodelovali pomurski Slovenci: ljutomerski gra5dak Gadpar Dra5kovid je za pokritje stro5kov pri gradnji samostana in Sole moral prodati podloZnike v Lukavcih pri Ljutomeru. Od kmetov, svojih podloZnikov okoli Ljuromera, je neusmiljeno izterjeval davke. Tako so Stajerski kmetje ob ustanovitvi varaZdinske gimnazije sodelovali z iulji in mo5njami. Ni pa preteklo dva.iset let, kot trdi M.Vanino, da bi VaraZdinci v tekmi s ptujem gimnazijo skorajda zgubili, da se niso krepko postavili v bran. Podobno vlogo, kot jo je imela za kranjske mladenide karlov5ka gimnazija, je potem za nekak5no povradilo Muropoljcem imela varaZdinska gimnazija za vzhodno5tajersko mladino. Za SrediSdane velja, kar je ugotavljal ie zgodovinar Mate.i Slekovec, da so vsi, ki so se od zadetka lT.stoletja Solali naprej, obiskovali gimnazijo v VaraZdinu. Zivljenje je bilo tu relarivno poceni in so dijaki, zlasti bliZnji, lahko dobivali ZiveZ tudi od doma. Po varaZdinskih hiSah se je takrat govorilo hrva5ko, nem5kutariti so zadeli Sele v 50. letih 19. stoleja. Karakteristidna je opomba za (leto 1823) nekega Gajevega soSolca, ki se ni mogel sprijazniti, da zdaj (po letu 1835) propagia Gaj za hrva5ko narodnost in ilirski jezik >a kad je iiao sa mnom u tre6i razred. na5 uditelj Svalek3 dopustio mu je da odgovara njemadkom jezikom, jer nije dovoljno poznavao hrvatski<. Vendar so dilaki 5e slabo obvladali nem5ki jezik. Varaidinci so svoje fante zamenjavali, to je: sredi5kega dedka so vzeli sebi, svojega pa so poslali v Sredi5de, da bi se tam pri uditelju Kamidnikua naudil nemsdine. Po takini ali podobni poti je priSel v VaraZdin tudi Jakob Zadravec, poznejSi srediSki podjetnik in slovenski dopisnik varaZdinskih listov. Na koncu 30. let Ig.stoletja so bila zelo znana >ilirska predavanja< profesorja Hinka Hergoviia5 o ilirski slovnici. O vedjera Btevilu slovenskih di.jakov trahko trdimo 5e za nekatere druge kraje (npr. OrmoZ, Ljutomer, Velika Nedelja in ptuj) in nekako do srede Slovenskih goric, Zahodne Prof". Ludovicus Svalleg (tudi Svallek). Sredi5ki uditelj Matija Kamidnik. Prim: Kovadid. Fr., Trg SrediSde. 1910, str. i80. >. . . menda je pai zadcl ob torkil.r popoldne in ob deLrtkih zalan...fi'aniiSkan Hinko Hergovii pre>varaZdinca<< in ga je bil Ze zato pripravljen podpirati, ker je obiskoval varaZdinske Sole. Podobno staliSde je zavzel ljutomerski Zupnik dr. A. Klemendid, ko je utemeljeval sorodnikom: dajte sina v srednje Sole! Toda samo v VaraZdin. Bil je ta dijak Mihael (pozneje Mijo) Vamberger, hrva5kemu svetu znan kot kulturni delavec in stenograf. Tako bi mogli slediti vzroke za vstop v varaZdinsko gimnazijo, da omenimo samo pomembnejle, potem Ie od Frana Kovadida, poznejiega zgodovinarja, preko Ljudevita Pivka, kasnejSega Solnika in politika, pa vse do Antona Novadana in BoZidarja Borka, od katerih je prvi postal knjiZevnik in politik, drugi pa urednik, publicist, prevajalec in posredovalec hrva5ko-srbske knjiZevnosti Slovencem. VaraZdinski drjaki so se na "mali Stajer< (kakor sopokrajino med Muro in Dravo imenovali ilirci Yrazovega kroga) vradali s kajkavskimi knjigami: dela Tita Brezovadkega, Matija Handri6a pa vse tja do razkridanega Stefana Fudka niso bila v vzhodnih Slovenskih goricah nobena redkost. Na domadiji B. Raida, prav tako varaZdinskega dijaka in poznejSega govornika na slovenskih taborih, je bila polna omara kajkavsko-hrva5kih knjig. Tudi sam sem za dija5kih let na5el na domu J. Ko5arja v Sdavniiki dolini pravo malo kajkavsko knjiZnico. podrobna Studija gimnazijskih katalogov bi nudila Stevildno razmerje med hrvalkimi in rujimi dijaki. Tako je npr. varaZdinski arhivist Mirko Androii dognal, da je bila v drugi polovici l8.stoletja od 195 udencev kar tretjina (63) dijakov od drugod (od tega je bilo 101 udencev in 31 udenk), in sicer vedno najved iz -53- Zgodorrinsft zapisi sosednje Stajerske6. Spomenica varaidinske g imnazij e, j ubilejna publikacij a za nj eno tri stoletnico Stajersko vedkrat omenja, posebne Studije o vlogi tega zavoda za itqerske Slovence, zlasti v dasu narodnega prebujanja, pa v njej ni najtiT. Obstajajo Ze kar Stevilni pregledi oz. omembe vidnej5ih udencev varaZdinske gimnazije, od ie omenjene Spomenice pa vse do priloZnostnih spisov (npr. monogrffia o Varaidinu leta 1975, kjer naltevajo varaZdinske gimnazijce..., le Slovenca Miklo5ida (in 5e katerega pomembnega Slovenca) ne omenja nihde. Podrobna Studija s todnim navajanjem Stajerskih dijakov bi mogla bistveno dopolniti, korigirati ali pa sploh ovredi marsikatero domnevo v slovenskih biografskih prirodnikih (tako bi npr. v SBL odpadle mnoge domneve ali napadne sodbe o obiskovanju srednje Sole pri mnogih slovenskih preporoditeljih med Muro in Dravo)S. Za vzhodne Slovenske gorice, nekako na drti Ptuj- Radgona, je slovenska kulturnopolitidna zgodovina vedkrat nagla5ala, daje bilo tu ved narodne zavesti in boljla pripravljenost na revolucionarno 1848.letoe. Mnogi nekdanji Stajerski >>varaZdinci< in tudi drugi, ki so bili v gra5ki akademski >Sloveniji< (kot npr. Jakov Si5ii, ode zgodovinarja Ferda Si5i6a1, in se druZili z Ga1em, Vrazom in ostalimi Ilirci so k temu Androi6, M., Prilozi poznavanju druStvenih i gospodarskih prilika grada VaraZdina u l8.stoljedu. Y: VaraZdin u politiiko sveuiiliite XVI IL stolj etu i politiiko -kame ralni studij. Sveudili5te luZagrebu i Historijski arhiv u VaraZdinu, Zagreb- VaraZdin, str. 25. Uredni5tvo Spomenice varaZdinske gimnazije I 636- I 936 (VaraZdin 1937, str. 216) je npr. samo obZalovalo, da v Spomenici ni bil poudarjen pomen varaZdinske gimnazile za slovensko Stajersko. Nekaj o slovenskih gimnazijcih v VaraZdinu je V. V. zbiral (med drugim tudi za SBL). Prim 5e: LuZar, F., ZlatomaSnik Matija Karba, Y: Slovenski uiitelj XXXI, 1930, srr. 40-1; Dr. J. S., Anton Trstenjak, Y: Carniola IX, 1918, str. 108; Zadravec, J., Iz varaZdinske pro5losti. VaraZdinska gimnazija i Sredi5dani. Y : Varaidinske novosti Xl, 193914A; Ile5id, Fr., Naii VaraZdinci (Iz St. Valdedevih >Uspomen iz najrnladjeg mog djadkog Zivota u VaraZdinu). Y: Casopis za zgodovino in narodopisje, 1917, str. 94-8; TomaliC M., ... >dijak v VaraZdinu, rojen Slovenec na Kamen5daku pri Ljutomeru..... prim. Vrazov album 1879, str. 81; Lisac, Ljubomir- Andrej Slovenci zagrebSki dijaki v letih 177 6177 -1827128 (Pispevek k Studijam o emigraciji slovenskih dijakov na Hrva5ko. Y: Zbornik za historiju ikolstva i prosvjete 2, Zagreb 1965, str. 249-54 BaS, Fr., Prelat dr. F. Kovadid. Y: Casopis za zgodovino in narodopisje 1939, str. 3 (o Franu Kovadidu v varaZdinski gimnaziji 1882-1886/87); nekaj drobcev o slovenskih dijakih v VaraZdinu je objavil tudi iolsfti prijatel 1854, str. 39-40. Prim. Surmin, D, Hrvati i Slovenci 1848 god. Y: Novosti 2011926,5t. 45 (piSe o staliSdu Slovencev do hrvatskega gibanja 1 848). pripomoglir0. VaraZdinski dijaki, ki so imeli po reorganizaciji ditalnice (po letu 1839) svobodnej5i pristop do knjig in dasnikov, so si pozneje Gajevo in Vrazovo periodiko (npr. Naroclne Novine, Danico Ilirsko, Kolo) fidi sami narodali ali pa kupovali po knjigarnah. Ko je 1846 potoval >preko Optuja u Maribor<< in dalje tridesetletni >Ilir<, in >domorodni Slavjan< Ivan Kukuljevi6 je naBel v Ferlindevih knjigarnah v Mariboru poleg slovenskih tudi hrvaSke knjige. Mariborska gimnazijska mladinarr se je v svojem literarnem hotenju (Sprotuletna vijolica, 1846) obradala proti jrgu in eden od njenih slovstvenih sodelavcev (namred M. Golob) je v svojem tekstu dal za noto verze Dra5kovi6eve pesmi. Ta dijalki list so mariborski gimnazijci >alduvali< priljubljenima uditeljema R.G. Puffu in Juriju (Oroslavu) Matjaiidu, ki je mariborske gimnazuce poudeval tudi v ilir5dini. Narodne zavesti na slov. Stajerskem pa v tem dasu niso budili samo nekdanji varaZdinski dijaki, ki so bili po rodu Slovenci, ampak tudi nekateri hrva5ki rodoljubni duhovniki, ki so sluZbovali na Stajerskem. Ilrvate je o stanju slovenske narodnosti na vzhodnem Stajerskem tik pred revolucijo 1848 oblirneje informiral Lj Vukotinovid s potopisom >Mala putovanja<< (obj. v Novinah 1841), potem pa (v letu 1848) stalno porodal v Gajevih Novinah E. Mladen (tj. Davorin Trstenjak) s Ptuja. Znanoje npr. delo Mirka Bratuie, rojenega v VaraZdinu, ki je kot ljutomerski kanlan povezan z dogodki 1848.Ieta. Splolno navdu5enje za slovanstvo v letu 1848 pa je ostalo v glavnem na realnih tleh. Nekdanji varaZdinski dijak Fr. Muriid, doma iz ljutomerske okolice in dopisnik Celjskih slovenskih novin ter Gajev informator, je bil sicer za popolno zlitje Slovencev s lkvati, medtem ko je bliZnji sosed VaraZdincev, St. Kodevar, po r rdu Sredi5dan, bil le za >>du5evno< zedinjenje juZnih Slovanov in je v Jelad.i6evem pohodu na Dunaj videl zmago reakcije. Kot pooblaSdenec gra5ke akademske >Slovenije< je nastopal tudi na hrvaSko-slavonsko- dalmatinskem zboru v Zagrebu leta 1848. Tudi ormo5ki revolucionarni dogodki 1848 so povezani z bivlim varaZdinskim gimnazijcem, z rodoljubnim kaplanorn Jurijem Kajnihom. r0 Profesor Sto4af 1e v lzvestju realne gimnazije v Krapini priobdil dokumentaren prispcvek k Studijam o ilirizmu, v katerem poudarja vaZno vlogo, ki jo je imel v na5em preporodu duhovniSki naraSdaj. Prim: Skorjad, Isidor, Zagrebadki bogoslovi prema Gaju, Slovencima i Srbima. (Prilog za ispitivanje ilirizma). Y: Izvjeitaj privremene male gimnazije u Krapini za ikolsku godinu 1910/l l.U Zagrebtt 191 1 ter Ile5id, Fr., ki je o tej knjigi porodal y Slovanu IX/I911, str. 381. rr Mariborska gimnazijska mtadina, ki ji je Gaj po5iljal Danico ilirsko s posvetilom, je pridela prav v tem dasu tudi sama literarno delovati. -54- Zgo{otircftzapisi V dasu obnovljenega absolutizma je poslala vlada na Fkvaiko mnoge slovenske profesorje. Nekateri med njimi so sicer upravideno pridobili vzdevek >Bachovi huzarji<, vedinoma pa so se dobro obnesli, kot Solniki, publicisti, znanstveniki in pisatelji". Ko sta leta 1854 zapustila varaZdinsko gimnazijo zadnja dva frandi5kana-profesorja, so nastavili hkrati tri Slovence, in sicer Janeza Trdino, Matijo Valjavca in Sebastijana Zepida. Prvi od njih (Trdina) je VaraZdince proslavil s svojimi Hruaikimi sporuini, ki so tudi plastidna podoba za(,etne germanizacije Yaraidina, medtem ko bo Valjavca ohranila zgodovina, zlasti pa etnologija MedZimurja in Prlekije kot vestnega zbiralca ljudskega blaga. Zepid, pa je znan kot Solnik in pisec Solskih knjig. Rudi Zemlji( je bil zaveden narodnjak in profesor na varaZdinski gimnaziji, kakor so ga opisali ob smrti 1880. Znanstveno in publicistidno so delali na varaZdinski gimnaziji tudi njihovi slovenski nasledniki od zgodovinarjev Fr. Brada5ke in J. Stareta, preko urednika Puikega prijatelja Jemeja Francljar3 pa vse do pedago5kega pisca Josipa KriZanata in klasidnega filologa L. Zimels ter knjiZevnika E. Kocbeka. Odkar so Slovenci v Pomurju in Podravju, po obnovljeni ustavni dobi 1860, zad,eli ustanavljati ditalnice, nekoliko po hrvalkem zgledu, so vsem vedjim narodnim prireditvam prisostvovali tudi najbliZji lkvati. Posamezni hrvaSki rodoljubi so se 12 Josip Zadravec je bil npr. katehet na varaZdinski gimnaziji in je spisal tudi njeno zgodovino (Kratek pregled povestnice gimnazie varaZdinske). Kasneje je postal celo varaZdinski Zupnik. Pim. Izvjeite gimnazije varaZdinske 1852/53, str. 10. t3 Bartol (Jemej) Francelj (1821-1889), narodni delavec in Solnik na Hrva5kem, >jedan je od osnivada Hrvatskoga pedago5ko- knjiZevnog zbora i prvi dlan od podetka njegova delovanja. . . <. Njegove Zivljenjepisne podatkeje zbral dr. Josip KriZan (v rkp.) in so v Historijskem arhivu v VaraZdinu kot: >arhivska zbirta Francelj, 1 889- 1 890"). Marij a Bratanid pa mu je posvetila kraj 5i sintetidni spis v knjigi: Sto godina rada Hrvatskoga pedago5ko- knjiZevnog zbora i uditeljstva u Hrvatskoj 187 1-197 1, Zagreb, 1971, str. 403-9 (sl.); prim. 5e: Vl. Plerenac, Skolstvo VaraZdina od njegovih podetaka do kraja devetnaestog stoljeda, VaraZdin 1975, na ved straneh. 14 ,,. . . stari doktor KriZan, matematik i fizik, strah i trepet generacija. Kajkavski izgovor veza5e ga usko u mali grad gdje gaje znalo malo i veliko, i daleko van UZarske ulice u kojoj je imao kuiu i baStu, u kojoj je gajio ruZe i vodke...< Prim. Spomenica varaZdinske gimnazije 1936-1936, str. 31. iasnik StraIa, 1927,25. julija v nekrologu zapisal, daje dr. Josip KriZan podpiral slovenske gimnazijce, >udede na varaZdinski gimnaziji<, da je oZivil v VaraZdinu ditalnico >>Dvorana< in pevsko drultvo >Vila<. 15 Podatke za spis o njegovem delu in Zivljenjuje zbral dr. Jov. Turoman (Omanji spisi Luke Zime), medtem ko je predgovor napisal njegov dolgoletni pdjatelj dr. Josip KliZan. Leta 1908 je iz5la knjiga > Zivotopis Luke Zime<. Bil je dlan Jugosl. akademije, dastni dlan Srpske matice v Novem Sadu in Srpske akademije v Beogradu. udeleZili Ze ustanovitve slovanske ditalnice v Mariboru (1861), pri njeni prvi obletnici (1862) so bili 5e Stevilnejii, medrem ko je bilo na Stajerskih ciril- metodskih bdsedah (1863), od Maribora prek ptuja do Ljutomera cel6 mnogo Hrvatov, od katerih so VaraZdince posebej omenjali. Na velikem ljudskem shodu (beseda), s karerim so 1867 proslavili pri Mali Nedelji (Budkovci) Antona Krempla, romantidnega historiografa, je bilo ponovno veliko gostov s Hrva5ke, ki so bili poleg prekmurskih Slovencev zlasti dobrodo5li. Prigodno gledaliSko igro Sanrc, prui slovenski kralj je za ta namen spisal po nagovoru B. Raida nekdanji varaZdinski dijak Franc Remec. Ko je ljutomerska ditalnica (ust.186B) preusmerila svo.je narodnopolitidno delovanje proti jugovzhodu, v Sredi5de, OrmoZ in Veliko Nedeljo, so njenim pevskim prireditvam, igram in predavanjem skorajda vedno Stevilno prisostvovali gostje s Hrva5ke, posebno VaraZdinci so v sodobnih porodilih pogosto omenjani. Tudi na slovenskih taborih,.javnih narodno- politidnih zborovanjih (med 1868 in 1871), so biti sosednji lkvade Stevilno prisotni. Sredi5dani so vabili na narodne prireditve (tudi ljutomerske ditalnice l86g) >>vse rodoljube iz na5e okolice, posebno pa s ptuja, iz Maribora, iz Velike Nedelje, iz OrmoZa in iz VaraZdina<neki Jemej B.<, ki bo najbri Jernej Francelj. V dopisih je Slovencem razlagal zapleten poloZaj na Hrva5kem pred nastopom dualizma. '6 Pri-. Slovenski narocl,2l. maj 1868, str. 3. -- 55 -- Zgodoobuftzryisi Po prepovedi slovenskih taborov in po politidnih spremembah leta 1867 so ptujski Slovenci z Rai6em na delu iskali moZnost nadaljnjega narodno- politidnega dela v prirejanju proslav pomembnih rojakov. Yrazova 7O-letnica na Cerovcu 1880 je bila hrva5ko-slovenska manifestacija, govornik na tej proslavi je bil profesor Josip Zitko.t' Na njej je bilo veliko Zagrebdanor,,, Stevilna pevska dru5tva (npr. Kolo, Sloga, Hrvatski dom), sokoli (zagrebSki in varaZdinski), poleg tega pa Eez 20a Yaraidincev z mestno godbo na delu. Stevilna prisotnost varaZdinskih dru5tev pri narodnih prireditvah v Podravju je bila tudi v poznejSi dobi. Tako ponovno za stoletnico Vrazovega rojstva 1910 na Cerovcu. Poleg tega pa so VaraZdinci dajali Stajerskim Slovencem vzgled in spodbudo za organizacijo sokolstva pred prvo svetovno vojno. Ustanovitelja Murskega Sokola v Ljutomeru dr. K. Chloupkar8 na Yaraidin niso vezale samo rodbinske vezi s Toriserji, ampak predvsem smotmo in poZrtvovalno delo varaZdinskih narodnih drultev. VaraZdinski sokoli so hodili telovadit v Ljutomer in OrmoZ, ljutomerski sokoli v VaraZdin, oboji pa so se sredevali tudi ob Yrazovi spominski lipi na Cerovcu. Podravje je bilo 1903. za politidnih dogodkov na Hrva5kem, pa posebej tudi v samem VaraZdinu, solidarno s hrva5kim ljudstvom. Kakor so Stevilni gostje iz Ljubljane in Podravja paralizirali manifestacijo mariborskega pevskega dru5tva (Miinnergesangvereina) v VaraZdinu, ki so skupaj z graSkimi in dunajskimi tovari5i hoteli napraviti za veliko nod 1876 v VaraZdinu >Siingertag<'n, tako so bili VaraZdinci 1908. pri razvitju prapora Murskega Sokola v Ljutomeru tudi tista moralna sila, ki je javno zagotovila uspelnost ofenzivnega in politidno diferenciranega slovenstva v Pomurj u20. Med obema vojnama, zlasti 5e v prvem desetletju po zedinjenju, je bilo med slovenskim Podravjem in hrva5ko Podravino veliko stikov, saj je del severne Hrva5ke spadal pod mariborsko oblast. Za podrobnej5o kulturno zgodovino je iz tega dasa zanimiv predvsem nastanek varaZdinskega muzejstva, 17 Svedanost Stanka Vraza dne 8. sept. 1880 t.1. Y: Slovenski narod,1880 14. avgust, 5t. 185. i8 Dr. Karol Chloupek, ljutomerski okoZni sodnik, se je 1. febr. 1903 v imenu ustanovnega odbora Murskega Sokola obmil na >>slovenske rodoljube<, da poloZijo >svoj dar na narodni Zrtvenik< in podprejo ustanovitev narodnega dru5tva, tj. Murskega Sokola. (Vabilo na dveh listih je v zapu5dini Matije (BoZidarja) Sirka, Pokrajinskem arhivu v Mariboru. le Defrandeski, Joso, 70 godina Dobrovoljne vatrogasne dete u VaraZdinu 1864-1934; Slovenski gospodar,2A. april 1876, 5t. 17. 20 Prim. dopis v Naie Pravice,30. julij in 20. avgust 1908. easnik je izhajal v VaraZdinu. ki je pokazalo svoje rezultate ob zgodovinski razstavi 1923. Ob tej razstavi so se sestali tudi zastopniki celjskega, ptujskega in mariborskega muzejskega dru5tva v VaraZdinu. Problemi posveta so bili: arheologija, restitucija arhivalij iz avstrijskih arhivov, pokrajinska Studijska knjiZnica, konservatorstvo in etnografija. Razstava in posvet sta dala posredno pobudo za ustanovitev Muzejskega dru5tva v VaraZdinu (1925). Pisni viri - Biserjanski, S., 1913: Pobratimja Slovencev in Hrvatov. Y: Straia,10. november 1913,3t. 129. - Defrandeski, Joso, 1876: 70 godina Dobrovoljne vatrogasne dete u VaraZdinu 1864-1934. Slovenski gospodar,20. april 1876,5t. 17. - Slovenski narod,21. maj 1868. - Slovenski narod,14. avgust 1880, 5t. 185. - Solski prijatel, 1854. Literatura - Androi6, M., Prilozi poznavanju dru5tvenih i gospodarskih prilika grada YaraZdina u 18.stolje6u. V: Varaidin u XVlllstoljetu i p o I it i i k o - k am e r al n i s t u d ij, Zagr eb -Y ar a1din. - BaS, Fran, 1939: Prelat dr. F. Kovadid. V: Casopis za zgodovino in narodopisje XXXVI. - Ile5id, Fr., l9l7: NaSi VaraZdinci (Iz St. Valdedevih >>Uspomen iz najmladjeg mog djadkog Zivota u VaraZdinu). Y: Casopis za zgodovino in narodopisje XIV. - Dr. J. 5., 1918: Anton Trstenjak Y: CarniolalX. - Lisac, Ljubomir-Andrej, 1965: Slovenci zagreb5ki dijaki v letih 1776177-1827128 (Prispevek k Studijam o emigraciji slovenskih dijakov na Hrva5ko). V: Zbornik za historiju ikolstva i prosvjete 2, Zagreb. - Lluiar, F., 1930: Zlatoma5nik Matija Karba. V: Slov enski uiitelj XXXI. - Ile5id, Fran, 1917: NaSi VaraZdinici XIII. - Kovadid, Fr., 1910: Trg Sredi5de. Maribor, 1910. - Spomenice varaZdinske gimnazije 1636-1936, VaraZdin, 1937. - Surmin, D, 1926: Hrvati i Slovenci 1848 god. V: Novostt, 201 1926, 5t. 45. - Zadravec, 1., 1939/40: Iz varaldinske pro5losti. VaraZdinska gimnazija i Sredi56ani. V; VaraZdinske novostiX. Kljuine besede Kulturni stiki, VaraZdin, Podravje, Slovenija, IIrvaSka. -56- Zgodooittsft zopisi Povzetek V dlanku so obravnavani kulturni stiki med hrva5kim VaraZdinom in slovenskim Podravjem, ki so se oblikovali zaradi zgodovinskih, geografskih, prometnih in gospodarskih okoli5din. Gradec je bil za vzhodno Stajersko do 1859 cerkveno, do 1918 politidno in visoko5olsko sredi5de, medtem ko je bil Yaraldin trg za agrame pridelke Podravja in hkrati tudi srediSde vzhodnoltajerskega dijaltva. VaraZdinska ..gimnazija in zagreb5ke Sole so po naravni legi Stajerce vlekle k sebi in sinovi ormo5ki, srediSki,ljutomerski so malone brezizjeme Studirali v VaraZdinu, se spoznavali tam s hrvalko knjiZevnosdo ter jo prina5ali na Stajersko zemljo, ki tedaj ni imela kulturnega narodnega sredi5da. Odkar so Slovenci v Pomurju in podravju, po obnovljeni ustavni dobi 1860, za(eli ustanavljiti ditalnice, nekoliko po hrva5kem zgledu, so vsem vedjim narodnim prireditvam prisostvovali tudi najbliZji Flrvati. Po prepovedi slovenskih taborov in po politidnih spremembah leta 1867 so ptujski Slovenci z Raidem na delu iskali moZnost nadaljnjega narodno-politidnega dela v prirejanju proslav pomembnih rojakov. Yrazova 7O-letnica na Cerovcu 1880 je bila hrvalko-slovenska manifestacija, govornik na tej proslavi je bil profesor Josip Zitko. Med obema vojnama, zlasti 5e v prvem desetledu po zedinjenju, pa je bilo med slovenskim podravjem in hrva5ko Podravino veliko stikov, saj je del severne lkvalke spadal pod mariborsko oblast. -57-