St. 22(1607) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 29. maja 1980
Cena: 8 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
i
YU ISSN 0416- 2242
VČERAJ m O RAZISKOVANJU
Za 28. maj je Medobčinski svet ZDL ljubljanske regije sklical v Mubljani posvet o raziskovalni de-K^iosti in raziskovalni politiki v °hčinah. Nanj so bili vabljeni vsi Pomembni dejavniki, ki se ukvarjajo 1 raziskovalno dejavnostjo, posvet Pa je bil sklican za območje osmih "kfin. Več bomo še poročali.
DAN MLADOSTI V ČRNOMLJU
* Okoli 2.000 ljudi si je v soboto v ,'nomlju ogledalo osrednjo občin-*° prireditev, posvečeno dnevu f^dosti, v kateri je sodelovalo več 600 učencev osnovnih šol, S*kov centra srednjih šol, članov /D Partizan in pripadnikov JLA. Reditev je bila v črnomaljski ^ortni dvorani, kjer so '26 zasluž-,ln> občanom podelili državna odganja.
Nezorana ledina
Ob obisku profesorjev FSPN v Novem mestu
Premetenci omalovažujejo Kobrazbo in znanje, preprosti ljudje jo občudujejo, modri pa Uporabljajo. Bodimo predvsem med slednjimi, tako je konec koncev tudi bistvo preobrazbe našega šolstva, ki se mora bolj povezovati s prakso, bolj delati zanjo.
je. bi rekel, vodilo tudi profesorje in raziskovalce ljubljanske fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter predstavnike novomeške občine, ko so prejšnji teden sedli za skupno mizo in iskali stične točke in možnosti koristnega sodelovanja- Dr. Toi, dr. Klinar, dr. Jeroviek, dr. Južnič, dr. Roter in dr. Kavčič so razgrnili celo paleto raziskovalnih nalog, ki bi bile združenemu delu koristne, pa žal premnogokrat obležijo v predalih ali na policah knjižnic - celo neprebrane.
Izjemni so primeri, vsaj kar zadeva Dolenjsko, da bi si raziskovalec in praktik podala roko. Posebne pohvale je bilo zato deležno Novolesovo povabi-,° sociologu dr. Bogdanu Kavči-u> ki je sodeloval pri prijavljanju samoupravnih aktov *a ta delovni kolektiv in med •"Ugim raziskoval tudi, zakaj ak četrti Novolesov delavec ni * delovnem mestu, kar je Jem n o velika stopnja absenti-
ra’ *cot ^ temu strokovno Pravi.
bil^e**k° področij« ki bi jih o treba raziskovati tudi s vid,if0^kega ‘n družboslovnega kor ®®**njeročni načrti nika-den ne smeli ostati brez tega, tono!0 na^rt Industrije mo-kon Voz**> ki predvideva veliko blo^^jo ljudi (govorili so o T za tisoč samcev!). Z Vosti,tvijo proizvodnih zmogjji-p *• z montažo strojev in bod	streh nad njimi
so m n®katere težave šele prišle, sociologi, ki so si pred ^govorom ogledali IMV in in bili sicer navdušeni
v .	1
••Krko” nad	.
80sPO(W,°Jemo novomeškega celo,^ Sama se je v niisei razgovoru ponujala l°vanii° nujnem tesnejšem sodeluj „ * raziskovalci, pri čemer Zavod	”6	na,0ge novomeški
občin^3 dru,žbeno planiranje, Pa tun; raziskovalna skupnost, kd0. gospodarstvo samo in še
** Pri nk/*Vemo’ da ne bo ostalo °b>sku in besedovanju.
ernn/'r
i-^Peratuie
sprememb.
'A
DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO - Pod tem naslovom je v nedeljo jugoslovanska mladim, prvič brez ljubljenega Tita - a z njim v srcu, veličastno sklenila svoj največji praznik. Prireditve na beograjskem stadionu JLA si je ogledalo tudi več kot tristo Dolenjcev. Več o obisku na 4. strani (Foto: Janez Pavlin ]
Bela krajina prepričljivo za samoprispevek
V obeh občinah več kot 80 odst. glasovalo „ZA"
V metliški občini, kjer so se odločali za samoprispevek za komunalna in infrastrukturna dela, se je od dobrih 5.500 vpisanih volilcev nedeljskega referenduma udeležilo več kot 91 odstotkov, „ZA“ pa je glasovalo dobrih 83 odst. 2e do 9. ure so številna volišča lahko zaprli, saj je do takrat glasovalo že več kot polovica volilcev. Tako se bo v petih letih s samoprispevkom zbralo dobrih 40 milijonov dinarjev, s pomočjo tega denarja pa nameravajo v občini opraviti številna dela, katerih vrednost cenijo na okoli 320 milijonov dinarjev.
Na 78 voliščih v črnomaljski občini so se odločali za samoprispevek za dograditev več šol in gradnjo novega vrtca. Od nekaj več kot 12.000 vpisanih volilcev se je referenduma udeležilo okoli 93 odstotkov, „ZA“ pa je glasovalo kar 85 odstotkov. Tudi v črnomaljski občini je do 9. ure volilo več kot pol volilcev, najprej, že ob 7.15. pa so zaprli volišče na Rožič vrhu.
Tako so v nedeljo Belokranjci znova na zgovoren način pokazali, da so za hitrejši napredek svojih občin pripravljeni sami precej prispevati. Gotovo pa je tako prepričljiv uspeh tudi odraz skrbnih in širokih priprav in dejstva, da je pri nastajanju in dokončnem oblikovanju programov sodeloval res najširši krog občanov.
A. B..
Izjemna delovna pripravljenost ljudi
Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko se je na seji 26. maja poklonil spominu na predsednika Tita — V delovnem delu je zelo kritično obravnaval pripravljanje srednjeročnih načrtov — Graja bančnih organov
Gasilci sredi družbenih prizadevanj
Zamude, nesporazumi in zagate, v katerih smo se očitno znašli, izvirajo iz podcenjevanja odločilne faze samoupravnega planiranja - usklajevanja. Najprej je treba uskladiti blagovne in denarne tokove, česar ni mogoče narediti brez ustreznih bančnih bilanc, potem šele lahko pride na vrsto usklajevanje svobodne menjave dela.
tične organizacije krajevne skupnosti mestnega tipa, nakar so skupaj obravnavali nekatere najvažnejše na-
loge. To je bila novost in poživitev dela.
M. LEGAN
Za resnično usklajevanje premoremo še malo volje, v gospodarstvu pa tudi še niso dovolj natančno dogovorjena merila za odbiro planskih nalog in naložb, ki imajo prednost Posledica tega je, da z načrtovanjem kasnimo in nismo zadovoljni. To misel je razvijal na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko glavni direktor Novolesa Jože Knez, predsednik ekonomskega sveta pri RK SZDL Slovenije.
Tudi drugi razpravljalci so povedali več kritičnih misli o pripravljanju srednjeročnih razvojnih načrtov, denimo, da je premalo osebne odgovornosti, da zanemarjamo splošne gospodarske probleme (energetiko, surovine), nadalje, da delovne organizacije ne odgovarjajo pravočasno na bančne vprašalnike, zaradi česar so podatki nepopolni, načrtovanje pa močno ovirano. Razprava je izzvenela v sklep, da je potrebno nadoknaditi približno dvomesečno zamudo in se zato resno lotiti dela. Kdor se izmika, mora tudi na politično odgovornost.
• Medobčinski svet je sprejel seznam prednostnih poli-tičnih nalog, s katerimi se bo ukvaijal v prihodnjih mesecih.
Pri tem je predsednik Lojze Ratajc na^asO, da je treba izkoristiti izjemno dobro politično ozračje in pripravljenost naših ljudi, da se sami zavzeto lotijo urejanja družbenih zadev.
Sprejel je tudi poročilo o poteku dela v okviru odbora „Baza 20“, o čemer bomo še pisali. Javno je pozval delovne organizacije, naj prispevajo namesto vencev, čestitk, daril ipd. raje v sklad za nakup dragih instrumentov. Ko je bil seznanjen s prostorsko stisko, v kakršni morajo delati medobčinske
inspekcijskc službe in z nerazumevanjem izvršnega odbora Temeljne dolenjske: banke, ki ni naklonjen rešitvi, po kateri bi te službe dobile prostor v stari bančni stavbi na Trdinovi cesti, je medobčinski svet menil, da je treba glede tega zaostriti politično odgovornost in o zadevi spregovoriti tudi na zboru banke in v njeni organizaciji Zveze komunistov.
Na koncu so se članom medobčinskega sveta SZDL pridružili še člani izvršnega odbora krajevne konference SZDL Bršljina kot poli-
| Prvomajska listina Črnomlju |
Najostrejši ukrepi še pridejo
Franc Šetinc med obiskom spremeniti v akcijo -
v trebanjski občini: „Ugodno politično klimo je Komite ne sme biti zagovornik lokalnih interesov
treba
Pretekli četrtek sta trebanjsko občino obiskala sekretar predsedstva Franc Šetinc in Roman Ogrin, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Pogovarjala sta se s političnim aktivom trebanjske občine, ogledala pa sta si tudi ddovni organizaciji Trimo in IGK v Račjem selu. Popoldne je Franc Šetinc predaval prosvetnim delavcem o revolucionarni dejavnosti Edvarda Kardelja.
V pogovoru s člani političnega aktiva je Franc Šetinc med drugim dejal, da je izredno razveseljivo
jezik z IMV iz Novega mesta, ki še zdaj ni ponudil mirenskemu tozdu pravega mesta v razvojnem programu.
J. SIMClC
Pred kongresom slovenskih gasilcev v Brežicah
Devetega kongresa Gasilske zveze Slovenije se bo 7. in 8. junija v Brežicah udeležilo 280 delegatov, pričakujejo pa tudi predstavnike drugih republiških in pokrajinskih gasilskih zvez ter gasilce iz Avstrije, Italije in Madžarske.
Kongres bo priložnost za temeljit pregled in oceno dela-slovenskih gasilcev v zadnjih štirih letih. V ta namen je predsedstvo GZS pripravilo 167 strani dolgo poročilo, v katerem sja podrobno prikazana zdajšnja «estava članstva in razvejeno delovanje gasilcev v času od zadnjega kongresa, na voljo pa so tudi, številni podatki o, denimo, načrtih požarnega varstva, povezavi gasilstva s civilno zaščito, o izobraževanju, tekmovanjih, opremljenosti gasilskih enot itd.
Tako poročilo je več ko zadovoljiva osnova za izoblikovanje delovnega načrta gasilcev v naslednjih letih, ko se bo gotovo še bolj potrdilo dejstvo, da je gasilska organizacija dejavno vključena v vsa napredna družbena prizadevanja.
O prireditvah, ki bodo v Brežicah posvečene kongresu slovenskih gasilcev, smo že pisali, tokrat pa dodajamo, da bodo ob sprejemu delegatov v sedmih gasilskih središčih brežiške občine na vzpetinah zagoreli kresovi, 7. junija zvečer pa bodo sirene naznanile veliko parado, v kateri bo naslednjega dne sodelovalo blizu 5.000 gasilcev iz Slovenije in Hrvaške ter 500 članov brežiške civilne zaščite in 300 ^ pionirjev.___________________
V CAST DNEVA MLADOSTI
V počastitev dneva mladosti je likovna sekcija doma JLA v Ribnici pripravila razstavo 36 umetniških del. Predstavili so jih: Nenad Božič, Barbara Čihal, Milan Cirovič, Dušan Matoh, Uroš. Oberstar, Mateja Oražem in Vlado Trifunov. Razstava bo odprta do konca tega meseca.
ŠENTJANŽ: SPREJEM PIONIRJEV V ZSMS
V Mumicah pri Šentjanžu je bil 23. maja slavnosten sprejem pionirjev v ZSMS. Mladi OS mirenske kotline (Tržišča, Krmelja in Šentjanža) so formirali pred OS Milana Majcna v Šentjanžu stalne mladinske pohodne brigade, ki se imenujejo po velikanih naše revolucije. OS Tržišče je poimenovala svojo pohodno brigado po Borisu Kidriču, OŠ Krmelj po Edvardu Kardelju in OS Šentjanž po maršalu Titu. Vse brigade so svečano sprejele zastave svojih brigad, s katerimi na čelu so mladi krenili na pot proti Murencam, kjer sta pred 39 leti bojevala svoj poslednji herojski boj junaka Milan Majcen in Janči Mevželj. Po pestrem kulturnem programu, v katerem je odsevala neizmerna ljubezen do dragega Tita, je bil sprejem pionirjev v ZSMS.
A. FELICIJAN
slišati o izrednih uspehih trebanjske občine, še posebej, ker niso samo plod čakanja na pomoč od drugod, ampak so v veliki meri posledica prizadevnega dela aktivistov, ki si niso želeli še naprej ostati med neražvitimi. Na tisti del poročila članov vodstva družbenopolitičnih organizacij, v katerem so ti še posebej poudarili izredno ugodno politično klimo, pa je dejal, da je treba to prav izkoristiti. Poudaril je, da nas na področju gospodarstva čakajo še izredno ostri ukrepi, kar pomeni, da najhujše šele pride. Seveda tu ne gre za bistven padec življenjske ravni, marveč gre za omejevanje nedomišljenih investicij, gre za zmanjšanje porabe. In tedaj za dobro politično klimo ne bodo dovolj samo besede, ampak bo treba
besede privrženosti spremeniti v dejanja, v akcijo. Potrebno bo več skromnosti, več odpovedovanja, več premišljenega ravnanja z dobrinami.
Za take ukrepe v gospodarstvu se je zavzemal že tudi tovariš Tito.
Ko je govoril o odnosih v krajevnih skupnostih, je poudaril, da imperativnih interesov ne more biti.
Ce pa so, je vsako sporazumevanje nemogoče. Prav sporazumevanje pa je naše najmočnejše orožje, ki mora prevladovati tako v družbenopolitičnih skupnostih, kot v družbenopolitičnih organizacijah. Se posebej mora biti to očitno v Zvezi komunistov, kjer ne sme prihajati do prepirov. Zveza komunistov mora nastopati z močjo argumentov. Prav tako mora biti Zveza NA OBISKU V »TRIMU” - Med obitkom v trebanjski občini se ie komunistov zdmževdna sila in ne Fnfflc	da|j	č ^	^	T^U”J odedal ? i!
sme posamezen občinski komite	•»	.	,	,	T	>•*	..	•	'J9eua*	a je
nastopati kot advokat lokalnih inte- L ^ J? ™ * pogovaijal s predstavnici delovne organizacije, fesov.. Zato je treba nalti skupen vroto: J. Simčič) .( s * •	->	<■	*	r	•	<	t	r	*
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
PREBIVALO KUBE SO LAHKO v zadnjih nekaj tednih dodobia uglasili svoja grla, saj sodijo, da so na treh velikih in neštetih manjših protestnih zborovanjih skupaj preživeli več dni in ves ta čas glasno izražali svoja mnenja o tistih sodržavljanih, ki žeMjo za vsako ceno zapustiti deželo. Protestne demonstracije so se začele kmalu po tem, ko je več kot 10.000 Kubancev zasedlo perujsko in venezuelsko veleposlaništvo v Havani ter zahtevalo politični aziL Demonstranti so ponavljali v radiu in na televiziji ter v časnikih objavljene parole, da so tisti, ki želijo oditi, navadni lopovi in ni<5 drugega. Toda ko je kubanski voditelj Fidel Castro izjavil, d* lahko Kubo zapusti kdorkoli hoče, se je za ta korak odločilo več deset tisoč ljudi. Z različnimi plovili so jih prepeljali (nekaj ladij je najela ameriška vlada, nekaj pa dobrodelne organizacije) na bližnjo ameriško obalo nič manj kot 70.000, V kubanskih pristaniščih pa jih je čakalo še veliko. Tedaj pa je Bela hiša, ki se je nenadoma zbala, kam s tolikšnimi begunci, prevoze ustavila. Medtem ko so begunci zapuščali Kubo, so njihovi rojaki ves čas demonstrirali in jih zmerjali z avanturisti, lopovi in sovražniki domovine. No, resnici na ljubo je treba priznati, da je bilo med deset-tisoči vendarle tudi nekaj takih, zakaj ameriške oblasti so šele kasneje prepadeno ugotovile, da ie kubanska vlada izpustila iz zaporov tudi nekaj sto resničnih kriminalcev, tatov in žeparjev in jih poslala ven ... Mešana druž* ba...
TACAŠ PA TUJI OPAZOVALCI v ljudski republiki Kitajski poskušajo ugotoviti, kakšno letalo gradijo v Shangha-ju. Več tujcev, ki so obiskali tamkajšnjo letalsko tovarno, je opazilo štirimotorno reakcijsko letalo, ki je zelo podobno znanemu boeingu 707. Ali je to kopija letala? Nihče ne ve natančno. Na prvi pogled bi se lahko reklo, da je in tudi motorji so taki, kakršne ima boeing-
Kltajski inženirji pravijo, tli jc to
domača konstrukcija In da gre J za tovorno letalo. Kaj je res in ' kaj ne, bo težko zvedeti, zakaj i izkazalo se je, da letalo zaradi napačno določene ravnovesne točke ne more leteti... Na tleh pa je težko preveijati...
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič je v intervjuju za list „Mladost’ ob dnevu mladosti poudaril, da letošnja proslava poteka v znaku krepitve naših vrst in povečanih naporov na osnovi Titove usmeritve. O nalogah mlade generacije pa je dejal:
Kot revolucionar in vizionar je Tito vedno pripisoval največji pomen mladini in njenemu navezovanju na cilje revolucije, njenemu organiziranju in uresničevanju kot subjektu revolucije. Pii tem se je odločno bojeval proti sektaštvu do mladine kot tudi proti sektaškim
Srečne generacije
pojmovanjem v njenih vrstah — ultralevim,
,.radikalnim* ‘ in anarholiberalističnim.
Vse izkušnje nas učijo, da nobeni generaciji njena boljša prihodnost ni bila podarjena. Vsaka se mora bojevati zanjo, razlika je seveda v startni osnovi. Sedanje generacije so srečne, ker svojo dejavnost naganjajo na bogate pridobitve revolucije: višji življenjski standard mladih, boljši pogoji za izobraževanje, šport in razvedrilo, mnogo večja svoboda in možnost za razvoj in izražanje vseh sposobnosti in obide ustvarjalnosti.
PODPORA ZDRUŽEVANJU
V Sloveniji podpirajo združevanje dela in sredstev na samoupravnih in dohokovnih osnovah za uresničevanje programov in projektov, ki so skupnega interesa za večje število ozdov iz raznih republik in pokrajin in za razvoj vse Jugoslavije. Take skupne
projekte svojih ozdov, zlasti v manj razvitih republikah m SAP Kosovo, bo Slovenija spodbujala in stimulirala z davčnimi olajšavami, ugodnimi krediti in drugimi ekonomskimi ukrepi. Na nujnost hitrejšega razvijanja na tem področju, ki je pomemben stimulans za skladnejši razvoj vsega jugoslovanskega gospodarstva in krepitev medsebojne povezanosti, bratstva in enotnosti, je nedavno opozoril tudi Franc Popit. Ce bi se negativne težnje nadaljevale, bi nastalo mnoštvo organizacij, ki bi v jugoslovanskem prostoru medsebojno konkurirale, nobena pa se po svoji produktivnosti ne bi mogla uveljaviti v mednarodni blagovni menjavi in s tem bi se še poslabšala neugodna struktura našega gospodarstva. Trdnost Jugoslavije pa je odvisna tudi od uspeha v medsebojnem povezovanju delavskega razreda, ne glede na republiške meje.
»BOLNIŠKE”
Kadar govorimo o zdravih bolnikih, mislimo na tiste, ki izostajajo iz službe — pa vendarle ni vzrok neposredna bolezen. Da je temu tako, potrjuje dejstvo, da je na primer v skupini delavcev, ki so odšli na delo v tujino, število bolniških izredno upadlo. Morda zaradi tega, ker- niso imeli kje opravljati stranskih del, ali pa zaradi večjega zaslužka (torej tudi odtegljajev v primeru bolezni). Zdaj v času zaobljub Titu, 0a bomo hodili po njegovi poti, so na primer bolniške tudi upadle. Na osnovi takih dejstev bi bilo modro narediti temeljite
anallze'	MILAN	MEDEN
TELEGRAMI
V Teheranu poskušajo trije ugledni odposlanci Socialistične internacionale v pogovorih z iranskimi predstavniki pospešiti rešitev večmesečne zadrege z ameriškimi talci V glavno mesto Irana so odpotovali dr. Bruno Kreisky, Olof Palme in Felipe Gonzales, ki naj bi kot predstavniki evropske socialne demokracije naposled premaknili zadevo s talci z mrtve točke.
V Teheranu so jih sprejeli z dobrodošlico, vendar pa razen prisrčnega stiska rok na letališču, kjer jih je pričakal zunanji minister Sa-dek Gotbzadeh, še vedno ni
V Iranu trije ugledni posredniki
nič otipljivegfi prišlo v javnost Ta čas je tudi mednarodno sodišče v Haagu terjalo od Irana, naj takoj izpusti talce in izplača Združenim državam Amerike ustrezno odškodnino.
Sredi tega tedna naj bi pričela z delom naposled tudi iranska skupščina, ki se je zbrala po dolgih zapletih in negotovostih sicer nepopolna (manjkajo poslanci iz tistih okrožij, kjer so ugotovili goljufije pri volitvah in iz tistih, kjer volitev sploh ni bilo), a zbrala se je vendarle.
Kakšno je razmerje moči v parlamentu, je skoraj nemogoče povedati Počakati bo treba na prve parlamentarne razprave, med katerimi, pa bo kajpak najpomembnejša točka prav odločanje o talcih. Voditelj Homeini je že pred tedni dejal, da bo parlament tisti, ki bo odločil d usodi talcev.
Predsednik republike Bani Sadr, ki velja za zmerneža in naklonjenega misli, naj bi talce izpustili, bo imel v parlamentu bržkone proti sebi precej krepko skupino poslancev, la ga ne bodo voljni poslušati in sodelovati z njim.
Kako močna bo ta skupina in kakšen bo neposreden vpliv Homeinija na odločitve parlamenta? Tega nihče ne ve. Homeini je pred nekaj dnevi dejal, da morajo po-
slanci ohraniti parlament kot kraj moralne vzgoje naroda in ne prepira. Parlament naj vladi ne postavlja ovir, je dejal Homeini, temveč naj ji daje dobre nasvete in pokaže pravo usmeritev. Upam, je dodal, da niti predsednik republike niti vlada ne bosta slabili parlamenta.
Kaj se bo v resnici zgodilo, je težko reči Drži, da so talci že skoraj povsem izgubili tisto magično moč, s katero je bilo mogoče navduševati množice in v njih buditi nacionalna (in verska) čustva ter jih tako mobilizirati za stvar revolucije. Problem Irana danes (in tako je bilo ves čas po zmagi revoiu-. epe) nikakor niso talci, marveč druga, bistvena vprašanja. Penimo zadrege z nacionalnimi vprašanji Kurdov in drugih ali pa sedaj že skrajno težko stanje gospodarstva. Menijo namreč, da v Iranu ne dela skoraj polovica ljudi in da se je zato proizvodnja na ključnih mestih malone ustavila.
In to je tisto, kar bo predstavljalo resnično najtrši oreh parlamenta, vlade in tudi samega Homeinija.
PAKISTAN: ODGOVOR ISLAMA
Enajsto ministrsko zasedanje Konference islamskih držav v pakistanskem Islamabadu je sestavilo skupen odgovor islamskih držav glede ureditve afganistanskega problema.
Sprejeta resolucija zahteva umik sovjetskih enot iz Afganistana, ta država pa mora dobiti tudi pravico, da sama brez tujega vmešavanja izbere svoj družbenopolitični sistem in obliko vlade. Resolucija prav tako terja, popolno ozemeljsko neodvisnost in nedotakljivost te države.
Islamske države so se. pripravljene (prek svojih predstavnikov v tričlanskem odboru) pogajati s Sovjetsko zvezo o vseh teh vprašanjih. Ne zavračajo pogovorov niti s sedanjim režimom v Afganistanu, vendar je težava v tem, da ga priznavajo le štiri tmed 41 islamskih držav. Pogajanja torej z Moskvo -toda ta jih je zavrnila.
V Afganistanu torej (začasno) še vse po starem.
JANEZ CUCEK
delamo
OP
MADRID — Ameriški predsednik Jimmy Carter je dopotoval na dvodnevni uradni obisk v Španijo in Portugalsko,'
Lani je bil le še na sto čistih kmečkih družin rojen po en otrok
Lani je bilo v čistih kmečkih družinah v vsej Sloveniji rojenih le 698 otrok. V kmečkem zdravstvenem zavarovanju pa je okrog 70.000 kmečkih posestnikov s svojimi družinskimi člani. Torej je na 100 takih kmetij bil rojen le po en otrok. Tak podatek nas poleg visoke starosti sedanjih kmetov opozarja, da bo v prihodnjih desetletjih še bolj primanjkovalo ljudi za pridelovanje hrane.
C
Samo 20 % kmetov, nosilcev starostnega zavarovanja, je mlajših od 50 let. Zelo malo je tudi drugih mlajših družinskih članov, kajti kmečki ljudje si želijo otroke gotovo enako kot poročni Slovenci, verjetno pa še olj, da bi ob svoji starosti imeli na kmetiji mladega naslednika.
Ce število rojstev kmečkih otrok v prihodnjih letih in desetletjih ne bi nazadovalo, bi se jih v 40 letih - približno v tolikšnem času naj bi starejše zamenjali pri delu mladi -rodilo skupno 28.000 ali v 50 letih 35.000. Če bi vsi ti ostali kmetje, bi le slaba polovica sedanjih čistih kmetij ostala obljudena. Pri tem bi še morali združiti po dve, kot bi se mladi poročili med sabo, kajti za lja življenja in dela so
predvidevanja postanejo le lepe želje, kajti mladi še odhajajo s kmetij, kot so v preteklih letih.
Kdo bo prideloval hrano: kmetje—delavci ali družbena posestva? Ali bomo obdelovalno zemljo spremenili v gozdove? Les sicer potrebujemo -toda ali nam bo dajal dovolj deviz za uvoz živil?
V Sloveniji je okrog 220.000 lastnikov zemljišč, ki plačujejo
potrebne družine.
Čez nekaj desetletij bi torej lahko imeli okrog 15.000 čistih kmečkih družin, če ne bi zdaj in v prihodnjih letih rojeni kmečki otroci odhajali v druge poklice. Nobeden od njih, ne le nekateri. Vemo pa, da taka
davek od dohodka iz kmetijstva. Večina izmed njih pa prideluje hrano le za svojo družino ali še zase ne pridelajo dovolj.
Družbenim posestvom tudi primanjkuje kmetijskih delavcev, da bi prevzela vso opuščeno kmečko kmetijsko zemljo. Mnogih kmečkih zemljišč po hribovitem svetu tudi ni moč obdelovati z velikimi kmetijskimi stroji, kakršne imajo velika kmetijska posestva. Potrebni bodo kmečki ljudje ali kmetijski delavci za posebne oblike podružbljenega pridelovanja hrane. Bodo prišli iz delavskih družin, če lanečke ne bodo sposobne dati mladega naraščaja?
Doslej smo navadno le opozarjali ali tarnali, da preveč kmečke mladine zapušča kmetijstvo. Kmalu tega ne bo več, saj na kmetijah ne bo mladih niti za kmetijstvo niti za druge poklice.	J02E	PETEK
REHABILITACIJA
KAIRO - Egiptovski podpredsednik Hosni Mobarak je med srečanjem s predsednikom Carterjem in drugimi funkcionarji ZDA v Washingtonu izdelal „novo formulo” za poživitev pogajanj o tako imenovani palestinski avtonomiji. Kairski tednik „Oktober“ obtožuje ZDA za sokrivdo za neuspeh teh pogajanj, egiptovska opozicija pa smatra, da Izrael krši sporazum iz Camp Davida. Na bližnjem vrhu v Benetkah bodo morali določiti datum za tako imenovano zahodnoevropsko iniciativo za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja.
NEW DELHI - Predsednica indijske vlade Indira Gandhi bo obiskala Kitajsko, pred tem pa naj bi, kot je predvideno, letos Indijo obiskal kitajski zunanji minister Huang Hua. Indira Gandhi je izjavila, da bi si morali Kitajska in Indija prizadevati za razvoj dobrih sosedskih odnosov in rešiti obmejne probleme, ki že od leta 1962 ovirajo odnose med dr ivvama.
LONDON — Britanska vlada ni hotela sporočiti imen 33 firm, ki poslujejo v južni Afriki. V .njih dela več kot 2000 Afričanov, ki prejemajo za svoje delo beraške plače. Londonski „Observer“ poudarja, da se vlada ni držala priporočila Spodnjega doma v zvezi z zaposlovanjem afriške delovne sile.
UPORNO KOREJSKO MESTO - Okoli tega korejskega mesta so vladne enote sklenile trden obroč, v katerem je več kot dvajset tisoč vojakov z oklepnimi vozili in topništvom. V mestu, ki šteje okoli 800.000 prebivalcev, je skupina državljanov zavzela nekatere vojašnice in policijske postaje ter se oborožila z zaplenjenim orožjem. Zahtevajo demokratične reforme v deželi. Vojdta je odgovorila z ognjem in doslej je bilo ubitih že več kot 60, ranjenih pa več sto ljudi. Na sliki: oklepna vozila na položaju pred upornim mestom. (Telefoto: UPI)
Malokje še poje kmečka zibel
V ČASU STABILIZACIJE
«#4 p
9
CEMENT NA CIKAVI! — Prejšnji teden je novomeška Novo teh na na Cikavi postavila dve cisterni po 25 ton za polnjenje cementa v sipljivem stanju. Zagotavljajo, da cementa ne bo zmanjkalo, na zalogi imajo tudi dovolj vreč,
pa jim v teh časih gotovo tudi ne bo
zmanjkalo. (Foto: A. Bartelj)
društvo inženirjev
IN TEHNIKOV
Pred kratkim so v Metliki ustanovili Društvo inženirjev in tehnikov, ki si je zadalo obsežen delovpi program. Med drugim bodo pripravili wsto strokovnih predavanj, s svojim znanjem in izkušnjami pa bodo člani društva skušali pomagati delovnim organizacijam pri raznih izboljšavah in inovacijah. Za predsednika društva so izvolili inž. Ivana Biščana, njegov namestnik pa je Dalibor Ilrste. Društvo šteje več kot sto članov.
OBRTNIKI NA IZLETU
Člani metliškega obrtnega združenja so obiskali obrtnike v Škofji Loki, kjer So si pole* lepega starega mesta ogledali tudi tamkajšnji mu-Obiskali so obrtni sejem v Kranju in Dražgoše. Z novomeškimi obrtniki pa so teden zatem pripravili pohod iz Vidošičev v Kostanjevico na Krki.
O	*	•	\S	\S
bejm/sca
NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem so prodajalci pripeljali 408 pujskov in 39 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih le 199, kar pa ni vplivalo na ceno. Pujski so veljali 1.000 do 1.400 din, nad tri mesece stari prašiči pa 1.500 do 2.300 din.
BREŽICE: 436 pujskov in 10 tri mesece starih prašičev, to je - a ponudba na sobotnem sejmu, lastnika je menjalo 333 živali; Pujski so bili po 65 din, starejši Prašiči pa do 35 din kilogram žive teže.
SREČANJE GENERACIJ - 23. maja je bila v Brežicah slovesnost, na kateri so 59 na novo sprejetim članom ZK in 22 članom, ki so v ZK več kot 30 let, podelili spominska darila. O aktualnih nalogah komunistov je govoril sekretar medobčinske^ sveta ZK za Posavje Mirodav Kambič. (Foto: V. Podgoršek)
NAGRADA ZA BRANJE - Letošnji dan mladosti sta osnovni šoli Artiče in Globoko &upaj praznovali. Pionirje je obiskal tudi pesnik in prevajalec Cveto Zagorski ter jim podelil Kajuhove bralne značke. Učenci so hoteli vedeti marsikaj o njegovem delu. (Foto: Vlado Podgoršek)
BRIGADA - Mladih ne ovirata niti dež niti blato. Vsak dan so na Stadionu Matije Gubca v Krškem. Na delo jih prihaja po 50. S svojo prizadevnostjo si bodo brigadirji prislužili pod novo betonsko tribuno tudi kotiček zase, saj se v Krškem nimajo kje sestajati. (Foto: J. Teppey)
Sožitje med kmeti in tovarno
Zbora pridelovalcev krompirja se je v mirenski Kolinski udeležilo nad 70 kmetov
Osmi zbor pridelovalcev krompiija, ki vsako leto pomeni nekakšen uvod v široke razprave o tem, kakšna bo cena, po kateri bo zadruga odkupovala to poljščino, je letos minil brez teh 'razprav. Seveda pa to ne pomeni, da se razprave ne bodo razvnele kasneje.
Vendarle pa je mogoče reči, da so kmetje le spoznali to, kar je izjavil tudi strokovnjak za krompir pri trebanjski kmetijski zadrugi inž. Alojz Metelko: prav po zaslugi krompiija in mirenske tovarne se trebanjskemu kmetijstvu obme 20 milijonov dinarjev več kot sicer. Za enako vsoto pa bi kmetje morali pridelovati pšenico ali druge poljščine vsaj pet let Skratka, pri krompirju gre za najhitrejše obračanje denarja. Prav tega pa kmetom za nabavljanje reprodukcijskega materiala zmeraj manjka.
Sicer pa je ta zbor, katerega se je udeležilo preko 70 pridelovalcev krompirja, hkrati z njimi pa tudi predstavniki trebanjske občine in kmetijskih organizacij, minil v znamenju izmenjave informacij. Tako so predstavniki tovarne nanizali nekaj težav, s katerimi se srečujejo pri delu, zlasti z obrabljenostjo strojev, kmetijski strokovnjaki pa so navedli nekaj novih podatkov. Predstavnik Kmetijskega inštituta iz Ljubljane inž. Tadej Sluga je povedal nekaj o svojih opažanjih ob piihajanju krompirja) v tovarno. Mnogi kmetovalci namreč pripeljejo
plesniv ali gnil krompir, pa spet ves zelen, ker je stal na soncu in podobno. V prihodnje bodo morali kmetje poleg domačega hranjenja krompirja paziti tudi na kvaliteto krompirja za tovarno. Temu pa bo v prihodnje več pozornosti posvečala tudi tovarna sama.
Ob koncu je bilo nekaj razprave tudi med pridelovalci krompirja, ki so med dmgimi pripomnili, da je bilo preveč govora o težavah tovarne, premalo pa o težavah kmetov. Vendarle je ob koncu prevladalo spoznanje, daje denar, prislu-žen s krompirjem, vendarle dober, saj pride hitreje kot od drugih pridelkov. In kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor. Zato sožitje med kmeti in tovarno še traja, kljub tarnanju prvih.
BORI ZUPANČIČ
P
Kmetijski nasveti
Kam z uvelim krompirjem?
Preostaja mi krompir, začenja že kaliti in ni več primeren za P™dajo. Rad bi ga skrmil goveji živini. Ali to smem in ali je res, i, ,:rofnpir vpliva na količino maščobe v mleku? Tako sprašuje 'ec in prosi za dober svet.
Pia*/* mP'r kot je dobro znano, uporablja predvsem za krmo j^čem, saj je pn njih prebavljenost do 95-odstotna, pri pre-
1 in prosi za dober svet.
i za krmo
žve. Cem\ s®! je P« njih prebavljenost do 95^odstotna, pri pre-Prid <2^5’ lorci tu^i kravah> P3 •e 75-odstotna. Že to govori v ““itvi, da s krompirjem govedo krmimo le izjemoma in y. Pogojem, da hkrati pokladamo živalim tudi dovolj beljako-Četud?P'r	predvsem	škrob,	beljakovin	pa	zelo	malo,
krmila
K
kioi
^ y0[0jfc0 visoko vredne, same ne zadoščajo. Če s krompirjem, moramo živalim pokladati tudi močna jJr;’ j* primer oljne ali pivske tropine.
MOmn-	ie	mogoče	uporabljati	surov,	kuhan ali siliran
je £e *r' j F surovem je potrebna največja previdnost, zlasti če no solf •	^ vtem P™"6™ vsebuje do trikrat večjo količi-
struDa1ma’ ki živalim lahko škoduje. S kuhanjem se del tega mlajo 12j v vodo, ki je seveda ne smemo dati piti živalim. Za velja nra T*enS^° živino, breje živali in prašiče pa tako in tako *vei»P ^ surov kromPir ni zanje. Prerad povzroča zdrav-Ijj	prebavne	motnje
8 kromn. ^ t a. dosledno upoštevati: prehod na krmljenje mto na k™.”1013 ^ PostoP^n- Zapnemo z majhno količino, d°sežem . vsa*c dan zvečujemo za er kilogram, dokler ne S val kai”^1 §ov^du 10 kg. Če je prehod vkrmljenju nenaden, ^eku	dridco	ali	koliko,	možno	pa	je	tudi,	da se v
kovin.	odstotek	maščobe,ker ima obrok premalo belja-
en°stransicn?K8odiLnc le P" krohipiiju, tenneč tudi pri drugih °*Rani»n,	obrokih,	ki	ne	upoštevajo	potreb	živalske-
n!d®inami	VSeb hranilnih snoveh, vključno z vitamini in
Inž. M. L.
I
Deset izgubarjev
Krško v prvem četrtletju
Ob koncu letošnjega prvega četrtletja je izkazalo deset tozdov v krški občini 16,872.000 dinarjev izgube. V tovarni „Djuro Salaj” jo je imelo kar . pet tozdov, skupna izguba pa je znašala 7,236.000 dinarjev. Največja — 6,764.000 dinarjev - je bila v tozdu Celuloza.
Senovski premogovnik je prvo četrtletje končal s 3,897.000 dinarjev izgube, tozd Elektro Krško je je knjižil 1,831.000 ter tozd Asfaltna baza in gramoznice novomeškega Cestnega podjetja 3,609.000 dinarjev. V dveh tozdih krškega Agrokombinata ..Kooperacija in
Meso” pa so imeli ob prvem letošnjem periodičnem obračunu opraviti z okoli 300.000 dinarjev skupnega primanjkljaja.
Ugotovitve so pokazale, da so izgube nastale v glavnem kot posledica najrazličnejših ukrepov in zaostrenih razmer gospodarjenja. V tovarni celuloze in papirja so bile zaradi pomanjkanja surovin motnje v proizvodnji na tekočem traku. Posebno so to občutili v tozdu Celuloza, kjer so morali zaradi pomanjkanja belil večkrat menjati proizvodni program. Izpade v proizvodnji pa je povzročala tudi iztroše-nost energetskih naprav.
Seveda je svoje prispeval k težavam tudi režim odobravanja novih cen. Tako se je v tovarni celuloze in papirja znatno poznalo, ker so se cene celuloze na domačem trgu povečale s 1. januarjem, cene papirja pa šele dva meseca kasneje. V Rudniku rjavega premoga na Senovem pa ugotavljajo, da je njihova izguba nastala predvsem zaradi neustreznih cen premoga. Nove cene so bile napovedane že januarja, veljati pa so začele šele 23. aprila. Neustrezne cene so povzročile izgubo tudi v Agrokombinatu (v kostanjeviškem tozdu Meso) in tozdu Cestnega podjetja.
Slabše kot lani
Precej zmanjšana rast dohodka — Rudnik in gostinstvo z izgubo
Rezultati gospodarjenja črnomaljskega gospodarstva v prvih treh mesedih letošnjega leta niso tako spodbudni kot v istem lanskem obdobju. Tako se je celotni prihodek povečal za 34 odstotkov, leto poprej pa za 35 odst. Večja razlika je pri dohodku, ki so ga lani povečali za 46 odstotkov, letos pa le za 27 odst.
V prvem trimesečju sta z izgubo poslovali dve organizaciji združenega dela: kanižarski nidnik ima 6,249.000 dinarjev izgube, Golf turist, tozd Gostinstvo pa 658 tisočakov.
ž
*
1
■#/###/#/#/#####/#/#/##########///#/###//■
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL.«
Ureja: Tit Doberšek
(Nadaljevanje iz prejšnje štev,) V teh deželah velja pravilo, da je gastronomija kakega naroda odsev njegove zgodovine, kulture, običajev in stopnje civilizacije. Vino igra pomembno vlogo pri razpolo-1 ženju turista. Doma v gostin-
Zname piti vino?
skem lokalu prodani liter vina tujemu turistu pomeni najučin-kovitejši izvoz.
„DOMAČE”
ZA NAIVNEŽE
Dobronamerno bom opisal, kako nam ponujajo vino v mnogih gostinskih lokalih, celo v priznanih: , J mamo DOMAČE belo in čmo vino iz tega in tega kraja.” Gostinski delavec je tako prepričan o originalnosti in popolnosti svoje ponudbe, da ni pripravljen kaj več povedati o ponujenih vinih. Beseda »domače” res pomeni za' naivne in1 nepoznavalce ^rancijo, in četudi jim vino ne prija, nimajo poguma kritizirati kvaliteto, ker je, to domače vino. Poznavalec pa ugotovi, da so ponujena vina velikokrat tako defektna, da nisoi užitna in so celo zdravju škodljiva. Kvaliteta in originalnost vina je navadno tako prizadeta, da je storjena krivica področju, ki proizvaja vino z vpeljanim imenom. Tako stanje je posledica odnosa osebja v lokalu do vina. Mladim kadrom se noče kletari-ti; smatrajo, da so vse naredili, če so si pridobili dovoljenje za točenje neustekleničenega vina. Opeharjen je potrošnik, ki drago plača, milo rečeno, slabo vino, ki so mu napake in bolezni dobesedno zbrisale vsako sled o sorti in poreklu. Kak&ie občutke ima vinogradnik, ki je moral vložiti veliko truda, da je pridelal grozdje ali vino, ko
2. Predelava modre frankinje v kmečki zidanici (2.000 1)
- surovina za 1 1 mošta (faktor izplena 0,7) -
- predelava -
- prvi pretok (delo + 10 % kala) -
- drugi pretok (delo + 2 % kala) -
- 12-odstotne obresti na sredstva do 30. junija -
- proizvodna cena -
- prodajna cena -
- Razlika +
3. Predelava v sodobni zadružni kleti:
- surovina za 1 1 mošta (faktor izplena 0,72) -
- predelava - •
- negativna -
«- stekleničenje -
- stroški prodaje (prevoz) -Skupaj proizvodna cena
- Prodajna cena Razlika -
l,38Ndin/l £ 5,57 Ndin/1 5 1,96 Ndin/1 4 0,86 Ndin/1 t 27,82 Ndin/1 ? 26,81 Ndin/1 * l,01Ndin/l J
Inž.JULIJ NEMANIČ. £ (Nadaljevanje prihodnjič) J
plača v gostišču za 2 del večkrat neužitnega vina toliko, kot je cena 1 kg grozdja? !
Kletarjenje zahteva veliko znanja, natančnosti in ljubezni ter spoštovanja do vina. Tista gostišča - žal so redka - ki znajo ohraniti kvaliteto, imajo pravico do 100-odstotne marže na nabavno ceno. Nikakor pa nimajo te pravice lokali, ki ne posvečajo vinu v sodu nobene pozornosti, saj je v veljavi načelo plačila po delu!
Nekatera gostišča, ki izpolnjujejo sanitamo-tehnične pogoje, da bi lahko pridobila dovoljenje za točei\je neustekleničenega vina, so se raje odločila za vino v steklenicah, ker se zavedajo odgovornosti pri prodaji vina iz soda. Žal ugotavljamo, da se mnogs gostišča, ki prodajajo ustekleničena vina, niti toliko ne potrudijo, da bi vina imela ob strežbi primemo temperaturo, in sicer:
- bela vina 10 - 12 °C
- rdeča vina (rose) 14 -16 C
- rdeča vina (črnina) 17 -19 C (sobna temperatura^
- peneča se vina 3-8 C
Zopet lahko oporekamo gostiščem, ki ne zagotovijo gostu niti ustrezno temperiranega vina, da nimajo pravice do tako visoke oene, kot jim je odobrena.
INFORMATIVNI
RAČUNI
Navajam nekaj kalkulacij:
1. Grozdje leta 1979, družbeni sektor:
- rajon: posavski
- sorta: modra frankinja
- sladkorna stopnja: 19 %
- pridelek: 8.000 kg/ha
- proizvodna cena: 13,70 Ndin/kg
- akontacijska odkupna cena pri KZ Metlika: 13,00 Ndin/kg
18,60 Ndin/1 2,42 Ndin/1 3,25 Ndin/1 0,85 Ndin/1 1,01 Ndin/1 26,13 Ndin/1 30,00 Ndin/1 3,87 Ndin/L
1607) 29. maja 1980
i*/ »*«/ ,	;	i
.J |?
r!>* J^^«v''if;'--';f/5V
\ * :. •* • ,v.'v/
ORUZE TITO. Ul Tl SE KUNEttO
PRED UZ1SKO 15 — Za obisk grobnice tovariša Tita so
Z BORCI V NEZNANO - 00 ZSMS doma Majde Sic v Šmihelu pri Novem mestu je tudi leto«
Podatki so za samoupravljalce
Društvo računovodskih in finančnih delavcev v Novem mestu uspešno skrbi za izobraževanje članstva v vseh štirih dolenjskih občinah Tokrat o bilančnih kazalcih
Na 15. občnem zboru Društva računovodskih in finančnih delavcev, ki je bil 23. maja v novomeškem Domu JLA, so pregledali dveletno delo in poslušali zanimivo predavanje prof. dr. Daneta Melavca iz Maribora o poročanju samoupravnim organom z vidika ekonomskih informacij.
Daje novomeško društvo uspešno ■ jn delavno, je bilo videti iz poročila dosedanjega predsednika Franja
HRENOVA IN AHLIN
19. maja je bilo v Novem mestu dolenjsko prvenstvo za najhitrejšega pionirja in pionirko. Med dekleti je močno zmagala Greta Hren iz Dolenjskih Toplic, kije v teku na 60 metrov dosegla čas 8.00 medtem ko je pri pionirjih slavil Ahlin iz Kočevja s 7,5.
Švcnta. Društvo s 1250 člani v vseh štirih dolenjskih občinah posveča izredno skrb strokovnemu izobraževanju. V zadnjem obdobju je bila organizirana cela vrsta seminarjev, posvetov in predavanj, ki se jih je vselej udeležilo čez 300 udeležencev. Prav tako je pri delu društva vedno prisotna skrb za kadre in značilno za novomeško društvo je dobro sodelovanje z ekonomsko srednjo šolo v Novem mestu.
Kot je naglasil predsednik Svent je trenutno najvažnejša naloga članov poglobljeno delo pri sestavi
USLUŽBENCI JLA OB DNEVU MLADIH — V novomeškem Domu JLA je bfla v pretekli četrtek prireditev, posvečena Dnevu mladosti, ki so jo pripravili uslužbenci Doma. Žene starešin in možje so zapeli v 22-članskem zboru (na sliki), pioniiji in mladinci starešin pa so deklamirali in recitirali pesmi, posvečene Titu. Prireditev je bfla dobro obiskana.
planskih dokumentov in pa stabilizacija.
O tem, kako naj bi računovodje in finančniki pripravljali bilančne podatke za samoupravne organe in samoupravljalce, pa je obširneje in zelo nazorno govoril profesor Mc-lavc iz VEKS v Mariboru. Poudarjal je, da je iz množice številk izločiti v poročevalske namene samoupravljal-ccm zlasti tiste, ki so važne za odločanje in nakazujejo problematiko v posamezni delovni organizaciji.
R. B.
POKALA DOLENJSKIH TOPLICAM IN GRMU
Na ohčinskem prvenslu mladih atletov za veliki ekipni pokal prejšnji teden je bilo doseženih več dobrih rezultatov. Med desetimi šolskimi ekipami je med pionirkami slavila vrsta Dolenjskih Toplic z 8.065 točkami, pri pionirjih pa OŠ Grm s 7.180 točkami. Od boljših rezultatov naj omnimo nov dolenjski rekord Hrenove v skoku v daljavo s 520 cm in rezultat Primca (OS Grm) v metu krogle 15,84 metra. Ostali rezultati so potrdili, da se trenutno z mladimi atleti najbolje dela v OŠ Grm in Dolenjske Toplice.
PRED ZAČETKOM BRIGADIRSKE SEZONE
Črnomaljska mladinska organizacija sc je dobro pripravila na republiško mladinsko delovno akcijo „Bela krajina 80”. Pred kratkim so mladinci na enodnevni akciji urejali brigadirsko naselje v Kotu pri Semiču. V štirih izmenah bo v letošnji delovni akciji sodelovalo okoli 320 brigadirjev iz osmih slovenskih občin. Črnomaljski brigadirji pa se bodo udeležili MDA Istra 80.
J. STEGNE
pripravila tradicionalni pohod mladine, delavcev ter borcev 10. SNOUB Ljubljanske. Skoraj petsto se jih je v petek, 23. maja, zjutraj v dveh kolonah podalo prod Goijancem in neznanemu cilju -spomeniku Majde Šilc. (Foto: J. Pavlin)
Zavarovalstvo teži k pocenitvi
Triglav prvi na Dolenjskem daje v javno razpravo samoupravne sporazume o temelji srednjeročnih planov do leta 1985 — Podpisovanje je predvideno za september
Te dni so tozdi, organizacije in skupnosti zavarovancev v vseh štirih dolenjskih občinah dobili v pretres obširno gradivo Zavarovalne skupnosti Trij^av - novomeške območne skupnosti, v katerem razgrinjajo svoje razvojne načrte za vseh pet rizičnih skupnosti.
Predlagam samoupravni sporazumi Triglava (veljajo kot celota za vso SRS) določajo srednjeročne interese, cilje ter načela poslovne politike, hkrati pa urejajo medsebojne odnose, pravice in obveznosti, kot tudi odgovornost posameznikov.
Sporazumi temeljito urejajo usirieritev posamezne rizične skupnosti, zavarovalne pogoje in premije, določajo ukrepe za omilitev vzrokov, ki utegnejo povzročiti večjo škodo, prav tako pa natančno
opredelujejo uporabo začasno prostih zavarovalnih sredstev, itd.
Za zavarovance bo morda najzanimivejše poglavje o pogojih in cenikih. Predvideno je, da bodo ti sledili potrebam po ekonomski varnosti zavarovancev. Premijske stopnje naj se v srednjeročnem obdobju ne bi zviševale, ampak narobe. Do izjem lahko pride le v primeru, če bi ugotovili več let zaporedoma negativen rezultat. V gradivu je jasno nakazano, da pride do zniževanja
premij takoj, ko so zagotovlje11 predpisane varnostne rezerve.
V zunanjetrgovinskem protne* naj bi se zavarovanja sklepala dobj' tako da bi dosegli večji devizni pri*.1 in bi sc izognili odlivu dragocen1 deviz. Glede nalaganja začasno p*® tih zavarovalnih sredstev pa veljaj načela: najpiej zagotoviti likvidno*
da lahko vsak zavarovanec ta*
dobi izplačano škoda Zač*1* prosta sredstva sc nalagajo* območjih, kjer so ta sredstva zb in naložbe morajo biti v skla'd razvojnimi načrti občin in t°* Prednost pri takih naložbah imajo tiste, ki so usmerjene preventivne namene.	R	g
PRVIČ BREZ TITA-A Z NJIM V SRCIH
PREPOLN STADION JLA - Nadstotisočgjava množica obiskovalcev prireditve seje na tribunah zbrala že dve uri pred pričetkom.
Dvanajst tisoč mladih iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije je v nedeljo zvečer
na Stadionu JLA v Beogradu z veličastno prireditvijo pod naslovom „Druže Tito, mi ti
NAPORNA NEDELJA - Ob ploskanju in skandiranju Titovu gese! so bfli od ostalih manj glasni, saj so imeli za seboj neprespano noč in naporen dan.
NOVOMEŠKA DEKLETA V MODRI BARVI - Pod vodstvom tovarišic, ki jih je vodi a Ruža Kovačič, so se dekleta na nastop teden dni pripravljala v Beogradu.
se kunemo” sklenilo svoj največji praznik. Med nastopajočimi pripadniki JLA ter dekleti in fanti iz Nikšiča, Gnjilana, Brčkega, Banjaluke, Novega Kneževca, Sente, Strumice, Niša, Varaždina, A de, Kanjiže in Celja so v barvi morja in zastave nastopile tudi dekleta novomeških srednjih in osnovnih šol. Prireditvi so prisostvovali najvišji voditelji in družbenopolitični delavci naše države, ter gostje iz vseh republik in pokrajin, med katerimi je bilo tudi več kot tristo Dolenjcev, ki so tja potovali s posebnim vlakom.
Osrednjo prireditev je sestavljalo sedem slik, ki so se začele, ko so mladi na zeleni preprogi stadiona razvili zemljevid Jugoslavije, ki simbolizira našo enotnost, in zaključile z enotno prisego vse mladine:
, JDruže Tito, mi ti se kunemo”. Ob zadnji kitici te pesmi se je na igrišču razvilo koza-račko kolo, nebo pa so parale rdeče rakete, kar je bila
svojevrstna metafora vsega,
kar je bilo na prireditvi izrečenega in kar je občutil sleherni Jugoslovan, od Triglava do Gevgelije.
JANEZ PA VUN
šest ur čakali v pet kilometrov dolgi koloni,
DVE NOCt NA VLAKU - Na največjo mladin&o manifestacijo je z vlakom potovalo tudi deoraj tristo Novomeščanov in predstavnikov drugih dolenjskih občin.
pisma
in
odmevi
f.m A
ti/Tttirtu>vfcwr
lijjtcu
KVIZ O SAMOUPRAVLJANJU
U^nci novomeškega Doma Majne ouc smo 15. maja, torej na dan, < *? so pred 35 leti še zadnji pKupatorji zapustili našo domovino, izvedli kviz „30 let socialističnega samoupravljanja”. Prireditev smo posvetili spominu na tov. Tita, 8 <-Kip s po tremi tekmovalci pa je dokazalo, da mladi dobro poznamo naso družbenoekonomsko ureditev “> razvoj socialističnih odnosov , po svetu. Med posameznimi ir tekmovanja so učenci po-sKrbeli tudi za recitacije in petje evolucionamih pesmi. Zmagala je ■ vz|°jne skupine, ki so jo sestavljale učenke ekonomsko-admi-IJistrativnega šolskega centra. Te so m m maJa zastopale na •neadomskem tekmovanju med izletom po poteh 10. ljubljanske
PET FILMOV
Novomeški srednješolci smo si v okviru letošnjega filmskega abonmaja pri občinski ZKO ogledali pet
PODELITEV - Knjižna darila je predstavnikom pionirskih odredov v Artičah podelil podpredsednik brežišce občinske skupščine Maijan Gregorič. (Foto: V. Podgoršek)
Pionirski shod v Artičah
. jipk , „—, ......................
). Pred vsako predstavo v kinu Krka smo bili deležni razlage o ■umu, ki so nam ga vrteli.
IRENA GRAHEK gimnazija N. mesto
USPEŠNI NA VESELI ŠOLI
Nedavno je bilo v Mokronogu občinsko tekmovanje Vesele šole. Z naše šole se je tekmovanja udeležilo 42 učencev. Tretji, peti, šesti in sedmi razred so na tekmovanju^ zmagali. Republiškega tekmcKjurfir' Pa se bo t naše Šole udeldfia Maša Roth.
IRENA MIHELIČ novin. krožek s OS Črnomelj
SESTRIČNA O TITU
Med nedavnim izletom nas je pot vodila tudi v Trebče. Obiskali smo Ano Kostanjšek, sestrično tovariSa Tita. Povedala nam je veliko o svojih srečanjih s pokojnim predsednikom. Neko jesen si je tovariš Tito zaželel pečene koruze. Ko jo je pojedel, mu je teta Ana prinesla umivalnik in brisačo, da bi si umil roke in obraz. Tito je rekel, da se tako noče umivati. Prosil jo je, naj mu prinese zajemalko vode in mu jo zlije na roke. Hotel se je umiti kot preprosti ljudje. Ana nam je povedala tudi o tem, kako se je tovariš Tito pošalil z "J°. Dejal ji je, da ima na travniku lepe jablane, a tam so rasle vrbe.
DAMJAN BOŽIC OŠ Savo Kladnik Sevnica
Tradicionalni pohod mladine in borcev X. SNOUB
.'f'*	»Tito—revolucija—
""r'	— Zmagala ekipa
uotna Majde Šilc — Vrnje-  no kolo________________________
m.^enc' in delavci ICTS Novo d*0’ Doma Majde Sile, delegacije mov iz Krškega, Sevnice, Kočevja b0hfn2mlia smo priredili 23. maja z hod X- SNOUB tradicionalni polj,. v počastitev dneva mladosti. 70(1 i>nas je.bilo na pohodu več kot ne "p Z i so nas na tri bataljo-usj. ■?. Več kot štiriurni hoji smo se
Poklonil;* Jurni vasi’ kJer smo se m 2Vf.H t-sPom,nu predsednika Tita
v X. SN0lilBp0drobnostl 0 s*avn' P°ti
■>Tit!L.^od,gradu smo priredili kviz ekina I?''olucija-mir”. Zmagala je bile T«- Majde Sile, v kateri so Milen* A3"3 Kl"J. Mira Nemanič in
Iz gradiva, ki ga je pripravil svet Zveze pionirjev pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Brežicah, še
Gremo v Beograd!
Tisoči se zgrinjajo in kot dolge kolone v gosjem redu drsijo mimo poslednjega počivališča maršala Tita. Razumljivo je, da vsakega Jugoslovana prešine želja, da bi bil tam, da bi se poklonil spominu velikana naših narodov in naše dobe.
Zgledi vlečejo, utrne se misel in v pogovoru izrečena beseda postane vabljiva pobuda: Gremo jV Beograd!
dobijo peruti. Najeli bomo Vlak za ves kolektiv! Potovali bomo z letalom, avtobusi, z osebnimi avtomobili. Ugodna priložnost dobiva prizvoke: Saj res, po tolikih potovanjih v tujino, spodobi se videti enkrat	tudi glavno	mesto
Beograd... In če smo že tam, zakaj bi ne videli tudi Djerdapa ali pa kar nadaljevali pot po progi Beograd-Bar ...
Potem pride na vrsto vprašanje, kdo bo plačal. Koliko bo primaknil sindikat, koliko podjetje iz sklada skupne porabe? Pot je dolga in prosta sobota z nedeljo sta prekratka dneva. Sprožena kepa v južnem snegu narašča v plaz ...
Kar sproti pozabimo, da smo sredi bitke za stabilizacijo, ki je naposled ena zadnjih Titovih pobud o krepitvi ekonomske stabilnosti, za čvrstejšo neodvisnost družbe v mednarodnih odnosih.
Kaj malo pomislimo, da je skromnost pogrebnih svečanosti, da je bil poziv za vplačevanje v Titov sklad za izobraževanje delavcev in delavskih otrok namesto vencev kažipot našega obnašanja v teh resnih okoliščinah.
Ne pomislimo tudi na druge posledice. Tudi če bi imeli denarja na pretek, da bi dobesedno ohromili Beograd in spričo gneče do Užiške ulice sploh ne bi prišli in bi cilj pobude ostal neuresničen.
In kako razsipno bi razvrednotili pobude delovnih ljudi, ki se v zadnjih dneh in tednih
Milena H31 j^na Horvat.
*>orCiJ $ ganljivo je bilo, ko so Marije k * SNOUB izročili hčeri za koir/J31 .*co,° P°ny v zameno Potrdilom ■ si 63 Je j“lija 1944 s narodni t! ,zP0S0<iil od njene matere ?°jSek-Jakf°t generalmajor Franc "•“O JOT j. 0?° so potrebovali za trie d ostric-kurirske službe S^ogardfcf^' j' Proti Nemcem in Ježke vode*" v* °,b'nočiu Gorenje
asi, Dolža iA 7 ?.roške vasi> Jurne ■za m Zajčjega vrha. ,
M. HROVAT novinarski krožek Dom Majde Sile
odločajo za večjo storilnost, delovno disciplino, ko mnogi posamezniki prekinjajo bolezenske dopuste, ko se kolektivi dogovarjajo o delu ob prostih sobotah za uresničitev ustalitve-nih ukrepov.
Peči, v katerih se tali ruda v železo in jeklo, tekočih trakov v industrijskih halah, prometa na javnih cestah, zvez in preskrbe ne moremo za nekaj dni ustaviti. Torej bi šli na pot spet predvsem tisti, ki niso tako neposredno vpeti v ritem delovnega procesa...
Ni dvoma, da bodo poslej, bolj kot dosedaj, izletniške poti vodile v Beograd, vendar je treba razumno take pobude raztegniti na daljši čas in v bodočnost. Jutri bo naš spomin in dolžno spoštovanje Titu prav tako živo, kot je danes, čez leta prav tako kot letos.
^_______________JURE KRAŠOVEC
posebej pa iz dela trinajste občinske pionirske konference, ki je bila 24. maja v Artičah, je moč razbrati, da je bila dejavnost več kot 2.000 pionirjev v brežiški občini v minulem obdobju zelo raznolika.
Pionirji so pod vodstvom men-toijev - učiteljev in zunanjih sodelavcev dejavni v najrazličnejših krožkih in društvih, udeleževali so se tekmovanj in humanitarnih akcij, razvijali so nove dejavnosti, svojo organizacijo pa po načelih samouprave. Nekaj tega so ponazorili v obliki vprašanj in odgovorov ter v kulturnem programu tudi na konferenci v Artičah.
Občinsko konferenco, ki so se je udeležili tudi številni gostje, so sklenili s pozdravnim pismom predsedstvu SR Slovenije, podelitvijo knjižnih nagrad za spise „Po poteh SKOJ” in nagrad, ki jih pionirskim odredom vsako leto nameni občinska skupščina. Dogovorili so se tudi, da bo prihodnje leto tovrstno srečanje pionirjev v Dobovi.
V. PODGORŠEK
Neenakopravni vaščani
Enajst vaščanov iz Retij meni, da je del vasi Retje prizadet, ker ni uresničen sklep o asfaltiranju cest, sprejet pred referendumom
Pred 23 leti so bile kategorizirane vaške poti in tudi mi iz gornjega dela vasi Retje v Loškem potoku v ribniški občini smo bili deležni te sreče, a ne za dolgo. Cestarje kmalu prenehal popravljati naše poti. Na sestankih in v občinski skupščini Ribnica smo zahtevali, naj nam Komunala cestarja vrne. To je bilo tudi sprejeto, vendar cestarja kljub temu ni bilo.
13. februaija 1977 smo imeli vaški pripravljalni sestanek za asfaltiranje poti Retje-Hrib, na katerega nismo bili vsi vabljeni. Vabilo se je glasilo: „Zgomji del vasi Retje naprošamo, da sodeluje na zboru in pokaže svojo soli- ' damost, če bo razpisan referendum za dodatni samoprispevek.” Kljub temu smo se sestanka udeležili in uspelo nam je dokazati, da smo tudi mi potrebni asfaltirane poti, vsaj tam, kjer je možno. Takratni vaški odbor je zatrjeval, da ni dovolj denarja za celo vas, ker bo treba obnoviti tudi kanalizacijo in vodovod. Sklenjeno je bilo, da se asfaltira pot proti Hribu, za obvoz pa se razširi stranska pot in posuje s peskom. Sklenjeno je bilo tudi: ko se bodo začela dela skozi vas Retje, naj se asfaltira vse, pa čeprav bo potreben še dodatni samoprispevek. Prečitano je bilo tudi. koliko bo vsak plačal dodatnega samoprispevka. Največ je bilo 7 kub. m lesa ali 4.200,00
din. Ko pa je bil 15. maja 1977 razpisan referendum, je bil dodatni samoprispevek precej drugačen. Nekaterim sc je precej ali celo za enkrat povišal, drugim pa znižal Referendum je uspel. S tem da so zvišali in znižali dodatni samoprispevek, so gornji del vasi odrinili od pravic, ki so bile sprejete na sestanku za referendum.
Lansko jesen je bila asfaltirana cesta Retje-Hrib. Sedaj pa je na vrsti Retje. Čeprav ni bUo nobenega sestanka, so se dela že pričela, in to samo v spodnjem delu vasi. Vabljeni nismo bili niti »solidarnostno” kot na prvi sestanek za referendum. Samo kadar je treba kaj plačati, se nas radi spomnijo. Tudi ni prav, da se vaščani, ki so v vaškem odboru, potegujejo za atfatt do svojih hiš; nas, ki pa smo iz gornjega dela vasi Retje, kjer je 60 hiš in polovica delavnih ljudi, pa pozabljajo.
Sedaj pa se sprašujemo: zakaj v drugih vaseh v Loškem potoku lahko z manjšimi dodatnimi samoprispevki asfaltirajo cesto skozi vso vas in celo manjše ali večje odcepe, medtem ko pri nas vRetjah z večjimi samoprispevki lahko asfaltiramo le polovico vasi? Vprašujemo pa tudi, zakaj se ne dela po sklepu zbora vaščanov.
Prizadeti vaščani (enajst podpisanih)
ZMAGA TREBNJEGA
Gasilskega tekmovanja občinske gasilske zveze Trebnje se je udeležilo deset ekip. Med članskimi ekipami je zmagalo Gasilsko društvo Trebnje, drugi so bili Mirenčani, tretji pa gasilci z Občin. Med pionirji je zmagala ekipa s Sel pri Mirni, drugi so bili Trebanjci in tretji mladi gasilci z Mirne. Tekmovanje je bilo posvečeno IX. kongresu Gasilske zveze Slovenije.
B. D.
HORTIKULTURNO
DRUŠTVO
POMAGA
Novomeško hortikulturno društvo sporoča, da posreduje pomoč pri urejanju vrtov. Interesenti naj se oglasijo v društveni pisarni pri Francu Adamu, na Trdinovi cesti 9, Novo mesto.
Gaj ohraniti tudi za sprehajalce
V zadnjih letih pozidali precej športno—rekreacijskega parka Gaj v Kočevju — Iz Gaja odstraniti divjake in uničevalce zelenic — Kaj pa z žabami?
Z izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja in bodočo razširitvijo Name se zelene površine v parku Gaj v Kočevju zelo krčijo. 2e prej so tu zgradili kegljišče, dom telesne kulture, novo šolo ter bazen s telovadnico. Nekoč zelo priljubljeno sprehajališče mamic z majhnimi otroki in drugih občanov je s takimi posegi izgubilo privlačnost V celotnem Gaju stojita le še dve polomljeni klopi. Poti, ki so bile
Sožalje ob
Titovi smrti z Japonske
Elza in Marjan Dobovšek, znana novomeška prosvetna delavca, sta pred dnevi prejela pismo od hčerke Bibe, profesorice angleščine, ki že tretje leto živi z možem v Tokiu. Zdaj vodi tečaje angleščine za odrasle v glavnem mestu Japonske. Zadnje mesece je ponovno telefonirala in pisala staršem, da mora tečajnikom najprej pripovedovati o Jugoslaviji in predsedniku Titu, šele zatem pride na vrsto pouk jezika. Ko so po 4. maju tudi v tej daljni azijski deželi zvedeli za smrt našega predsednika, je njen mož, po rodu Perzijec, po poklicu pa arhitekt, specialist za potresne gradnje, -v angleščini pripisal v pismu Bibinim staršem gornje besede iskrenega sožalja.
Dokaz več, da se ves svet spominja tovariša Tita. Njegov svetal zgled neustrašenega borca za svetovni mir je prodrl med množice vseh dežel.
„.. .Rač bi bil z vami zdaj, ko nas je zapustil veliki voditelj. Na Japonskem smo se veliko pogovarjali o Titovi smrti, njegova življenjska pot pa je bila opisana v časopisih in prikazana po televiziji. Zares žalostno je izgubiti tako velikega in pogumnega človeka s tako močno voljo, zlasti danes, ko je svet poln napetosti '
Prosim, sprejmite moje sožalje vaši družini, prijateljem in vsem rojakom Ljubezen in mir! SOLI”
včasih namenjene le sprehajanju, pa so kljub postavljenim znakom priljubljeno dirkališče kolesarjev in motoristov, včasih pa tudi posameznih dobro ,.nalitih” voznikov osebnih avtomobilov. Tu bo treba odločneje poskrbeti za red, da bo Gaj res gaj, ne pa raj za razgrajače in uničevalce zelenic!
Na tem območju stojita torej dve šoli. Vsak dan obiskuje to območje najmanj 1.500 otrok, razen tega pa še ostali občani in športniki
Večerno regljanje žab v močvirju
Premalo tehnične vzgoje
Osnovnošolci bi se morali bolj vključevati v tehnične krožke na šolah — Večje znanje omogoča lažjo izbiro
poklica
V sodobni osnovni šoli je tehnična vzgoja mladine čedalje pomembnejša. Zato se zdi nerazumljivo, da je za tovistno izobraževanje odmerjenega tako malo časa. Učenci sedmih in osmih razredov imajo, denimo, tehničnega pouka po dve, učenci petih in šestih razredov pa komaj po eno uro na teden. To je vsekakor premalo.
Prav zategadelj bi se morali učenci bolj vključevati v delo krožkov in drugih oblik tako imenovanih svobodnih dejavnosti, še posebej tistih tehnične narave. Tako bi se dodatno izobraževali in poglabljali tehnično Znanje, kajpak povezano s praktičnim delom. V teh interesnih dejavnostih se učenci vse stran-
STOPILI V VRSTE ZSMS
Za dan mladosti so v krajevni skupnosti Loški potok pripravili slavnosten sprejem v vrste mladinske 9rganizacije. Dvaintridesetim mladincem je izkaznice predal predsednik občinske konference ZSMS Ribnica Janez Bambič. Ob sprejemu v mladinsko organizacijo so mladinci pripravili tudi pester kulturni program, v okviru katerega so pripravili literarni večer; na njem so brali svoja dela o tovarišu Titu.
MARJAN TRATAR
POJASNILO
Pavle Debeljak iz Mahovnika, borec NOV iz številne partizanske družine, se je pritožil komisiji za
U. 11
listu objavljeno neresnično sporočilo o njegovem vedenju na volišču ato referendumu za samoprispevek s tem, da je javno glasoval, listek dvignil in ga kazal volilcem, iz česar bi se dalo sklepati, da jih je prepričeval, naj glasujejo protu Komisiji sta tako kot že prej občinski komite ZK Kočevje ugotovili na osnovi izjave, ki so jo podpisali še Jože Novak, Lojze Petek, Matija Jerbič in Jože Primc, ter na osnovi osebne izpovedi Matije Jerbiča, takratnega člana volilne komisije volišča, kjer je tovariš Debeljak glasoval, da je imenovani 10. maja 1976 glasoval brez besede ri mizi, kjer je sedala volilna ;omisija, in ne pri zato določeni mizi, kjer so glasovali ostali. Volilni listek je brez besed spustil v skrinjico. Na volišču je bilo takrat le
E
zato ni imel koi
?et oseb: trije člani volilne komisije, avle Debeljak in njegov sin Jože,
 :.. gj, prepričevati.
Predsednica komisije za prošnje in pritožbe pri ROZZB NOV Slovenije DRAGICA ROME
v Gaju pa že opozarja, da bo treba nekaj ukreniti. Po mnenju mnogih ta mlakuža in legjlo mrčesa ne sodi skoraj v sredino mesta. Spet drugi pa menijo, da so tudi žabe in druga bitja del narave, torej del nas vseh, in da z uničevanjem njihovega življenjskega prostora škodujemo tudi sebi. Po njihovih trditvah človekovi posegi v naravo naravi le škodujejo in to bo slej ko prej škodovalo tudi človeku.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
Črka ali dve več!
Ce po kakšnem naključju zaidete na kosilo v obnovljeno restavracijo Hotela Kandija v Novem mestu, se vam na istem mestu in ob istem času pripeti cela vrsta reči. Ko žvečite, ena od natakaric z velikim truščem ..ugiba”, kje so prej stale mize, ki jih je večja družba velela zbrati v podkev, njena kolegica vneto frfota s sicer čistimi prti, početje obeh pa opazuje natakar, ki je - „naj mu bog požegna”, pravi naše ljudstvo -ravnokar obilno kosil, sicer iz kota v kot ust ne bi pretikal zobotrebca.
Ko hočeš vse to nekako poplakniti in pokličeš četrtega in najmlajšega člana posadke, ti VTli pobič na vprašanje, zakaj pivo ni mrzlo, odgovori v smislu, da v tem letnem času pijejo hladne tekočine samo čudaki in otroci. Ko ga vprašate, kje se je tega naučil, okretni fant pojasni, da za tako učenost ni potrebna prav nobena šola.
Omenjena kandijska gostinska ustanova premore eno od hotelskih kategorij. Slednje so označene s črkami. Včasih si človek zaželi, da bi imela slovenska abeceda črko ali dve več.
—I
sko oblikujejo in vzgajajo za bodoče delavce in strokovnjake.
Ob uvajanju novih metod in velikem trudu mentorjev dobivajo mladi vedno več možnosti za uveljavljanje, zelo pomembne pa so tudi tako pridobljene osnove za nadaljevanje šolanja in pripravo na usposabljanje za poklic.
VILKO ILC
50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - Katarina in Jože Vlašič iz Dolenjcev pri Adlešičih sta si te dni pred matičarjem v Črnomlju po 50 letih skupnega življenja znova obljubila zakonito zvestobo. Čestitamo!
BODOČI GRADBENIKI? — Posnetek kaže lupino učencev iz 6. c razreda osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju pri sestavljanju makete mostu iz elementov sodobne tehnične sestavljanke. (Foto: Vitomir Savič)
železniško gospodarstvo Ijubfjana
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED
odhodi vlakov iz Novega mesta
Čas
odhoda
vlaka
2224
Vrsta in številka vlaka
Prihodi na vmesno, končno, cepno, obmejno postajo in opombe o času prometa vlakov
330	4110
4.07	3106
4.09	3123
4.43	3118
4.53	3107
5.07	3120
5/40	6079
5.41	3116
6.46	3100
6.45	3103
7.15	118
7.48	3108
8.38	3109
9.50	3125
10.01	3110
10.22	6092
12.27	3111
12.39	6082
13.18	3102
1344	6093
14.16	6084
14.26	3126
14.30	3121
14.40	23125
15.25	23120
15.55	3112
15.57	3101
17.48	3114
18.19	3105
19.00	23124
20.30	3104
21.23	3117
6094
3131
Trebnje na Dol. 3.55 (priključek za Tržišče 4.30, Sevnico 4.50, ne vozi ob nedeljah in praznikih), Radohova vas 4.19, Ivančna gorica 4.29 Višnja gora 4.38, Grosuplje 4.55, Ljubljana 5.25, (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Trebnje na Dol. 4.29, Radohova vas 4.50, Ivančna gorica 4.57, Višnja gora 5.05, Grosuplje 5.19, Ljubljana 5.50
Semič 4.36, Črnomelj 4.47, Metlika 5.22 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Trebnje na Dol. 5.07, Radohova vas 5.27, Ivančna gorica 5.35, Višnja gora 5.43, Grosuplje 5.57, Ljubljana 6.?6 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Kandija 4.55, Semič 5.33, Črnomelj 5.42, Metlika 6.12 (ob delavnikih priključek za Kamanje 6.56, Ozalj 7.13, Karlovac 7.39)
Trebnje na Dol. 5.35, Radohova vas 5.56, Ivančna gorica 6 09, Višn:a gora 6.16, Grosuplje 6.29, Ljubljana 6.54 (ne vozi od 1. 7. do 31. 8. in ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Kandija 5.42 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
(Kandija 5.36), Trebnje na Dol. 6.04, od Novega mesta do Trebnjega na Dol. ne vozi ob nedeljah in praznikih (iz Novega mesta 5.53, Tre-bnje na Dol. 6.15, vozi ob nedeljah iri praznikih), Radohova vas 6.41, Ivančna gorica 6.49, Višnja gora 6.57, Grosuplje 7.12, Ljubljana 7.37 (Gandija 6.36), Trebnje na Dol. 7.09, Radohova vas 7.27, Ivančna gorica 7.34, Grosuplje 7.56, Ljubljana 8.20, (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
(Kandija 6.49), Semič 7.27, Črnomelj 7.39, Metlika 7.56, Kamanje
8.08, Ozalj 8.23, Karlovac 8.44
(Kandija 7.12), Trebnje na Dol. 7.35, Ljubljana 8.32 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih). Velja posebna tarifa.
(Kandija 7.28), Trebnje na Dol. 8.12, (priključek na Tržišče 8.47, Sevnico 9.03), Radohova vas 8.34, Ivančna gorica 8.41, Višnja gora 8.47, Grosuplje 9.01, Ljubljana 9.26
Kandija 8.40, Semič 9.12, Črnomelj 9.26, Metlika 9.44 (od Novega mesta do Metlike vozi ob nedeljah in praznikih)
Kandija 9.53, Semič 10.25, Črnomelj 10.36, Metlika 10.55, Kamanje
11.08, Ozalj 11.23, (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Trebnje na Dol 10.24, Radohova vas 10.44, Ivančna gorica 10.52, Višnja gora 10.58, Grosuplje 11.12, Ljubljana 11.37 Trebnje na Dol. 10.43, Tržišče 11.16, Sevnica 11.32, (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Kandija 12.30, Semič 13.08, Črnomelj 13.26, Metlika 13.43 (ob delavnikih priključek za Kamanje 14.48, Ozalj 15.03, Karlovac 15.25) (Kandija 12.35), Trebnje na Dol. 13.01 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih in ne od 1. 7. do 31. 8.1980)
(Kandija 13.06), Trebnje na Dol. 13.41 (priključek za Tržišče 14.43. Sevnico 14,59), Radohova vas 13.59, Ivančna gorica 14.06, Višnja gora
14.13, Grosuplje 14.35, Ljubljana 15.00 Kandija 13.46 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Trebnje na Dol. 14.39, Tržišče 15.26 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
(Kandija 14.21), Trebnje na Dol. 14.54 (priključek za Tržišče 15.26),1 Radohova vas 15.12, Ivančna gorica 15.19, Višnja gora 15.34, Grosuplje 15.49, Ljubljana 16.20. (Kandija — Trebnje na Dol. ne vozi ob nedeljah in praznikih; od Trebnjega na Dol. do Ljubljane ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Kandija 14.30, Semič 15.03, Črnomelj 15.15, Metlika 15.33 (ne vozi ob nedeljah in praznikih), priključek za Kamanje 16.07, Oz alj 16.22, Karlovac 17.051
Kandija 14.43, Semič 15.22, Črnomelj 15.34, Metlika 15.52 (vozi ob nedeljah in praznikih)
(Kandija 15.20), Trebnje na Dol. 15-51, Radohova vas 16.05, Ivančna gorica 16.11, Višnja gora 16.16, Grosuplje 16.27, Ljubljana 16.53, (vozi ob nedeljah in praznikih), priključek do Tržišča 16.52)
Trebnje na Dol. 16.17, Radohova vas 16.34, Ivančna gorica 16.42,
Višnja gora 16.49, Grosuplje 17.08, Ljubljana 17.34
Kandija 16.00, Semič 16.33, Črnomelj 16.43, Metlika 17.00, Kamanje
17.13, Ozalj 17.27, Kalovac 17,48
(Kandija 17.30), Trebnje na Dol. 18.15, Radohova vas 18.32, Ivančna gorica 18.39, Višnja gora 18.47, Grosuplje 19.00, Ljubljana 19.26 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Kandija 18.22, Semič 18.53, Črnomelj 19.04, Metlika 19.21, Kamanje 19.35, Ozalj 19.51, Karlovac 20.14
(Kandija 18.55), Trebnje na Dol. 19.21, Radohova vas 19.35, Ivančna gorica 19.41, Višnja gora 19.47, Grosuplje 19.57, Ljubljana 20.30 (vozi ob nedeljah in praznikih)
(Kandija 20.24), Trebnje na Dol. 20.54 (priključek za Tržišče 21.37, Sevnica 21.52, vozi ob nedeljah in praznikih; — za Tržišče 2238, Sevnico 22.54, ne vozi ob nedeljah in praznikih), Radohova vas 21.13, Ivančna gorica 21.20, Višnja gora 21.26, Grosuplje 21.39, Ljubljana 22.04
Kandija 21.25, Semič 21.57, Črnomelj 22.08, Metlika 22.25, Kamanje 22.38, Ozalj 22.53, (od Metlike do Ozlja ne vozi ob nedeljah in praznikih)
(Kandija 22.20), Trebnje na Dol. 22.49, Tržišče 23.22, Sevnica 23.38 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Kandija 22.15. Semič 22.46, Črnomelj 22.57, Metlika 23.15 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
prihodi vlakov v Novo mesto
Cas
prihoda
vlaka
Vrsta in številka vlaka
Odhodi z začetne, cepne, obmejne, vmesne postaje in opombe o času prometa vlakov
5.35	6079
5.38	3116
6.15	6090
6.28	6071
6.38	3100
6.43	3103
7.30	3108
8.35	3109
11.30	23122
12.25	3111
13.08	3102 3132
1143	6093
14.02	3119
15.17	3113
15.22	23120
15.38	3112
15.52	3101
15.50	23101
16.17	4111
17.18	3127
17.32	3114
17.35	119
18.14	3105
18.57	23124
20.13	3115
20.26	3104
21.18	3117
2141	3128
23.56	3135
Sevnica 4.11, Tržišče 4.36, Trebnje na Dol. 5.10 (ne vozi ob nedeljah in praznikih), Kandija 5.42
Metlika 4.32, Črnomelj 4.51, Semič 5.05,Kandija 5.31 Kandija 6.13 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Sevnica 5.10, Tržišče 5.26, Trebnje na Dol. 6.06 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Metlika 5.27 (priključek iz Karlovca 4.15, Ozalj 4.47, Kamanja 5.03), Črnomelj 5.47, Semič 6.04, Kandija 6.34. (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Ljubljana 4.52, Grosuplje 5.24, Višnja gora 5.46, Ivančna gorica 5.52, Radohova vas 6.00, Trebnje na Dol. 6.19, Kandija 6.49
Metlika 6.24, Črnomelj 6.42, Semič 6.59, Kandija 7.27 Ljubljana 6.38, Grosuplje 7.14, Višnja gora 7.31, Ivančna gorica 7.38, Radohova vas 7.51, Trebnje na Dol. 8.13 (priključek ob nedeljah in praznikih iz Sevnice 7.17, Tržišča 7.33) l
Metlika 9.56, Črnomelj 10.43 (priključek iz Karlovca 9.20, Ozlja 9.41, Kamanja 9.56, Metlike 10.10), Semič 11.00, Kandija 11.27 (vozi ob nedeljah in praznikih)
Ljubljana 10.43, Grosuplje 11.14, Višnja gora 11.29, Ivančna gorica 11.36, Radohova vas 11.43, Trebnje na Dol. 12.03, Kandija 12.29. (Ob nedeljah in praznikih priključek iz Sevnice 11.16, Tržišča 11.32)
Karlovac 11.08, Ozalj 11.29, Kamanje 11.45, Metlika 11.59, Črnomelj 12.18, Semič 12.37, Kandija 13.05
Ozalj 12.06, Kamanje 12.22, Metlika 12.42, Črnomelj 13.00, Semič 13.14, Kandija 13.40 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Ljubljana 12.08, Grosuplje 12.33, Višna gora 12.46, Ivančna gorica 12.52, Radohova vas 12.58, Trebnje na Dol. 13.16 (ne vozi ob nedeljah
in praznikih), v Trebnje na Dol. priključek iz Sevnice 12.22, Tržišče 12.38
Trebnje na Dol. 13.43 (priključek iz Sevnice 12.54,Tržišča 13.10), (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Ljubljana 13.36, Grospuplje 14.02, Višnja gora 14.17, Ivančna gorica: 14.24, Radohova vas 14.31, Trebnje na Dol. 14.51 (ne vozi ob sobotah, in praznikih)
Metlika 14.18, Črnomelj 14.37, Semič 14.54, Kandija 15.20, (vozi ob nedeljah in praznikih)
Metlika 14.18,^momelj 14.39, Semič 15.06, Kandija 15.35 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Ljubljana 14.08, Grosuplje 14.37, Višnja gora 14.52, Ivančna gorica 15.00, Radohova vas 15.13, Trebnje na Dol. 15.31 (od Radohove vasi do Novega mesta ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
(Iz Ljubljane 14.08, Grosupljega 14.37, Višnje gore 14.52, Ivančne gorice 15.00),, Radohova vas 15.07,T rebnje na Dol. 15.29 (od Radohove vasi do Novega mesta vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Ljubljana 14.30, Grosuplje 15.02, Višnja gora 15.17, Ivančna gorical 15.25, Radohova vas 15.32, Trebnje na Dol. 15.53, (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Ljubljana 15-30, Grosuplje 15.55, Višnja gora 16.10, Ivančna gorica 16.19, Radohova vas 16.37, Trebnje na Dol. 16.56 (priključek iz Sevnice 15.30, Tržišča 15.47), (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
Metlika 16.21 (priključek iz Karlovca 14.35, Ozlja 15.04, Kamanja 15.21), Črnomelj 16.45, Semič 17.02, Kandija 17.29 (ne vozi ob nedeljah in praznikih)
Ljubljana 16.22, Trebnje na Dol. 17.16, Kandija 17.38 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih). Velja posebna tarifa.
Ljubljana 16.40, Grosuplje 17.10, Višnja gora 17.24, Ivančna gorica 17.29, Radohova vas 17.35, Trebnje na Dol. 17.35 (ob nedeljah in praznikih priključek iz Tržišča 17.16), Kandija 18.21 Metlika 17.45, Črnomelj 18.04, Semič 18.21 (vozi ob nedeljah in praznikih), Kandija 18.55
Ljubljana 18.30, Grosuplje 19.02, Višnja gora 19.17, Ivančna gorica 19.24, Radohova vas 19.31, T rebnje na Dol. 19.51 Karlovac 18.28, Ozalj 18.48, Kamanje 19.04, Metlika 19.24, Črnomelj 19.42, Semič 19.57, Kandija 20.24
Ljubljana 19.38, Grosuplje 20.03, Višnja gora 20.17, Ivančna gorica 20.24, Radohova vas 20.31, Trebnje na Dol. 20.49, Kandija 21.26 Metlika 22.31 (priključek iz Karlovca 20.20, Ozlja 20.40, Kamanja 20.56), Črnomelj 22.59, Semič 23.11, Kandija 2338
Ljubljana 22.30, Grosuplje 22.53, Višnja gora 23.06, Ivančna gorica 23.12, Radohova vas 23.18, Trebnje na Dol. 23.33 (vozi ob nedeljah, razen 30. 11. 1980 in 26. 4. 1981, vozi pa še 1. 12. 1980 in 27. 4. 1981>
403/22-80
VEDA od 1. JUNIJA 1980 do 30. MAJA 1981
(TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 3. VI.
PETEK, 30. V.
O labod
8.55,TV V ŠOLI: Veselim se šole, Makedonščina, Od tovarne do potrošnika
10.00	TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Dnevnik civilizacij, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Kraji in ljudje
14.55 TV V ŠOLI, ponovitev
17.10	POROČILA
17.15	MI SMO SMEŠNA DRUŽI-na, lutkovna oddaja
17.30	PTIČJE STRAŠILO
17.55 POJE VAM JADRANKA STOJAKOVIČ
Skopski televizijci so posneli oddajo, ki bo predstavila pevko Jadranko Stojakovič. Besedila in uglasitev šansonsko obarvanih pesmi ~ vse to je delo pevke, sama pa je ustanovila tudi glasbeno skupino, ki jo spremlja na nastopih.
18.30	OBZORNIK
18.40	POKLICI V ELEKTROGOSPODARSTVU Tretja oddaja iz poučne nanizanke za osmošolce bo prikazala pestre poklice v elektrogospodarstvu, to so -
v glavnem poklic obratovnega elektrikarja, elektromonteija, elek-tromonteija-vzdrževalca ih elektro-tehnika-stikalca. Mladi s temi poklici so dokaj iskani, saj na Slovenskem premoremo nad 60 hidroelektrarn, precej termoelektrarn, nad deset tisoč kilometrov visoko- in nizkonapetostnega omrežja, več tisoč transformatorskih postaj itd.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00,	SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ: AJDOVŠČINA - ČRNOMELJ Ta oddaja je bila pred časom že napovedana, a je zaradi slabega vremena ni bilo moč posneti. Zato ponovimo: za Črnomaljce bodo nastopili tudi humorist Toni Gašpe-rič, črnomaljska folklorna skupina, pevka Mateja Koležnik, pevski zbor, semiška godca Anton in Slavo Plut in še kdo.
21.35	V ZNAMENJU
21.50	MARTIN LUTHER KING
16.55,	Obzorja (oddaja za madžarsko narodnostno skupnost) - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 . Plavica - 18.15 Koraki - 18.45 Poezija - 19.30 Dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00, Včeraj, danes, jutri -
21.15	Malta 44	- Malta 79
(dokumentarna reportaža) - 21.50 Igrani film
SOBOTA, 31. V.
M
ab
8.05	POROČILA
8.10 MALI PINGVIN
8.25,	K. Kovič: MOJ PRIJATELJ plKl JAKOB
8.40	MINI GODCI V GLASBENI DEŽELI
8.50 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA
9.20 POLETA VCEK
9.50 H. Fallada: ČLOVEK HOČE
navzgor
10.50 POKLICI V POMORSTVU '44.20 DOKUMENTARNA ODDAJA
15.10 POROČILA
15.15	,M1 TRIJE IN PES IZ PASJE
vasi, nim
Ta čehoslovaški film je prikupna stvaritev za otroke. Posnela ga je O*3 Koval, govori pa o Toniju, učencu šestega razreda, in njegovih
počitniških dogodivščinah v Pasji vasi. Igrajo Jiri Kukol, Robert Krasny, Jana Petrusova, Valcav Postranecky in drugi.
16.25,	RADNICKI : DINAMO,
prenos nogometne tekme
18.15, ŠPORTNO PRVENSTVO
LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA
OBMOČJA, reportaža
18.55	NAŠ KRAJ
19.10	ZLATA PTICA, pravljica
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	, H. Innes: ZLATO BREZNO
21.00,	VELIKA ŠAHOVNICA: CHARLES TRENETT
21.40	ZELENO JE ŽITO, film »Gledali bomo ameriško filmsko priredbo istonaslovne drame Emlyn Williams. Režiserske posle je opravil Georg Cufcor, glavno vlogo pa igra Katharinc Hepburn. Zgodba se odvija v zadnjih letih prejšnjega stoletja. V revno velško rudarsko vas pride ostarela gospodična in odpre šolo, čeprav temu nasprotuje vaški veljak. Otroci ne kažejo velikega zanimanja za učence, enemu pa vseeno uspe, da si zaradi izjemnega talenta
pridobi univerzitetno izobrazbo. To pa je seveda veliko priznanje za učiteljičin trud.
23.10	TV KAŽIPOT
23.30	POROČILA
17.45	, Znanost - 18.30, Narodna glasba - 19.00, Iz sporeda TV Ljubljana - 19.30 Dnevnik - 20.00, V. Komadina: Satana (baletna oddaja) - 21.05 Včeraj, danes, jutri -
21.15, Dokumentarna oddaja 22.15 Športna sobota
NEDELJA, 1. VI.
©labod
8.25	POROČILA
8.30	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: BOŠTJANSKI FANTJE
8.55	TIGRIS, dokumentarni film
9.45	UGRABLJEN 10.10,OSTRŽEK
10.35	,1. Ivanac: NIKOLA TESLA 1*35 TV KAŽIPOT
13.00,	JUGOSLAVIJA, DOBER liAN
13-35 POROČILA AVTOMOBILSKE DIRKE, prenos ttJarame ?°ROClLA
RAZVOJ POPULARNE GLASBE
AVTOMOBILSKE DIRKE, nadalje-™hje prenosa iz Jarame fREDOR SKOZI UČKO, dokumenta oddaja
S$£P0R0CILA
ponedeljek, 2. vi.
©labod
1
i?’!?*«*«*
ATENEC NA OBISKU: V
Pticah!1,,*041?3!3 za n3!™13!5«: bo kjer i oke v slikarjevem atelje-vrst, na P^tek zanimivosti vseh
'tt«^Ss*VSTRAL1,E
PtibližnQ0ne^eljkov zapored se bo
prikazov»»«- 16111 ^asu zvrstil° juPijanski n>i Slmov’ ki so
nJem h.- Zlic' izbrali na leto-festivaiu _ograiskem mednarodnem bitna. n.,„n^nstvene8a in tehničnega PP^azai dnt,*L' Planet Mars bo ^nja. 7v„h ?• vesoljskega razisko-kakn ..	1 bomo, kaj, kdaj in
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
DESIREE, film Napoleon je bil že dokajkrat upodobljen tudi filmsko. V.delu, ki govori o njegovi mladostni ljubezni, ga igra Madon Brando, naslovno junakinjo pa Jean Simmons. Film je 1954 posnel ameriški režiser Henry Koster, zgodovinska dejstva pa so zanemarjena, saj je v ospredju romantična ljubezen med velikim
resnice o tem skrivnostnem planetu. Ta ameriški film bo hkrati dokaz o veličini človekovega razuma, ki pa se vseeno še ni dokopal do zanesljivega odgovora na vprašanje, ali je na Marsu življenje.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	.Katera televizijska drama (ali pa kaj drugega) bo drevi na sporedu, nam televizijci niso sporočili.
16.00	Nedeljsko popoldne - 19.30, Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50,Včeraj, danes, jutri - 21.10 Igrani film
»n ------- ’	*U“J	m
znanstveniki spoznali nove
21.05	KULTURNE DIAGONALE
21.35	MOZAIK KRATKEGA FILMA
21.25	V ZNAMENJU
17.40,	Dvenvik v madžarščini —
18.00 , Dnevnik - 18.15 . Šola za junake — 18.30 Narodne pesmi —
18.45	Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja — 19.30,Dnevnik —
20.00 Naš čas - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Crni kruh (televizijska nadaljevanka) - 22.10 Književni klub
©labod
15.50	POROČILA
15.55 , ATLETIKA, tekmovanje za Zorkov memorial
17.45	EGIPČANSKE MELODIJE
17.55 PISANI SVET
18.30	OBZORNIK
18.40.CAS, KI ŽIVI: PODMORNICA
Komunisti so med zadnjo vojno posvečali veliko pozornost pisanju, tiskanju in razpečavanju partijske literature. Ta dejavnost je bila na Slovenskem še posebno razvita v Ljubljani, kjer je 1941 in 1942 delovalo kar šest ilegalnih tiskarn. Najbolj znana je bila Podmornica na Cesti na Brdo. Delovati je začela septembra 1941 in v izredno težkih razmerah so v njej tiskali do julija
1942, ko so jo preselili v bližnje Kozarje, januarja 1943 pa v Dolomite, kjer so jo Italijani med ofenzivo spomladi istega leta odkrili in onesposobili. Tiskarji so v Podmornici natisnili vrsto časopisov, brošur, letakov in podobnega ilegalnega tiska. Oddaja bo govorila o ustanovitvi, pogojih, delu in koncu te ilegalne tiskarne.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	, MEDNARODNA OBZROJA
20.55	, Lanoux—Lorenzi: EMILLE ZOLA
Francoska televizijska nadaljevanka v osmih delih bo prikazovala življenjsko in delovno pot naturalističnega pisatelja Emila Zolaja (1840« 1902), kije ustvaril številne romane, najznačilnejši (kar dvajset jih je) pa sestavljajo cikel Rougon-Macquartovi, naravna in družbena zgodovina rodbine za časa drugega cesarstva. Nadaljevanko je režiral Stellio Lorenzi, igrajo pa Jean Topart, Dominique Davray,
Maryvonne Schiltz, Francois Chaumette, Andre Valmy, Roger , Montsoret in drugi.
21.50	V ZNAMENJU
22.05	IZ KONCERTNIH DVORAN - Mendelssohn: SIMFONIJA ŠT. 3 Orkester Radiotelevizije romanske Švice bo pod vodstvom dirigenta Riccarda Chaillyja izvedel tretjo simfonijo F. Mendelssohna, delo, kije nastalo v času skladateljevega potovanja po Škotski 1829, zato je simfonija poznana tudi pod nazivom Škotska.
17.40,	Dnevnik v madžarščini -
18.00,	Dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45, Narodna glasba —19.30, Dnevnik — 20.00 .Zabavnoglasbena oddaja - 20.50, Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dokumentarna oddaja - 22.00 Poezija
SREDA, 4. VI.
©labod
1
17.25 POROČILA
17.30 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
17.45	UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH Tokratna oddaja bo prikazala islamsko umetnost na jugoslovanskih tleh.
18.05, MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU
18.40	OBZORNIK
18.55	NE PREZRITE
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: GOSPODIČNE Z WILKA Znani poljski režiser Andrzej Wajda je film z gornjim naslovom lani posnel po romanu pred kratkim umrlega poljskega pisatelja Jaro-slavva Iwaszkiewicza. Zgodba se odvija v tridesetih letih. Junak Viktor se zateče v osamljeno hišo, v kateri je nekoč preživel prijetne počitnice. V, hiši je tedaj živelo pet sester in na vsako je bil mladi mož po svoje navezan. Zdaj si želi obnoviti stike in najti malo miru. Vendar junak je spremenjen, druga-
čne pa so tudi sestre. Ena je že umrla, vzpostavitev novih odnosov pa je težavna stvar. Ta Wajdov film je letos prišel v ožji izbor za dodelitev oskaija, to, da ga ni dobil, pa prav nič ne zmanjšuje njegove vrednosti, ki mu jo priznavajo kritiki po svetu. Igrajo Daniel 01brychski, Anna Seniuk, Christine Pascale, Maja Komorovvska, Stani-slawa Celinska, Krystyna Zachwatowitz, Zofia Jaroszewska, Tadeusz Bialoszczynski in drugi.
22.00	V ZNAMENJU
22.15	625
17.40,	Dnevnik v madžarščini -
18.00,	Dnevnik — 18.15 . Otroška oddaja - 18.45 Glasbena oddaja — 19.30, Dnevnik — 20.00, Izbor v sredo — 21.30 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 Dnevnik
vojskovodjem, ki se tedaj še ni povzpel na francoski prestol, in lepo Desiree.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 BOŠKO BUHA
21.00 KRAIGHERJEVO Dokumentarna oddaja z gornjim
naslovom bo govorila o partizanski enoti oboroženih sil, ki jo je maršal Tito pred nedavnim z ukazom poimenoval po narodnem heroju Borisu Kraigherju. Pripadniki ■ te enote so zvečine t. L, rezervisti, videli pa jih bomo med potekom vojaške vaje in na partizanskem mitingu.
21.40	V ZNAMENJU
21.55	ZABAVNOGLASBENA
ODDAJA
22.05	ŠPORTNI PREGLED
ČETRTEK, 5. VI.
©labod
i
17.00	POROČILA
17.05	PRIVLAČNOST DELFINOV, poljudnoznanstveni film
17.55	ODPRAVA ZELENEGA
ZMAJA
18.30 OBZORNIK
18.40	MI SMO BRIGADIRJI
19.10	RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	DOKUMENTARNA ODDAJA
20.55	GLASBENI MAGAZIN Oddaja bo govorila o programu poklicnih in amaterskih glasbenih prireditev do konca tega leta, in to
tistih prireditev, ki jih bo denarno podprla Kulturna skupnost Slovenije. Zatem bo moč slišati vrsto glasbenih zanimivosti in vesti iz domovine in tujine, izžreban bo nagrajenec za nagradno uganko, predstavljen pa bo tudi opemi umetnik Igor Filipovič, ki je reden gost jugoslovanskih in tujih opernih odrov.
21.40	V ZNAMENJU
VSE ZA GRADNJO PRI IGK
INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE iz Račjega sela pri Trebnjem je razširila predmet poslovanja z otvoritvijo prodajalne gradbenega materiala. Razen keramičnih ploščic vseh vrst, po kakovosti in namembnosti iz lastnega proizvodnega programa, prodajajo tudi druge gradbene materiale iz proizvodnega programa delovne organizacije SCT (Slovenija ceste - Tehnika) in poslovnih partnerjev iz dolenjske regije.
Tako lahko od začetka maja v Račjem selu dobite ves gradbeni material, kot je zidna in strešna opeka, cement, betonski izdelki, apno, železo, ter veziva za keramične ploščice.
SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA,
TOZD IGK RAČJE SELO PRI TREBNJEM
TREBNJE
r~
Drugič Labodov ekstempore
V Novem mestu se je v nedeljo, 25. maja, končal že drugi ekstempore, ki ga ie priredila tovarna Labod v sodelovanju z likovno skupino Vladi-mira Lamuta. Sadove tridnevnega ustvarjanja 25 udeležencev so razstavili v Labodovi menzi. Tam bodo na ogled kakih deset dni, nakar bo krožila po tozdih te novomeške tovarne v drugih krajih.
g'
Ti
Stare hiše, obrasle z rastlinjem, vselej pritegnejo slikarja.
Tokrat so imeli udeleženci ekstem-ora predpisane tri teme: Po poteh itove revolucije, Dolina Krke, Novo mesto. Razstava kaže, da je vsaka od njih pritegnila ustvarjalce. Navsezadnje je sodelovanje na tem ekstem-poru pomenilo nepozabno srečanje z Dolenjsko, s to — kot pravijo slikarji — neizčrpno zakladnico navdihov. Čeprav samo za kratek čas.
Ekstempore je namreč slikanje v časovni stiski. Slikar mora sliko tako rekoč »stresti iz rokava”, ne da bi se na to prej pripravil. Na hitro mora izbrati motiv in se odločiti, v kateri tehniki ga bo obdelal. Za slikarje, ki niso akademsko šolani, temveč slikarji samo po notranjem klicu, je ekstempore trda preizkušnja. Za marsikoga pretrda, da rre naslika ničesar.
Merila, ki so uveljavljena na področju likovne umetnosti, se ne ozirajo na to, kakšne šole ima ta ali oni. Ločujejo samo stvaritve, na dobre in slabe. In tako je še najbolj prav. Tega pa se kajpak zavedajo tudi slikarji.
Tudi na drugem Labodovem ekstem-poru so se. Če ne prej, takrat, ko je strokovna žirija pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština iz ustvarjenega izbrala najboljše in avtorje nagradila.
Prvo nagrado na temo „Po poteh Titove revolucije” je žirija prisodila Novomeščanu Marjanu Mazniku za sliko „Baza 20”. Dr. Avguštin meni, da gre pri tej sliki za nov način
upodabljanja krajine, pri čemer je slikar dosegel učinek s preprostim simbolom, ki ponazarja zgodovinski pomen Baze 20 na partizanskem Rogu. Drugo nagrado na to temo je dobil Pavel predanič iz Krškega za risbo ruševin žužemberške cerkve.
Za dela, nastala na temo Dolina Krke”, se je žirija odločila jpodelitii večje število nagrad. Prvo je dobil Stane Petrovič iz Celja za »Žužemberk”. Drugi nagradi sta prejela akvarelist Milan Merhar iz Ljubljane za „Otočec” in Jeseničan Tone Tomazin za »Mlin”, tretjo pa Mojca Vilar iz Domžal za akvarel »Ob Krki”.
Ob izboru najboljših slik, nastalih na temo „Novo mesto”, se je žirija odločila podeliti dve prvi nagradi. Novomeščan Toni Vovko jo je dobil za delo „Siva leta”, Ljubljančan Tomaž Železnik pa za „Novo mesto”. Drugo nagrado so prisodili Bogdanu Potniku iz Domžal za sliko »Tovarna Labod”, tretjo pa Viktorju Zemljaku iz Krškega za delo „Novo mesto”. ,
Dr. Cene Avguštin je v obrazložitvi dela strokovne žirije poudaril, da so mnoga razstavljena dela zelo dobra,
kar kaže, da so imeli ustvarjalci profesionalen odnos do ustvarjanja, čeprav so le »amaterji”.
Nagrade je dobitnikom izročil direktor tovarne Labod Zdravko Petan. Dejal je, da so v Labodu veseli sleherne stvaritve, da pa čutijo posebno zadovoljstvo ob uspehu ekstem-pora. Zatrdil je, da bo ta tovarna tudi v prihodnje naklonjena likovnim in drugim kulturnim manifestacijam z željo, da bi bilo teh dobrin deležnih kar največ Labodovih proizvajalcev.
Na slavnostni otvoritvi razstave letošnjega ekstempora v nedeljo zvečer je nastopil tudi Šentjemejski oktet in zapel nekaj pesmi.
I. Z.
Na platnu se zarisuje konstrukcija novomeškega mostu.
Nekje ob Kriči: razpeto platno, tišina, slikar.
Dolenjski 1 • • >/ • knjižni
sejem odprt l
V avli upravne stavbe tovarne Krka v Ločni je od ponedeljka, 26. maja, odprt tretji dolenjski knjižni sejem. Na njem je kakih 1.000 knjig, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja pri 20 slovenskih založbah. Na razstavi je dobilo svoj kot tudi Založništvo tržaškega tiska, prav tako pa so na sejmu Trebanjci predstavili pesniške liste »Drobci sonca”, ki so izšli kot posebna številka »Samorastniške besede”. V zgornjem delu avle je pripravila študijska knjižnica Mirana Jarca razstavo Titovih del in portretov.
Otvoritev se je začela z nastopom mešanega pevskega
»Dolenjski list« v vsako družino
Peli so o mladosti in Titu
Tradicionalna revija pevskih zborov, že šesta po visti, je bila minuli petek v Dolenji vasi pri Ribnici. Na njej so nastopili pevski zbori iz Dolenje vasi, Kočevja, Sodražice in iz Ribnice. Vezno besedilo je govorilo o mladosti, petju in tovarišu Titu, čemur je bila pevska revija tudi posvečena.
Pevski zbori oktet »Donit” iz Sodražice pod vodstvom Toneta Lovrenčiča, oktet »Lovci“ iz Sodražice pod vodstvom Francija Gornika, nonet »Vitra” iz Ribnice pod vodstvom Ber-
narde Kogovšek, Pevski zbor iz Sodražice pod vodstvom Andreja Petka, Pevski zbor »Lončar” iz Dolenje vasi pod vodstvom Andreja Petka, Pevski zbor DKUD Svoboda iz Kočevja pod
ZANIMANJE ZA NOVITETE — Že na ponedeljkovi otvoritvi so si delavci Kike in drugi obi&ovalci z zanimanjem oj^edali knjižne novitete, razstavljene na letošnjem, tretjem dolenjskem knjižnem sejmu.
zbora Krke pod vodstvom Mira Kokola. Zatem je povzel besedo Janez Mušič, urednik pri založbi Mladinska knjiga, in obiskovalcem predstavil tri slovenske pisatelje - Andreja Hienga, Marjana Rožanca in Dimitrija Rupla. Pisatelji so najprej prebrali odlomke iz svojih najnovejših del, zatem pa je sledil zanimiv pogovor z njimi.
Navzoči so zvedeli marsikaj zanimivega o besednem umetni-
^ f * fr.
%
škem ustvarjanju, o čemer so navzoči pisatelji govorili vsak iz svojega zornega kota. Prostor ne dovoljuje, da bi navedli povzetke, zato naj zapišemo le eno od misli, ki so se nanašale na relacijo umetnost — družba.
Pri tem so se vsi trije ustvarjalci strinjali, da je umetnost, tudi besedna, z družbo povezana in angažirana vsaj toliko, kolikor ie oblika družbene zavesti. ,
J	I.Z.
i p< I 1 Si I
REVIJA PEVCEV IN MLADOSTI - Na nedavni pevski reviji v Dolenji vasi je nastopilo največ pevskih zborov iz Sodražice, in sicer kar trije: okteta »Lovci ’ in ,j)onit” (na fotografiji) ter Moški pevski zbor. (Foto: Jože Primc)
vodstvom Petra Kluna in domači mladi pevci so se predstavili z umetnimi, narodnimi, prirejenimi in borbenimi pesmimi. Za zaključek pa so združeni pevski zbori zapeli še pesmi »Nismo se uklonili’ in »Pesem o Titu”.
Peli so torej o svobodi, mladosti in Titu. »Peli smo z zavestjo, da je Tito v nas, čeprav ga ni več med nami, da ostaja simbol svobode, mladosti, borbe, pravice in pravičnosti ... Peli smo in še bomo peli. Mnogokrat. Peli bomo, ker je pesem mladost, svoboda in sreča . . je bilo
poudarjeno v vezni besedi, kije govorila predvsem o predsedniku Titu, njegovem delu in njegovemu pomenu za nas in ves svet.
NOVE TITOVE ŠTIPENDIJE
Za šolsko leto 1980—81 nameravajo razpisati v Sloveniji 200 novih štipendij iz Titovega sklada. Sklad se je letos zelo povečal. Delovne organizacije, delovni ljudje in občani v naši republiki so ob smrti predsednika Tita združili v omenjeni sklad na 3,7 milijona dinarjev.
Gorjance in Žumberk druži skupna usoda
Žumberški in gorjanski kraji si že dolgo delijo usodo. Med drugo svetovno vojno jih je združeval boj proti skupnemu sovražniku, zdaj pa se otepajo z nerazvitostjo. Čeprav sta to dve območji, med katerima poteka medrepubliška meja, imata toliko skupnega, da lahko govorimo o enem. Tako ga obravnavajo tudi v skupnosti, ki so jo občine Brežice, Črnomelj, Jastrebarsko, Krško, Metlika, Novo mesto, Ozalj in Samobor hkrati s SZDL, sindikati, ZZB z nekaterimi SIS in turistično zvezo skupnosti zagrebških občin
ustanovile pred letom in pol, da bi z združenimi močmi utrle pot napredku v te predele, hkrati pa poskrbele, da bi prišle do izraza vse vrednote, "jftsejane na tem območju v času NOB in ljudske < revolucije.
Skupnost spominskega območja Žumberk -^Gorjanci, kakor to območje imenuje družbeni (»dogovor o ustanovitvi, meri 904 kvadratne •kilometre. Na tej površini je 477 vasi in zaselkov, v 41 krajevnih skupnostih pa živi okoli 44.000 prebivalcev. Celotno območje je izrazito nerazvito, nekoliko manj le v občinah, ki so že pred ustanovitvijo skupnosti posegle v posamezne dele r s svojimi razvojnimi programi in določile nosilce za ta razvoj. Manjka pravzaprav vsega, kar ‘oihogoča normalen razvoj, predvsem pa dobrih cest, vodovodov, zadostne električne energije ptt zvez in drugih komunalnih .(infrastrukturnih) objektov.
1 Kaj je treba dati tem krajem in katera vprašanja rešiti, je navedeno v programskih usmeritvah, ki jih je skupščina te skupnosti %
sprejela na svojem ustanovnem zasedanju leta 1978 v Sošicah. V smernice so zapisali, da bi morali poleg tako imenovane spomeniške aktivnosti pospeševati tudi vse tiste gospodarske panoge, ki bodo ne le zadržale, oziroma ohranile tamkajšnji živelj, ampak mu tudi pomagale do primernega kosa kruha v domačem kraju. Zato so predvideli pospeševanje živinorejsko-poljedelske, drobnogospodarske, turistične in drugih dejavnosti, ki pridejo v poštev. Ustanovitelji skupnosti se zavedajo, da ta problematika ni razrešljiva čez noč, še zlasti pa ne brez kakršnihkoli načrtov in dovolj trdnih virov financiranja. Naloge bo namreč moč uresničevati le postopno, in sicer na podlagi srednje in dolgoročnih programov ter prioritetnih seznamov. Odveč je poudarjati, da bodo imela prednost tista dela, ki bodo kasneje temelj vsemu nadaljnjemu prizadevanju. Seveda pa brez prostorskega plana ne bo šlo. Na skupščini skupnosti so že opozorili, da je izdelava tega dokumenta prva naloga, saj bo prostorski plan osnova za vse druge načrte, po katerih naj bi potekal Žumberško-gorjanski razvoj. Prav tako so že na lanski seji sklenili, da bodo dali napraviti geografsko karto in natisniti turistični vodnik, poleg tega pa tudi posebne simbole za označevanje spomenikov in smeri.
Letos bodo opravili v okviru skupnosti več pomembnih del, ki bodo hkrati prve večje pridobitve na spominskem območju Žumberk — Gorjanci. Tako bodo prenovili in modernizirali cesto Bušinja vas — Sošice in cesto Sošice — Kostanjevica ter zgradili prvo fazo vodovoda
Drašči vrh — Petričko selo. Poleg tega bodo potekala obnovitvena dela v partizanski bolnišnici v Sošicah in ureditev prihodnih cest. Skupščina skupnosti je tudi podprla zahtevo jastrebarske, ozaljske in metliške občine, da bi cesto Bušinja vas - Petričko selo uvrstili med regionalne. Ob koncu minulega leta so se z zborovanjem v Ostrižu začela gradbena dela na cesti Bušinja vas — Radoviča — Sošice. Metlika, Ozalj in Jastrebarsko so se odločili projekt za to cesto financirati skupaj, gradbena dela pa bo izvajala vsaka od teh občin na svojem območju.
V skupnosti posebej poudarjajo, da je treba mladino žumberško-gorjanskega območja vzgajati v duhu tradicij narodnoosvobodilnega boja, s temi tradicijami pa zaznamovati celotno vzgojno -izobraževalno in kulturno dejavnost. Poleg tega naj bi sleherni od objektov spominjal na ta ali oni dogodek iz slavnih dni skupnega boja prebivalstva na omenjenem območju. Slednje naj bi postalo kraj, kjer naj se še okrepijo prijateljske vezi, bratsvo in enotnost ter nadaljujejo svobodnjaške tradicije žumberško-gorjanskega prebivalstva in drugih, ki bodo prišli sem.
Nemara so ti razlogi spodbudili organizatorje, da so se odločili prirediti majsko srečanje mladine in borcev iz občin, ustanoviteljic skupnosti spominskega območja Žumberk -Gorjanci, v tem delu domovine. Srečanje bo 31. maja v Ječmenišču blizu Poganje jame, kjer je bilo prvo skupno taborišče slovenskih in hrvaških partizanov.
i Simpozij o spominskem območju?
Na tretji seji skupščine, ki je bila 23. maja pod predsedstvom Franca Vrviščarja v Krškem, so razpravljalci menili, da spominsko območje
Žumberk — Gorjanci ne potrebuje socialnih daril, marveč gospodarsko pomoč, ki bo življenje v tem nerazvitem svetu ne le prenovila in ohranila, ampak ga tudi spodbujala. Seveda 'je razvoj možen le z načrti, zato so se zavzeli, da do teh čimprej pridejo. Potrebna sta srednjeročni razvojni in prostorski načrt.
Marko Ivanetič, predsednik odbora za družbenoekonomski razvoj spominskega območja, je povedal, da je poslalo več specializiranih organizacij ponudbe za izdelavo prostorskega plana in geografske karte, da pa nobena ni bu® sprejemljiva. Posamezni ponudniki so zahtevali z? izdelavo take naloge od 4 do 10 milijonov dinarjev, kar presega vse denarne zmogljivosti skupnosti. Po tej informaciji so se odločili, d® bodo pri načrtovanju uporabili že pripravljen® gradivo posameznih občin. Predvidevajo, vsfl
vključiti v sodelovanje predvsem večje .gospodaf’ ske organizacije, ki naj bi na območju Zumberir in Gorjancev zgradile industrijske obrate zaposlile tisto delovno silo, na katero sicef računajo pri lastnem srednjeročnem razvoju.
Hkrati z gospodarskim načrtovanjem zmanjševanjem nerazvitosti žumberško-gorjansK. ga območja bi morali po mnenju delega poskrbeti, da bo celoten prispevek tega pre<;-0 narodnoosvobodilnemu boju ne le natan-nv evidentiran, ampak tudi pravilno ovrednoten i obeh sosednjih republikah postavljen na meS ki mu gre. Zato niso redke pobude, dai organizirali simpozij, ki bi bil posvečen ^ temu območju. Predstavniki skupnosti s o navezali prve stike s slovensko in s0 akademijo znanosti in umetnosti, in K oVi povedali na seji v Krškem, tudi us soglašata, da bi sodelovali pri uresnic ^ ^ pomembne naloge.
kultura
in
izobra-
ževanje
Ubrana pesem ob Kolpi
Pred tretjim srečanjem obkolpskih pevskih zborov v Gribljah — Oživljati belokranjske ljudske in umetne
Na letošnjem, tretjem po vrsti, srečanju obkolpskih pevskih zborov 8. junija v Gubljah bo nastopilo okoli 400 pevcev v trinajstih zborih, kar ptiča, daje ta prireditev prerasla zgolj lokalne okvire, saj iz leta v leto privablja večje število zborov. Organizatoija, KUD Griblje in Črnomaljska ZKO, pa si prizadevata, da bi se v Gribljah vsako leto srečavali vsi zbori, ki delujejo v krajih ob Kolpi od izvira do izliva.
»Prvo srečanje smo pripravili v glavnem zato, da bi se zbrali vsi takrat v Beli krajini delujoči zbori; bilo jih je pet, pa se nismo niti dobro poznali med seboj,” je povedal Jože Strucelj, sam pevec v gribeljskem zboru in prizadeven organizator kulturnega življenja v tem kraju. »Letos bo nastopilo že 13 zborov, od tega 8 iz Bele krajine. Organizatorji si prizadevamo, da bi ta gribeljska srečanja pevskih zborov pripomogla tudi k oživljanju belokranjskih ljudskih pesmi pa tudi pesmi belokranjskih skladateljev, kot so Matija Tomc, Evgen Cestnik, Silvester Mihelčič in še kdo. Gotovo je ta pevska prireditev že sedaj močna spodbuda za belokranjske zbore, poleg tega pa se tu pevci in dirigenti zberemo, pogovorimo, izmenjamo izkušnje, snujemo nove načrte.”
V Gribljah je vsakoletno srečanje pevskih zborov velik dogodek, s katerim živi ves kraj. Griblje imajo lepo pevsko tradicijo, kulturno življenje pa bi bilo še bolj pestro in razgibano,
Jože Štrucelj
vendar nimajo primernega prostora. ..Vsekakor pa smo pri črnomaljski Zvezi kulturnih organizacij naleteli na veliko razumevanje in podporo pri organizaciji srečanja obkolpskih pevskih zborov. Z bogatimi izkušnjami nam pomaga tudi naš sedanji dirigent Franc Milek, medtem ko je naš zbor pred njim celih 30 let vodil Janez Totter. Naš zbor je že lani sodeloval na taboru v Šentvidu, kamor bomo šli tudi letos,” je dejal Strucelj.
A.	BARTELJ
Preporod se bo nadaljeval
Z jutrišnjim plenumom slovenskih sindikatov o kulturi se bo nadaljeval pred leti začeti preporod — Glavno breme obnove bo na ramenih osnovnih sindikalnih organizacij v _____________________________tozdih_______________)
Nič kolikokrat je že bila izrečena zahteva, da mora postati kultura vsebinska sestavina ustvarjalnega dela in vsestranskega razvodi in da nikakor ne sme biti nekakšen desetniški privesek drugim dejavnostim. Bilo je podčrtano, da to področje ne more biti zgolj domena posameznikov, ne samo ljubiteljstvo ali celo privilegij izbrancev.
Javno in naglas je bilo povedano, da mora kultura rasti iz samoupravnih odnosov kot potreba samou-pravljalcev, množičnih oblikovalcev kulturne politike, saj bodo delavci le tako lahko vplivali tudi na uveljavitev pravih kulturnih vrednot in bolj humanega odnosa do sveta in družbe.
Bitka za te stvari je na papirju dobljena, v življenju še ne. Premiki so počasni, na poti je še prenekatera ovira, da bi se celotno kolesje v praksi hitreje zavrtelo in brez škripanja. To seveda že dolgo moti in narekuje akcijo. Mnogi so prepričani, da bo začetek take akcije pomenila jutrišnja seja republiškega sveta ZSS, ki bo posvečena kulturi. Ko so v začetku marca na medobčinskih ali medregijskih posvetih -za udeležence iz Dolenjskega in Posavja je bil v Krškem -obravnavali gradivo za to sejo in ga dopolnjevali s predlogi in lastnimi
Krčani spet igrali
Pod vodstvom Janeza Plestenjaka so naštudirali in uprizorili »Razvalino življenja", najboljšo Finžgarjevo dramo
Gledališki amaterizem v Krškem se spet postavlja na Roge. Igralska skupina DPD Svoboda je spomladi naštudirala in 16. maja prvič uprizorila znano Finžgarjevo dramo »Razvalino življenja”. Predstava v Delavskem domu je bila za krške razmere še kar dobro obiskana.
Omenjeno delo sodi v vrh Finž-garjevega dramskega snovanja. Pisatelj je v njem prikazal nravstveni in
gospodarski nered, ki ga v življenje prinašajo alkoholizem, oderuštvo in zakoni, sklenjeni iz gospodarskih računov. Gre za duševno dramo ene same družine s podobo socialnih razmer na vasi, za prizorišče, ki je morda dandanes manj pogostno kot v času, ko je »Razvalina življenja” nastala, vendar še vedno aktualno in pretresljivo.
Na krškem odru so osebe, ki nastopajo v »Razvalini življenja”, Upodobili: Karl Uršič, Mira Radoj-'C, Tončka Les, Jože Kržan, Igor
Kranjec, Franc Gajski in Marija Grajžl. Delo je režiral prof. Janez Plestenjak, za sceno pa je poskrbel slikar amater Pavel Predanič.
ŠENTVIŠKI TABOR V TITOV SPOMIN
11. tabor slovenskih pevskih zborov, ki bo 21. in 22. junija v Šentvidu pri Stični, bo posvečen spominu predsednika Tita. Tako so nedavno odločili na seji strokovnega odbora, poudarjajoč, da je tovariš Tito vedno z največjim razumevanjem spremljal množičnost in kakovostno rast te največje in osrednje slovenske pevske manifestacije. Letos bo na šentviškem Taboru sodelovalo okoli 6.000 pevcev. Do sredine maja je bilo za to srečanje prijavljenih že 187 zborov iz vseh delov Slovenije in zamejstva.
I
PRVONAGRAJENCI LABODOVEGA EKSTEMPORA - Na drugem ekstemporu, ki ga je priredila novomeška tovarna Labod v sodelovanju z likovno skupino Vladimira Lamuta, so dobili prve nagrade slikaiji (od leve): Matjan Maznik, Toni Vovko (oba iz Novega mesta), Stane Petrovič (Celje) in Tomaž Železnik (Ljubljana). Posnetek je z otvoritve razstave v nedeljo, 25. maja, v Labodu. (Foto: Branko Babič)
Napotila za ravnanje
j l °dstveni delavd srednjih šol, “vskih univerz, domov za učen-j. *redtijih šol, zastopniki občinam skupščin, družbenopolitičnih urgamzacij in občinskih izobraženih skupnosti dolenjske in po-Mn e re8iie so imeli 12. maja v Posv T mestu celodnevni delovni vami ° naloeah v zvezl s pripra-bia* a Pteh°d na usmeijeno izo-je hnVan'ie' Pnri tak delovni posvet a. , a navedene dejavnike skH-
>ik!hV-?ia?ku tega leta v
srečan °PIlcah- Taka delovna ciliev ^ ne dosegajo zaželenih
PoU Zž,
v ne do.. 7 P°tem ne prenašajo ‘'Posredno prakso.
dobro izdelanih delovnih
lovnih rezultatov. Letni delovni načrt šole izdelajo učitelji, ravnatelji, učend, strokovni sodelavci in zunanji dejavniki Obravnavajo gi strokovni in samoupravni organi, sprejme pa ga svet šole kot organ upravljanja. Nastajanje tega šolskega dokumenta je zahtevna in odgovorna naloga. Zato bo treba ob koncu pouka najprej temeljito pretresti in ugotoviti, kako je posamezna šola svoj delovni načrt za preteklo obdobje uresničila in kje ter zakaj so se v zvezi s tem pojavile pomanjkljivosti. Na podlagi tega in začrtanih smernic pa se bo šola z vsemi svojimi dejavniki nemudoma lotila načrtovanja za prihodnje šolsko leto. Sredi septembra je delovni načrt že dolžan obravnavati in sprejeti svet šole.
Dejavnost šol je posebnega družbenega pomena, zato pri upravljanju le-teh sodelujejo poleg delavcev šol in učencev še delegati družbene skupnosti. Povezani so v tri delegacije, ki sestavljajo svet šole. Le-ta odloča o vseh vprašanjih, razen o delovnih razmeijih in osebnih dohodkih delavcev. Učen-, d imajo v svetu šole svojo dele-gadjo (odslej brez staršev). Ta pravica pa je povezana z odgovornimi dolžnostmi Delegati vseh treh de-legadj so dolžni v svetu šole uresničevati delegatske odnose. V svetih šol predstavniki res nimajo kaj početi
Na posvetu je bilo poudaijeno, da mladi v vzgoji in izobraževanju še niso dovolj celovito vključeni v samoupravne procese, v katerih bi
.uveljavljali svoje zakonite pravice in dolžnosti. Treba je preseči -očitek, da vidijo učenci predvsem pravice, ne pa tudi dolžnosti. Samoupravljalska vzgoja je Še premalo povezana in prepletena z delom, s prakso v ožjem in širšem okolju. Aktivnost učencev je nujna pri načtovanju, uresničevanju in vrednotenju dela. Vsi pristojni dejavniki v šoH in zunaj nje, vključujoč tudi mladinsko organizacijo, so odgovorni, da s svojo vlogo čimveč prispevajo k hitrejšim premikom na tem področju. Seveda zato, da se bodo mladi še bolj zavzeto in zavestno pripravljali za delo, ki jih čaka, in za življenje. Taka si želi biti mladina sama, tako potrebuje naši družbena deupnost, tako hočejo tudi starši Mladim pa je pri tem potrebna strokovna pomoč in tovariško vodenje.
Zakon o usmerjenem izobraževanju je bil objavljen 9. aprila letos, veljati pa je začel 17. aprila. Od uveljavitve zakona dalje se npr. uporabljajo naslednje njegove določbe: priprava letnega delovnega načrta, določanje šolskega koledarja, analiza učinkovitosti dela, imenovanje poslovodnih organov, pogoji za učitelje, pripravništvo, strokovni izpiti, delovna in učna obveznost učiteljev, usmerjanje, pogoji za ustanavljanje novih šol, novih oddelkov, dislociranih oddelkov, novih smeri izobraževanja in prenehanje njihovega dela.
Določbe iz zakona, ki jih je treba natančneje opredeliti še v
izkušnjami, so poudarjali, da gre za nakakšen kulturni plenum slovenskih sindikatov.
Od tega plenuma veliko pričakujejo. Z njim se bo pravzaprav začela obnova kulturnega preporoda, ki je bil zastavljen že pred leti, pa ni rodil pravih sadov. Ugodno priložnost za nadaljevanje in pospešitev preporoda je bila znana Komunistova akcija »Človek, delo, kultura”, ki pa zavoljo premajhne zavzetosti udeležencev in prevlade drugih skrbi, ki so se zdele življenjsko pomembnejše, ni mogla postati trajno gibanje.
Razumljivo je, da so v obnovo omenjenega preporoda prvi poklicani sindikati na vseh ravneh, še posebno pa v organizacijah združenega dela. Odločno se bodo morali zavzeti, da bodo delavci skupaj z umetniškimi ustvarjalci postali pre-
vladujoča sila v oblikovanju kulturne podobe naše družbe. V tozdih in drugih delovnih organizacijah bo nujno kulturne pravice in obveznosti delavcev uzakoniti s samoupravnimi splošnimi akti ter sprejeti programe kulturnega razvoja, vendar ne kot nekaj postranskega, marveč kot temelj celotnega razvoja združenega dela.
Vso to obilico nalog, ki jih dobivajo sindikati, bo moč uspešneje uresničevati, ko bomo dobili zakon o svobodni menjavi dela na področju kulture. Seveda pa je že zdaj jasno, da skrb za kulturni preporod ni samo na plečih sindikatov. Brez povezave s krajevnimi skupnostmi, ZKO, delavskimi univerzami, mladinsko organizacijo, SZDL, ZK in drugimi dejavniki bi lahko postalo sindikalno prizadevanje osamljeno in tako že vnaprej zapisano pičlemu uspehu ali celo popolnemu neuspehu. Sindikat naj bi bil v tem preporodu le eden njegovih glavnih nosilcev.
L ZORAN
Tradicija je obveljala
V trebanjski občini tudi letos dnevi kulture in umetnosti — Začetek z malim Taborom — ob koncu tega tedna
Letošnji dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini — prirejata jih kulturna skupnost iz Zveza Kulturnih organizacij - so pred vrati. Začeli se bodo v soboto, 31. maja, z delovnim srečanjem likovnih talentov iz osnovnih šol na malem Taboru v Trebnjem. Prireditve bodo v raznih krajih trebanjske občine, vrstile pa se bodo do prvih dni julija.
Spored tokratnih dnevov kulture in umetnosti obsega folklorno, literarno, pevsko, glasbeno in druge dejavnosti Že 7. junija si bodo obiskovalci na mokronoškem gradu lahko ogledali nastop folklornih skupin z območja Medrepubliške kulturne zveze bratstva in enotnosti 14. junija bo v Trebnjem območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov s pogovori in literarnim večerom udeležencev.
Druga polovica junija je nekako rezervirana za petje. 21. junija bodo bodo v trebanjski občini - v Veliki Loki, Šentrupertu, Velikem Gabru,
Trebnjem, Mokronogu in na Mirni -peli zbori, ki bodo naslednji dan nastopili na velikem Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični 27. junija pa bodo na Mimi nastopili tudi nekateri okteti, prijavljeni na tradicionalnem Srečanju oktetov 80 v Šentjerneju.
V dneve kulture in umetnosti bo vključen tudi letošnji 13. tabor likovnih samorastnikov, ki se bo začel 26. junija in končal S. julija, hkrati z njim pa tudi vse manifestacije, kijih bo Tabor organiziral.
Zvesti tradiciji bodo Trebanjci dneve kulture in umetnosti popestrili še z drugimi zvrstimi otroške kulturne tvornosti ter še posebej s koncertom učencev trebanjske glasbene šole. Kdaj bodo tovrstne prireditve, bodo objavili kasneje.
Pandur z „Apolonom”
Prihodnji teden v Krškem nova likovna razstava
V krški galeriji bodo 6. junija odpili že drugo razstavo v tej sezoni. Na o^ed bodo dela akademskega slikaija Lajčija Pandurja, umrlega pred sedmimi leti. Vsega bo razstavljenih 31 stvaritev, od tega 21 olj na platnu in 10 risb, grafik in pastelov, kijih je iz umetnikove zapuščine odbrala Umetnostna galerija v Mariboru.
Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 20. junija, bo nastopil znani slovenski dramski igralec Branko Miklavc. Izvedel bo svojo monodramo »Apolon 1918”, v kateri obravnava svojega strica, znanega slovenskega telovadca Derganca.
Upravnica Valvasorjeve knjižnice Vida Češnjevar - Fritz, ki skrbi tudi za spored v galeriji, pravi, da bodo obiskovalci tudi na nasledi(u#otvo-ritvah lahko prisluhnili imRiodra-mam, ker je ta zvrst glede na prostorske možnosti galerije še najbolj primerna.
O ekslibristih
Ob prvi razstavi ekslibri-sov v Beli krajini
Slovensko društvo ljubiteljev drobne grafike, katerega uradni; naziv je Diuštvo Exlibris Slo-veniae, se je z razstavo, ki bo v črnomaljski matični knjižnici odprta še danes in jutri, prvič predstavilo Belokranjcem.
Društvo, še vedno edino v Jugoslaviji, je bilo ustanovljeno pred trinajstimi leti Povezuje razne ljubitelje in zbiralce ekslib-risov in dragih vrst drobne grafike, vključuje pa tudi umetnike - izdelovalce te grafike ter skrbi za razvoj in ugled tovrstne umetnosti doma'in na tujem.
Do zdaj je društvo slovenskih ekslibristov organiziralo 209 prireditev in izdalo 13 pubUkadj. Priredilo je 62 razstav in 34 predavanj, samostojno ali skupaj s knjižnim klubom »Svet knjige" pa tudi 46 ek&urzij. Pred desetimi leti je bilo sprejeto v mednarodno organizadjo ikslibristov in štiri leta kasneje organizirate mednarodni kongres na Bledu. Društvo vodi zdaj prof. Jaro Dolar.
Kaj je pravzaprav ekslibris? Prevod latinskih besed ,ex lib-ris” se glasi „iz knjig”. Torej je ekslibris Ustek, na katerem je poleg grafike (risbe) ime lastnika knjige. Umetnikova risba marsikdaj tudi kaj pove o lastnika Če lastnik zbira znamke, bo na ekslibrisu narisana znamka. Umetnik (grafik) se včasih tudi poigra z imenom lastnika knjige. Tako npr. namesto priimka Pavlovec nariše pava in lovca.
Največ ekslibrisovje izdelanih v lesorezu, linorezu, jedkanid in drugih grafičnih tehnikah. Zato pravimo, da je ekslibris grafika. Nalepimo jo na notranjo stran sprednjega dela knjižnih platnic in tako označimo lastništvo knjige-
Zanimanje za ekslibrise med Slovenci je že staro. Prvi eksUbri-si so znani iz srednjega veka. V najnovejšem času se je zanimanje povečalo po ustanovitvi Društva Exlibris Sloveniae, ki povezuje ljubezen do knjige z likovno umetnostjo.
LEA GRABRIJAN
. PRAZGODOVINSKO *	’ »NASELJE
Na Spahi pri Knežji lipi so začeli te dni izkopavati prazgodovinsko naselje. Odkrili so rob naselbine, ostanek keramike in drugo. Izkopavanje bo trajalo predvidoma dva do tri tedne.
samoupravnih aktih, pa se začno uporabljati najkasneje v letu dni po uveljavitvi zakona, torej vsaj od 17. aprila 1981 dalje.
Določbe, vezane na uvajanje novih vzgojno-izobraževalnih programov v šole, pa se bodo začele uporabljati tedaj, ko bo do tega prišlo (v celoti s šol. letom 1981/82). Obstaja pa predlog, da; bi začele vse srednje šole v Sloveniji že v šoL letu 1980/81 uvajati nove učne vsebine samoupravljanja s temelji marksizma, obrambe in zaščite ter telesne vzgoje, delno pa tudi matematike in biologije. V prihodnjem šolskem letu naj bi se v skladu z zahtevami skupne vzgojne - izobrazbene osnove izvajale v šolah tudi kulturne, naravoslovne, obrambne in telesno-vzgojne dejavnosti
Na srednjih šolah je kar precej učiteljev, ki jim zakon nalaga, da so dolžni do določenih rokov pridobiti pedagoSco-andragoško izobrazbo in opraviti strokovni izpit.
Zahteva je utemeyena, saj je za specifično dete z mladino in odraslimi potrebna tako strokovna izobrazba, kot pedagoška usposobljenost. Zavestna pedagoška naravnanost učiteljev in strokovnih delavcev je temeljni pogoj za uspešno preobrazbo vzgoje in izobraževanja.
Prihodnjič pa o vlogi šolskih knjižnic.
jože Škufca
Mali kulturni barometer
GRUPA »JUNIJ” SPET RAZSTAVLJA - V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani bodo odprli razstavo »Junij 80”. Na njej se bo s svojimi deli predstavilo 67 slikarjev in kiparjev iz Jugoslavije in številnih dragih držav. Razstava, posvečena KHetnici Grupe Junij in Giorgiu de Chiricu, bo odprta do 22. junija.
»KAJUHOV” ODER DELA -Sromlje niso velik kraj, vendar po kulturni dejavnosti presegajo prene-katero mesto. Amaterski oder Karla Destovnika - Kajuha pripravlja uspešne uprizoritve in gostuje z njimi tudi po okolici Pred dnevi, ko je bilo v Sromljah srečanje šestih pevskih zborov s Kozjanskega, je
razstavljal svoja dela domačin, sli-kar-amater Lenart Polšak.
STALNA RAZSTAVA »ZGODOVINA SLOVENCEV”? - Slovenska matica je pred kratkim priredila celodnevni posvet o vprašanju slovenskega muzejstva s posebnim poudarkom na postavitev stalne razstave »Zgodovina Slovencev”. O tej nalogi so pri nas prvič strokovno razpravljali že skoraj pred 30 leti, izvedba načrta za omenjeno razstavo pa je bila uvrščena tudi v srednjeročni program Narodnega muzeja v Ljubljani. Bomo Slovenci naposled dobili razstavo, ki bo ponazarjala našo zgodovino?
OTROŠKA USTVARJALNOST — Likovna vzgoja otrok ni postranski predmet v šolah. To dokazuje tudi razstava otroških grafik in likovnih del učencev osnovne šole Bršljin v Novem mestu. Razstavo so odpili 22. maja.
salon pohištva
novoles
NOVO MESTO
VAM NUDI
IZ SVOJEGA PROGRAMA:
• STILNO POHIŠTVO »MONACO«
• MODERNO POHIŠTVO »GOTA«
• KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA«
Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo.
novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38, telefon (068) 25-091
jJIv
ČRNOMELJ
Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo „G0K" Črnomelj vlaga velike napore, da bi zadovoljila naročnike in uporabnike svojih storitev.
GRADBINCI izvajajo vse vrste visokih gradenj, nudijo pa tudi strojne storitve, izdelujejo sveže betonske mešanice in pripravljajo betonsko železo za vgradnjo.
OBRTNIKI izvajajo mizarska, ključavničarska, pleskarska ter kleparska dela v delavnici in na zgradbah, posebej pa še vse vrste toplovodnih in vodovodnih instalacij.
KOMUNALCI opravljajo komunalne storitve na javnem vodovodu, kanalizaciji in občinskih cestah. Izvajajo tudi rekonstrukcije in gradnje komunalnih objektov.	*
Delavci delovne organizacije „G0K" Črnomelj čestitajo ob 3. juniju, DNEVU GRADBINCEV, vsem delovnim ljudem in občanom in priporočajo svoje storitve.
426/22-80
TOVARNA OBUT VE TRZIC
j^NOVI MODELI
SOLIDNA POSTREŽBA OD 23. 5. '80 DALJE V PRENOVLJENI PRODAJALNI OBUTVE
KRŠKO
AVTO - MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Z—750.
Licitacija bo 3. junija 1980 ob 15. uri na Ljubljanski cesti 8b v Novem mestu.
Interesenti morajo pred licitacijo predložiti 10-odstotno kavcijo.
414/22-80
; . ;
'B
a INTEREXPORT Ljubljana
^INEX
Tudi letos vas vabimo na naše tradicionalne počitnice v prijateljsko, sončno in toplo TUNIZIJO
7-oziroma 14-dnevni paketi (letalo, polni penzioni, taksa, transferji) v IZBRANIH HOTELIH V HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK od 17. junija dalje. Pohitite s prijavami — le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni ria prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše počitnice motilo slabo in hladno vreme.
Cena 7-dnevnega paketa od 5.360 din—
r
S KUPONOM CENEJŠE OSEBO!
ZA i50 DIN NA
KUPON ZA POČITNICE V TUNIZIJI
Če ob prijavi predložite ta kupon neposredno na prodajnem rnestu INEX v NOVEM MESTU, Novi trg 4, ali pa v poslovalnici INEX v LJUBLJANI, Titova 25, osebno ali po pošti, znižate ceno vašega izbranega paketa za 150 din. Kupon velja za individualno ali družinsko prijavo.
412/22-80
J
OZD
n. sol. o.
TOZD USNJE - PLAST LJUBLJANA Komenskega 22
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST V TRGOVINI
ŠOLARJEM - UČENCEM 8. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Vabimo zdrave, krepke fante, ki bodo letos uspešno končali osemletko in imajo smisel ter veselje do trgovskega poklica, da se prijavijo na prosta učna mesta v naši organizaciji. Poslujemo z usnjem, čevljarskimi potrebščinami, plastiko, talnimi oblogami in varstvenimi sredstvi pri delu na debelo in drobno.
Učencem zagotovimo bivanje v Domu Ivana Cankarja in jim tudi v celoti plačujemo stroške za bivanje.
Kandidate prosimo, da vložijo pismene prijave najkasneje do 30. 6. na naslov: IUV TOZD USNJE PLAST, Ljubljana,
Komenskega 22.	407/22-80
zeleni vlak
na relaciji:
Novo mesto —Ljubljana
07,12
07,15
07,35
. Kandija Novo mesto Trebnje na Dol.
17,38
17,36
17,16
16,22
08,32 X Ljubljana
Razen ob sobotah, nedeljah in praznikih
Vozovnice lahko dobite tudi v turističnih poslovalnicah GLOBTOURA in KOMPASA
železniško
gospodarstvo
ffubfjana
vaš poslovni partner
§
inex adria aviopromet inex adria aviopromet
LJUBLJANA
BEOGRAD
SARAJEVO
SKOPJE
TITIGRAD
SPLIT
DUBROVNIK
PULA
MARIBOR
TIVAT
5-krat tedensko 4-krat tedensko 4-krat tedensko
3-krat tedensko 2-krat tedensko
4-krat tedensko 1 -krat tedensko 1 -krat tedensko 1 -krat tedensko
PRODAJA KART IN INFORMACIJE: Kompas, lnex turist, Globtour NOVO MESTO, SAP—Vlator SEVNICA in SAP-Viator BREŽICE
Košarkarji ostajajo brez trenerja
Slavko Kovačevič odhaja v JLA — Uspešna ________sezona
Zastor nad košarkarskimi ligaškimi tekmovanji je že dalj casa spuščen, vendar časa za fr ^omala n*- Novomeški Košarkarji, ki so z osvojenim mestom v slovenski su-perligi v celoti izpolnili zastavljeni načrt pred pnčetkom prven-V3’ * danes srečujejo s težavami, ki jih ni moč reševati na parketu med dvema obročema. Ostajajo namreč brez dosedanjega trenerja Slavka Kovačeviča, h bo predvidoma v juliju obletel vojaško uniformo, kar je za .'P°» ki bo že v jeseni startala v višjem tekmovalnem razredu, še posebno bdeč udarec. Da gredo zasluge za takšen napredek novomeške košarke tudi človeku, 10 je ne samo treniral novomeško vrsto, pa opravljal še kup drugih, bolj ali manj zahtevnih nalog v klubu, ni pctrebno omenjati posebej.
»Zagotovo je pretekla sezona za nas rezultatsko zelo uspešna, saj smo v celoti dosegli zastavlje-m. cilj, to je uvrstitev med prve ta ekipe v superligi. Konec Koncev je, če izvzamem pokal, “ ga je dobilo prvouvrsčeno moštvo, vseeno, ali bi bili prvi ali tetji. V vsakem primeru bo novomeška vrsta jeseni zaigrala v JI. zvezni ligi skupaj z ekipami, kot so: TIMA Maribor, Ježica, Jug> itd. Nekoliko manj kot z rezultati pa sem bil zadovoljen z jgio. To pa velja le za zadnja kola, ko je v ekipi tudi zmanjkajo motiva. Sicer pa z ekipo, v kateri sta manjkala Cerkovnik in Seničar, tudi povsem realno nismo mogli doseči kaj več, pa čeprav nekateri trdijo in se tudi sam strinjam s to ugotovitvijo, da smo, v celoti vzeto, igrali najkvalitetneje, vendar msmo imeli na razpolago dovolj enakovrednih igralcev. Seveda smo po drugi strani bogatejši za izkušnje, ki smo jih dobili z uvajanjem mladih igralcev v igro. To pa je za nadaljnji razvoj novomeške košarke zelo pomembno." Tako je v skopih obrisih označil minulo sezono Slavko Kovačevič, ki o tem, kdo bo zapolnil praznino v ekipi, ki bo nastala po njegovem odhodu
v JLA, ni vedel povedati še nič določnega. Sicer pa bo o tem tekla beseda na bližnjem sestanku uprave in igralcev.
„Mnogi me sprašujejo, kakšne so naše možnosti v II. ligi. Zagotovo je povsem neprimerno misliti na kakršnekoli podvige, kajti v družbi tako kvalitetnih moštev bo vsaka zmaga na tujem že velik uspeh, zlasti, če upoštevamo, da bo igralski kader ostal nespremenjen, edina okrepitev v ekipi bo le Lalič, ki se je vrnil od vojakov. Sicer pa počakajmo raje do srede oktobra, ko bi se naj tekmovanje pričelo."
Vsem, ki z bojaznijo gledajo na prihodnost novomeške košarke, pa je potrebno odgovoriti s podatkom, da v občini poteka načrtno delo z mladim kadrom, za kar je po osnovnih šolah zadolženih 12 trenerjev. O enem izmed njih je bilo na nedavni manjši slovesnosti v osnovni šoli Katje Rupena, povedano:
„Za košarkarje ŠSD Katje
Rupena, kot tudi za ostale člane društva, bo zelo boleč odhod našega priljubljenega trenerja Slavka Kovačeviča v JLA. V skoraj 84etnem trenerskem delu je Slavko popeljal naše košarkarje prav cfo republiških tekmovanj. Za nas je imel izreden posluh in kljub napornemu študiju in treniranju v članski ekipi je vestno treniral naše košarkarje. Vedno nam je bil vzor doslednega, skromnega in tovariškega trenerja. V .svoje delo pri košarki je vnašal tudi vzgoj-no-moralne kvalitete, ki so za mladega človeka zelo pomembne."
B.	BUD JA
M
juLija v vojaški uniformi - Trener novomeških košarkarjev Slavko Kovačevič bo čez dober mesec oblekel vojaško uniformo. Od svojega trenerja so se zato poslovili tudi člani ŠŠD Katje Rupena (na posnetku).
V soboto odločitev pri dekletih
Novomeščanke in Izolčanke odločajo o naslova republiških prvakinj — Od drugoligaških bojev najzanimivejše v Ribnici — Neuspehi moških ekip
Boji rokometašev in rokometašic se vse bolj nagibajo h koncu, zato so tudi srečanja vse bolj negotova in borbena, saj je tako na vrhu, kot pri dnu še marsikaj nejasnega. Najzanimivejše srečanje 20. kola v II. zvezni ligi-sever za moške je bilo vsekakor v Ribnici, kjer sta se pomerila domači Inles in ekipa vodečega Aera Celja.
Gostje so dokaj nezasluženo odnedi točko, saj so domačini večidel vodili. Nič manj zanimivo ni bilo v srečanjih obeh republiških lig, kjer med moškimi dolenjska moštva doživljajo neuspeh za neuspehom, pri dekletih pa se še naprej bije boj za prvo mesto med Novomeščankami in Izolčankami. Dolenjke so bile v tem kolu proste, kar je ob ponovno dokaj srečni zmagi popeljalo Izolčanke na 1. mesto z dvema točkama prednosti. Priložnost za izenačenje je že v prihodnjem kolu.
Lestvica: 1. Izola 29., 2. Novo mesto 27, ...4,.Itas Kočevje 20, ... ,6., Šentjernej 16,... 11. Lisca 5«
V naslednjem kolu igrajo: Itas Kočevje - Preddvor, Novo mesto -Izola, Maribor — Lisca in Minotest - Šentjernej.
INLES-AERO CELJE 21:21 (11:10)
Derbi srečanje vodilne in sedmo-uvrščene ekipe je že pred pričetkom obetalo pravo rokometno poslastico, saj igrajo Ribničani vse bolje in so se Celjani upravičeno tega srečanja najbolj bali. Domačini so izredno začeli in domala ves prvi polčas vodili tudi s po dvema zadetkoma razlike. Da bi morale točke ostati doma, govori tudi podatek, da so Ribničani ob koncu tekme vodili že z 21:18, vendar jim ni do konca tekme uspelo doseči nobenega začetka več, gostje pa so kar trikrat zapored zatresli mrežo domačega vratarja Kljuna.
Inles: Kljun, Križman 6, D. Ilc, J. Ilc 8, Fajdiga, Karpov 5, Ambrožič 1, Mate, Putre 1, Kersnič.
Ribničani s to točko še naprej ostajajo na 7. mestu, z malo več sreče v zadnjih kolih pa bi lahko bili kar za štiri mesta više, saj jih od tretjega mesta ločijo le 3 točke. V naslednjem kolu gredo ,Jesarji“ v goste k zandjeuvrščeni vrsti Jelovice in ob „normalnem“ razpletu dogodkov se lahko nadejajo novega para točk.
TOČKA LE BREŽICANOM
AERO CELJE - BREŽICE 25:25 (14:13) — Goslie iz Brežic so odlično začeli srečanje proti favorizirani ekipi Celjanov. Ves prvi del tekme so skorajda vodili, le ob koncu prvega polčasa je domačinom uspelo zmanjšati razliko in celo povesti. Izenačen boj se je nadaljeval tudi v drugem polčasu, tako da je delitev točk povsem privlačen izid srečanja, čeprav za koga morda presenetljiv. Pri gostih so zadetke dosegli: Bršec 1, Brosalc 3, Vrstov-šek 3, Ban 12, Tomše 1, Režmah 5.
INLES - PRULE 25:30 (15:16) - Srečanje v Ribnici je verjetno odločil že sam začetek, ko so gostje
Dragocena točka iz Ajdovščine
Crnomaljčani bili na gostovanju celo bliže zmagi - Novomeščani niso uspeli v pomembnem srečanju - Kočevci po nedeljskem porazu zadnji!
Tradicija v srečanjih nogometnih enajsteric Bde krajine in Primorja tudi po nedeljskem 22. kolu ni prekinjena. Crnomaljčani so b3i celo tokrat na pragp zmage, ki bi jim v boju za naslov prvaka v območni republiški ligi zelo koristila, vendar tudi točka z wočega terena v Ajdovščini ni neuspeh. Nasprotno pa lahko trdimo za Novomeščane, ki so doma z delitvijo točk proti ■Jesenicam razočarali. Se posebej velja to za nogometaše Kočevja, 1(1 so izgubili v Ajdovščini kar z 0:3 in se povsem nenadejano znašli na zadnjem mestu lestvice.
ELAN - JESENICE
0:0
nogometaši navzlic prevrati t” ev^n‘m priložnostim pred ohol, ^Jjčanov niso mogli osvojiti pom, ,?čk, ki bi jim še kako Sicer v b°ju za obstanek v ligi. »ečan?3 tlelitvi točk v nedeljskem tji SJ]JU m moč prav ničesar očita-Drilo*!*?. tudi gostje imeli svoje kolikor -..0	50 godalcev,
Bratstvi jDl je zbral° na igrišču a in enotnosti, je po burnem
začetku pričakovalo kopico zadetkov, vendar so po zadnjem sodnikovem žvižgu razočarani zapuščali stadion.
Novo mesto: Primc, Petrečič, Pavlin, Avbar, Vujičič, Derganc (Goričkič), Perhaj, Venta, Janežič, Bon, Bradač.
TABOR JADRAN -KOČEVJE 3:0 (1:0)
Že po samem rezultatu je moč sklepati, da so bili Kočevci tokrat
jlomil kolo pred ciljem
spehi novomeških kolesarjev na mladinski dirki v •krovcu — Novak tik pred ciljem zlomil kolo. sicer bi bil lahko prvi
L(^jyom?ški kolesarji so se ob
^titev1?"111688 te™? v P°"
i inift j. ,eva mladosti udeleži-n	v	Kumrovcu
e potpL. i ^ rezultate. Dirka V D^aIavdveh etapah.
k dolga’ Z^?reba do Kumrovca 70 km - je
ftb°v. enaki h *®kmoval<*v iz 23 ?8a 35 kfl dl v drugi, kije bila ^ Kn~.‘flometrov in je potekala Med
dvajseterico.
meščani odrezali v drugi
SPEL*
^j^OVom^0dOVansk™^adi^ te, !*Vodoma	kot smo omenili
t,u*tate v’ dosegli zadovoljive t5s®del 9 MPrvi etapi je Zagorc fe^kosSrf ?a 10- mesto, s	v letečih ciljih 4.
j£adi	moral v tej etapi
odstopiti, Bojane in * pripeljala med prvo
SHode P*dca e Pa sta
Se bolje so se Novo-rezali v drugi etapi. Papež je bil med mlajšimi mladinci
1.,	med starejšimi pa 3. Še večje slavje Novomeščanov je preprečila nezgoda Novaka, ki je nek:y kilometrov pred ciljem v položaju, ko se mu je nasmihalo celo prvo mesto, zlomil okvir kolesa in odstopil. Drugega kolesa zanj ni bflo (!).
Temu na rob zapišimo še vabilo, ki je prispelo v prostore KK Novoteks, naj se Zagorc udeleži članske dirke, ki bo v soboto potekala od Delnic do Zagreba. Na tej dirki bodo med člani nastopali samo mladinski kandidati za balkanske igre. Uprava KK Novoteks bo poskušala na tej dirki doseči tudi nastop za Novaka, ki po rezultatih dokazuje, da prav tako sodi v vrh mladinskega kolesarstva v Jugoslavi-
ji-
vodfli za nekaj zadetkov in to prednost potem obdržali do konca srečanja. Ribničanom je proti koncu zmanjkalo moči, tako da so srečanje končali z »mankom“petih zadetkov. Strelci za domače: Tanko 2, Andoljšek 1, Strnad 5, Rus 1, Hočevar 3, Fajdiga 1, Mahne 11.	,
SEVNICA - PEKO 20:25 (10:13) - Navzlic temu da so Sevničani v prvem polčasu nekajkrat povedli, so v nadaljevanju povsem popustili. Pomlajena ekipa ni bila več kos razigranim gostom, ki so tako dosegli visoko zmago. Pri domačih so zadetke dosegli: Malus 2, Kneževič 4, Radenšek 2, Špan 11, Vavtar 1.
RUDAR - ČRNOMELJ 23:19 (15:14) - Navzlic dobremu odporu, še posebej v prvem polčasu, so Crnomaljčani, kot že nekaj kol zapored, nesrečno ostali praznih rok.
Lestvica: 1. Polet 31,...3. Brežice 18......,1,0.	Črnomelj	14,11.
Inles 7,12. Sevnica 3.
V naslednjem kolu igrajo: Črnomelj - Inles, Maribor - Sevnica, Brežice - Šoštanj.
TESEN PORAZ KOČEVK
ETA - ITAS KOČEVJE 18:17 (11:10) - V zanimivem in dokaj kvalitetnem prvenstvenem srečanju so imele več sreče domačinke in tako osvojile pomembni točki. Gostje so vodile na začetku tekme, domačinke pa v nadaljevanju. Najboljše pri Kočevkah so bile: Novakova, ki je dosegla 7, in S. Jeričeva, ki je dala 4 zadetke.
LISCA - MLINOTEST 14:19 (7:11) - Domače igralke so v prvem delu nudile dokaj močan odpor gostjam, vendar so v nadaljevanju povsem popustile in zabeležile že
14.	poraz na prvenstvu, ki pa ob podatku, da dekleta neredno in malo trenirajo, prav čin ne preseneča. Največ zadetkov za Lisco sta prispevali Staričeva 5 in Novakova
‘ ŠENTJERNEJ - ŠMARTNO PRELOŽENO, NOVO MESTO PROSTO
LITIJA - NOVO MESO
29:8(10:42)
V drugem kolu slovenske mladinske košarkarske lige so Novomeščanke ponovno gostovale, tokrat v Litiji. Gostje so pokazale neprimerno boljšo igro, tako da so domačinke svoj prvi koš dosegle šele v 7. minuti. Novomeščanke so to srečanje izkoristile, da so dale priložnost tudi mlajšim igralkam. Novo mesto:	Avguštin 11,
Tomšič 2, Žagar 2, Bilobrk 12, Jarc 4, Filipi 4, Senica 6, Zura 17, Kure 15 in Filipovič 12.
NOVO MESTO -ISKRA OLIMPIJA
101:89 (45:52)
Mladinska košarkarska vrsta Novega mesta, ki nastopa v slovenski zahodni ligi, je po odlični igri v drugem polčasu premagala vrsto Iskre-Olimpije. Gostje so vodili že za 15 košev, vendar so na koncu doživeli prepričljiv poraz.
Novo mesto: Rihar 16, Kramar 12, Skube 23, Lekše 13, Hrovatič 7, Bajc 24, Golobič 6.	.
To soboto bi morali Novomeščani igrati z Lokainvestom, vendar je bila tekma preložena, v soboto pa jim v goste prihaja ekipa Ilirije. Srečanje bo na Loki ob 18.00.
Grobovškov Pilatus najbolj točen
Memorialno tekmovanje jadralcev povsem uspelo
Domačin Vojko Grobovšek je zmagovalec memorialnega tekmovanja Cvetke Klančnik-Belin, ki so ga minuli vikend pripravili prizadevni delavci novomeškega aerokluba.
Vojko Grobovšek je zmagal v obeh disciplinah, v katerih so ocenjevali natančnost pristajanja, poleg tega pa je bil med najuspešneje Šimi tudi v dveh preletih. Vsi tekmovalci (bilo jih je 11) so nastopali na jadralnih letalih „Pila-tus”, ob dokaj slabem vremenu, ki je spremljalo začetek tekmovanja, pa je bilo zadnji dan vreme naklonjeno nastopajočim, kar je ocenq tekmovanja se dvignilo.
Rezultati: 1. Grobovšek (DLC) 1428, 2. Kranjc (ALC) 1230, 3. Jarm (KLC) 643, 4. Kotnik (Velenje) 598 ... 6. Barbo (NM) 486, 7. Zore (DLC) 443, itd.
PREČNA PONOVNO OŽIVELA - V petek, soboto in nedeljo je letališče v Prečni ponovno oživelo. Domači letalski klub je namreč organiziral memorialno tekmovanje za pokal Cvetke Klančnik—Belin, ki je ob dobri organizaciji in ugodnem vremenu povsem uspelo.
povsem nadigrani. Se bolj kot rezultat pa o tem pričajo številne priložnosti pred vrati gostujočega vratarja Strune, ki bi kaj lahko še najmanj tolikokrat pobral žogo iz mreže.
Kočevje: Struna, Durovič, Raj-želj, Bokan, Klarič, Kozič, Begič, Bužur, Kovač, Briški, Zečič.
PRIMORJE -BELA KRAJINA
2:2 (1:0)
Gotovo je bilo najzanimivejše srečanje nedeljskega nogometnega kola v Ajdovščini, kjer sta se pomerili enajsterici domačega Primorja in Bele krajine. Primorci so bili v začetku srečanja nekolikanj boljši nasprotniki in so v 9. minuti tudi povedli. Do polčasa se razmerje moči ni kaj bistveno spremenilo, tako da so domači odšli na odmor z zadetkom prednosti. Povsem drugačno podobo pa je prinesel drugi del. Crnomaljčani so zaigrali, kot znajo, in najprej po Dorniču v 57. minuti izenačili rezultat, s Kramari-čevim zadetkom v 72. minuti pa celo povedli. Ko je že vse kazalo, da bosta točki odpotovali v Cmomelj, so domačini nekaj minut pred koncem srečanja dosegli zmagoviti zadetek.
Bela krajina:	Franič,	Kapš,
Simčič, Zupančič, Vrščaj, Furhč, Dornič, Kramarič, Stepančič, Vajs, Curk.
Lestvica po 22. kolu: 1. Bela krajina 27, 2. Koper 25,6. Elan 18, 7. Kočevje 18.
V prihodnjem kolu igrajo: Bela krajina — Tabor, Koper - Elan, Kočevje je prosto.
PAPE2 DRUGI NA BARJU
Novoteksovi kolesarji so se 23. maja udeležili cestne dirke na Barju in dosegli lepe uspehe. Tako je v kategoriji mlajših mladincev Papež dosegel 2. mesto, pri starejših je bil Novak 3., medtem ko je bil Bojane 10. Ostali novomeški kolesarji so se pripeljali skozi cilj v skupini, v kateri je bilo večje število kolesarjev.
Uvodni miting zadovoljil
Plavalni miting v Krškem povsem uspel — Kar 600 nastopajočih — Zmaga Darjana nad Borutom Petričem
Krčani so bili tudi letos organizatorji tradicionalnega plavalnega mitinga, ki ga prirejajo ob dnevu mladosti. Ob kar
NOVA REKORDERKA -Greta Hren je v Mariboru
Eostavila nov republiški re-ord v peteroboju.
Republiški rekord Hrenove v peteroboju
Na republiškem prvenstvu v mnogobojih, ki je bilo te dni v
Mariboru, je članica novomeške' ga atletskega kluba Greta Hren v kategoriji pionirk dosegla nov republiški rekord v peteroboju s 4.499 točkami. S tem je dosedanji rekord popravila kar za 200 točk.
Hrenova je v posameznih disciplinah dosegla naslednje rezultate: 80 metrov - 12,6; skok v daljino - 510 cm; skok v višino - 140 cm; met krogle — 771 cm in tek na 600 metrov -1:46,2. Mlada učenka iz Dolenjskih Toplic je na najboljši poti, da z dobrim in strokovnim delom zraste v kvalitetno tekmovalko, o čemer ob tako zavzetem delu njenega treneija Milana Šimuniča gotovo ne gre dvomiti.
600 plavalcih in plavalkah iz 18 klubov Slovenije, Hrvatske in Bosne ter Hercegovine velja omeniti največje presenečenje mitinga: zmago Darjana Petriča nad slovitim bratom Borutom v disciplini 400 metrov kravi.
V sobotnem tekmovanju je v treh pionirskih kategorijah nastopilo kar preko 400 mladih, med katerimi se je najbolj izkazal Mariborčan Koželj z dvema postavljenima državnima rekordoma. Sicer pa je največ pozornosti pritegnil že omenjeni dvoboj med bratoma Petričema.
Borut je namreč po daljšem premoru zaradi bolezni tokrat prvič nastopil in le za sekundo zaostal za rezultatom brata Darjana v disciplini 400 metrov prosto. To je vsekakor ohrabrujoča vest in zato lahko na bližnjem mitingu v Bratislavi, kjer bo padla odločitev, ali bo Borut odpotoval na 10 v Moskvo, pričakujemo ugodnih rezultatov. Sicer pa za krški miting velja, da so za otvoritev sezone več kot zadovoljivi in hkrati kažejo tudi na dobro delo in organizirane priprave v klubih. Pri tem tudi krški „Celulozar“ ni izjema.
SEHIC ZMAGAL V LJUBLJANI
V soboto je bilo v študentskem naselju v Ljubljani odprto prvenstvo v karateju, s katerim so počastili tudi dan mladosti. Med 30 predstavniki iz številnih karate klubov, v katerih so nastopili tudi študentje tujih držav, je predstavnik novomeškega karate kluba Šemso Sehič dosegel lep uspeh. Najprej je v polfinalu premagal Zagrebčana Piplico, nato pa še v finalu njegovega rojaka Anteja Kneza. Pol osvojenega prvega mesta pa novomeški kanite klub prejel posebno priznanje za udeležbo tekmovanjih po vsej Jugoslaviji.
eg
na
Strel v Egiptu dvanajsti
Pred dnevi se je v Egiptu končal prvi letošnji plavalni maraton za svetovno prvenstvo. Na 8. prireditvi na Nilu je nastopilo 13 amaterjev iz devetih in ravno toliko poklicnih plavalcev iz sedmih držav. V dokaj močni konkurenci je nastopil tudi edini Jugoslovan Martin Strel, ki je o uvodni maratonski prireditvi povedal naslednje.
„Na letošnjo tekmovalno sezono sem se dobro pripravljal in če povem po pravici, sem pričakoval uvrstitev okoli 5. mesta. N? cilj sem po malone Sizifovem delu prišel 12.” , Prireditev je namreč potekala v hudi vročini. Organizatorji so v senci namerili kar 40 stopinj Celzija. Povrhu vsega je tekmovalce na 32 kilometrov dolgi krožni poti močno motil Še veter ter kratki ostri valovi.' Zaradi takih pogojev so organizatorji še pred startom po kratkem dogovoru podaljšali plavalno normo z enajstih na 13 ur.
„ Po ve dati moram, da sem opravil zares hudo preizkušnjo. Američana Bill Heiss in Stive Casidy, ki sta veljala za obsolu-tna favorita maratona, tokrat nista uspela. Stiv je moral celo odnehati. Valovi so nas nosili cik-cak. Heiss me je po štirih urah napornega plavanja celo prehitel za cel krog, nato pa je sam prišel v krizo, a je bil ob koncu le boljši. Progo sem preplaval vil urah, 58 minutah m 35 sekundah.”
Mokronožana Strela čaka letos še nekaj težkih preizkušenj. Cez dober mesec bo v konkurenci najboljših nastopil na progi ■> Capri-Napoli. Najboljši čas na tej progi je dosegel Strelov učitelj Željko Rogošič in Martin upa, da bo letos učitelja preko* 91.
P. J.
VASA ZGODBA TA PRESNETA URA
Bila je ljubka, svetlih las in velikih sivomodrih oči, razkošne postave pa žena komercialnega, skratka, vplivna, ugledna oseba. Ampak na delo je prihajala vedno z zamudo, redno s četrturno zamudo. Delavci ob 6. uri, ona četrt ure za njimi, zasopla! in rožnata v lica, ampak nihče ji ni nikoli očital njenih navad, zamujanja dela. Tako je to postalo navada, navada pa je železna srajca. Pa se je našel nekdo, eden od delavcev, ki je vstal na sestanku, kjer je bil govor o točnosti prihoda na delo, in jasno in glasno pokazal na gospo, na njene zamude pa na njeno veliko večjo plačo od njegove. In je to rekel komercialnemu v brk.
Potem je gospa zamudila le še včasih, takrat, kadar je mož šel na potovanje v tujino; službeno, jasno. Pa se je potem pripetilo, da je prišla enkrat mnogo prezgodaj...
Mož je spet odšel na potovanje in je gospa navila svojo budilko na najvišjo frekvenco, pa dovolj zgodaj, da bo čas za frizuro, čajček, Dadico in pravočasen prihod na delo. Spala ^ je malce nervozno, budila se je vsako uro in svetila na *i budilko. Potem pa se ji je nenadoma zazdelo, da spi že celo večnost. Prižge luč in pogleda na uro. Strah in groza: ura je vendar 6, ona pa še v postelji. Zunaj pa zima, do tovarne 10 minut, najmanj pol ure bo zamudila. Pa ravno danes, ko Rikija ni doma. V hipu je bila budna. Na hitro je zmetala nase najpotrebnejše cunje, si vrgla preko razkošno skuštranih las ruto, vzela v roke spečo Dado, pa hajd ven, na hodnik. Tema. Jasno, vsi še spe, delati prično ob 7. uri, in prav nič se jim ne mudi. Poropota po vratih sosede, ki pazi na punčko, in ta ji vrata odpre, pa začudeno strmi vanjo.
„Gospa, kaj pa ...” začudeno mrmra in gleda nadvse budno gospo.
„Hitro, pozna sem, nate Dado pa ključ od stanovanja, pojdite za deklico po obleko,” porine spečo hčerko v naročje pretresene sosede in oddivja po neštevilnih stopnicah navzdol. Vhodna vrata zaklenjena. »Prekleto, ti lenuhi, nikogar ni nikjer, pa ravno jaz moram odpirati,” mrmra pa komaj odklene, zaloputne vrata za seboj in hajdi v dir proti tovarni. Pa ravno včeraj je njen Riki dejal doma, kako so ga .peglali’ zaradi njenih zamud. Kako naj drži svoje podrejene v disciplini, če pa sam s svojo ženo daje tak vzgled ... No, pretentati mora vratarja, da je ne zatoži... Končno je tu tovarna, pa rampa dol, jasno, šiht se je že začel, gotovo imajo kakšno zborovanje, ko je vse tako nekam tiho. Nervozno poropota po vratarjevem okencu. Ta tepec že spet spi ob tistem gašperčku, potem pa govoriči o disciplini pa toži... Vratar pomoli glavo ven. „Dajte no,” se vsa preplašena oglasi gospa, »odprite mi že vrata in prosim, bodite enkrat lepo tiho, danes sem zadnjič zamudila ...”
»Gospa, kaj vam pa je, saj ste nori...” se zgrozi vratar in gleda razmršeno gospo.
„No,” se oglasi gospa, »enkrat pa že lahko zamolčite, kajne? ”
, Ja, gospa, je kaj narobe? ”
»Seveda, moža ni doma,” nadaljuje nestrpno, »pa sem spet zaspala.”
»Kako zaspala? Saj ste prinoreli sem sredi noči!” reče vratar in gleda na stensko uro. In tudi gospa pogleda tja, pa vidi: ura ie ravno pol enih ponoči. Doma je na hitro zamenjala kazalca. Najraje bi si eno primazala okoli ušes in zmedene glave.
„No,” se osramočena zazre v vratarja, »sem pa malo zamude, notri prinesla! Pa grem vseeno nazaj spat.”
Gre lepo nazaj proti domu, vratar pa k svojemu gašperčku in zamišljeno maje z glavo.
JOŽA SLADIC
G]
SVETU
■ 0000000000000000000*0*00000000******00*0 ■
VABILO — Ameriška centralna obveščevalna agencija (CIA) vabi v svoje vrste špijone s pomočjo oglasov. V 12 največjih ameriških dnevnikih so objavili, naj se tam in tam oglasijo tisti, ki »še imajo ščepek pustolovskega duha . CIA se morebitnim moškim in ženskim vohunom obrača tudi s sloganom: „Ce se želite vključiti v mednarodno dogajanje, imamo delo za vas.” Plača pa za take prireditve, gledano z ameriškimi očmi, ni posebno vabljiva. Giblje se med 14.000 in 19.000 dolarji na leto.
TEČAJ — Taksisti kanadskega mesta Vancouver morajo, če žele obdržati obrt, obiskovati tečaj, na katerem predavajo o ljubeznivem obnašanju in šarmu. Zastopnik taksistov je za časopis kislo izjavil, da »se bo večina njegovih kolegov na tečaju zelo mnogo naučila.”
DOKAZ — Neka Sharon Mitchell, zvezda pornografskih filmov, je imela manjše težave, ko je nameravala vnovčiti ček. Pri sebi ni imela prav nobenega dokumenta, ki bi dokazal, daje ona res ona. Po naključju pa je imela dama pri sebi izvod časopisa, v katerem je bila objavljena njena precej delikatna fotografija. Sharon je z eno kretnjo nejevernemu blagajniku izročila časopis, z drugo pa dvignila pulover do brade. Ček je bil takoj izplačan.
LEPOTA — Zelo priljubljena jazz-pevka Lena Horne je bila nedavno uvrščena na seznam desetih najlepših žensk Združenih držav Amerike. Lena je z očarljivim nasmeškom izjavila, da je sporočila sicer vesela, vendar je naj v prihodnje več ne upoštevajo. Konec koncev ima vendarle že 63 let.
POŠASTI — Roy Mackal, profesor biokemije na univerzi v Chicagu, ki se je dolga leta trudil dokazati, da v škotskem jezeru Loch Ness zares živi pošast, se je vrnil z izleta v porečju Konga. Tam je ta strokovnjak honorarno iskal pošast, ki ji afriški domorodci pravijo Mokelembebe.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Tudi dobra pitna studenčnica
(Zopet nova) najdba podzemske jame kapnika našla se je tu pod vasjo Roje, mej velikološko postajo in Čatežom. Nekateri domačini so jo že ogledali. Ima obširen prostor in naprej je več predelov, čez koje so še doslej niso upali prestopiti. Vhod v prvi predel je skraja majhen in malo navzdol v rebri, torej si obiskovalec kaj lahko obleko onesnaži; in vendar pride se lahko vanj. Kapnika ima mnogo; iz visokega oboka navpik in iz tal na višavo ima razne močne kapnene stebre: nekteri so kakor cevi votli. Notri je tudi dobra pitna studenčni-na; mal potoček bobni, ker ima precejšen padec, in se izliva najbrže malo nižje v potok Koderlajs. - Zrak je notri zdrav in svečava rada v niem gori. - Treba je temu kapniku kakega podjetnika, ki se za tako reč zanima, in bi to stvar pregledal ter občinstvu odprl.
(Zimsko) in spomladanje pozebljenje ima na zdajšno raščo trt ta vpliv, da onefcaj močno tikoma tal iz starega lesa poganjajo. Že celo velja to o cepljenji trtah, katere kaže pri zdajšnjem drugem okopavanji popolnoma obra-
ti. S tem delom se bode jako pospešilo raščo na višjih delih trt, toie, na napnencih in palcih.
(Umetnega) gnojila vspeh je kaj lepo videti na gričih pred grmsko šolo; tako bujno so s travo obraščeni, da je veselje gledati. To bo še marsikoga nagnilo, se teh gnojil poslužiti; moramo pa priznati, da so letos kmetovalci prav mnogo te stvari pokupili.
(Pri vojaških) naborih na Kranjskem so jih vzeli oziroma potrdili na Gorenjskem in Dolenjskem, tedaj iz 17. dopolnilnega okraja od 6478 predstavljenih - 1722. Todaj je vsak četrti mladenič vojak. Največ so jih vzeli sorazmerno v ljubljanski okolici, kjer je bil vsak tretji potrjen; najmanj v čmomeljskem, kjer je vsakega petega doletela vojaška suknja.
(Za Č r n o g o r o) je Rusija dosedanjo podporo letnih 70.000 rubljev, ki jih je plačevala, zvišala na letnih 350.000 rubljev, da bo mogla Črnagora imeti štiri bataljone stalne armade.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1900)
Sredozemsko morje bi čistili osemdeset let
Osem let je minilo, odkar je mednarodna konferenca v Stockholmu opozorila politike, zdravnike in gospodarstvenike, da je vprašanje onesnaževanja Sredozemske-a moija resen problem, ki i se ga morale lotiti vse države, ki jih obliva to morje.
Pred štirimi leti so sredozemske države podpisale v Barceloni poseben dogovor; obžalovanja pa je vredno, da je temu dedfl nekakšen razcep med industrijskimi severnimi predeli Sredozemlja in državami na jugu. Južnjaki so naprtili skrb za zaščito Sredozemskega moija severnjakom.
Po usklajevanju mnenj je 15 do 18 sredozemskih držav končno pristalo na sporazum, po katerem se bodo neposredno spoprijele z onesnaževanjem Sredozemskega moija, in to na temelju desetletnega načrta, v katerega naj bi vložili 7 milijard funtov an^eške valute. V smislu tega programa bo uporaba nekaterih surovin, med njimi živega srebra, kadmija m radioaktivnih snovi sploh prepovedana, medtem ko bodo druge snovi, med njimi svinec in detergente, postavili pod strožje nadzorstvo.
Nekatere zemljepisne posebnosti Sredozemskega morja onesnaževanje posebej pospešujejo. Tako na primer meri Gibraltar, morska ožina, skozi katero se pretaka z oceana sveža voda v Sredozemlje, samo 18 kilometrov. Glede na ta pretok bi bilo potrebno za očiščenje Sredozemskega moga že zdaj mg manj 80 let.
I
*
m 'A \ ,
Malo elektronike, manj bencina in stari časi?
»Prosim, kupite avto!"
Velikani avtomobilske industrije Chrysler, F°r(*a«[ General Motors zašli v težave — Prijazno trkanje na Vf8 ^
P Rešitev prejšnje križanke												
m	M	ii		S		r,:r	...		T"	::	....	¥
p			s-	r	A	J	JL	J		7	K	f
Kvv		T		A	l	A	L	i	£	i	1	ji
		t		'	1	R	¥-	N	7	A	S	2
R		41	>s	IC	1	L	A	sr	A	1	A	l
K	T	g	4>	/	!	£	k	t'	š	0'	Lj	A
	.	s	A	k	1		1	i	r	T	—	
Ki FfL	.*>_	T	A		k	A	J	A	z	'"'L	A	8
		A.	IZ	1		t'	A	1		S	!	,i
piL	N			V	!	/		J_	17	/	1	J
čil EGC	A	T	A		T	/			A	A	M	J
	JU	ul	5_	T_	Z	Ji	T.	K.	j_	A	A	k
' Tnuu luni
prgišče misli
Velike avtomobilske tovarne Chrysler, Ford in General Motors so zašle v velike finančne in gospodarske težave. V najbolj neugodnem položaju je
Romuni trdijo, da energija ne smrdi
Neko romunsko državno posestvo je sklenilo, da bo iz lastnih virov zadovoljevalo svoje energetske potrebe. Rešitev so našli v živalskih odpadkih, bolj dišeče rečeno v biokemiji. Agroindustrijski kombinat v bližini Bukarešte porabi letno več kot 25.000 ton tekočega goriva pa tudi večje količine električne energije za ogrevanje toplih gred.
Prvi „kotel“, v katerega bo dotekal proizvedeni bio plin s kmetij, bo prostornine 800 kubičnih metrov in bo lahko v 24 urah zagotovil gorivo za termoelektratno,ki bi lahko z električno energijo preskrbela 800 stanovanj dnevno.
Izračuni kažejo, da bi lahko z električnim tokom, ki bi ga na tem posestvu proizvajali na osnovi bio plina, na leto proizvedli več kot tisoč ton zelenjave, 250.000 konzerv in nekaj milijonov steklenic pepsi-cole. Romunija namenja bio energiji vse več pozornosti. Podatki kažejo, da bi lahko iz odpadkov na državnih posestvih in v kmetijskih zadrugah vsak dan pridobili več kot 600.000 kubičnih metrov bio mase, ki bi nadomestila več kot 120.000 kubičnih metrov zemeljskega plina.
Romuni poročajo, da je proizvodnja bio plina zelo preprosta.
Cheysler, vsi trije velikafliJj; zmanjšujejo proizvodnjo, f rajo nekatere obrate in
- ‘	in	uslužbenf/
( dolenjski ust pred 2B leti Kos odrezali vsem enako
v črnomaljski »Belokranjki” so razdelili s sklepom
delavskega sveta dve in pol nadplači, za povečanje podjetja pa potrebujejo sto milijonov dinarjev, s čimer bi lahko zaposlili še 150 žena in deklet. - Vse leto so rezali kruh po vloženem delu, na koncu pa so največji kos odrezali vsem enako. Namesto 47 odstotkov so za osebne dohodke porabili kar 81,6 odstotkov. Na sklade so dali le 18,4 odstotka. Z enim prenagljenim ukrepom sta del. svet in kolektiv porušila uspeh vsega leta — nagrajevanje po učinku. Volk si v sili odgrizne lastni rep in ga poje, pravijo. Toda volk je v to prisiljen, v Belokranjki pa bi lahko sredstva porabili drugače! Stroji so izrabljeni, na
investicije se pripravljajo.
IZ SEVNICE - V pogovorih z najemniki stanovanj je vedno več kritike na račun počasnega izdajanja stanovanjskih odločb oziroma odločb o novih najeminah. Ravnokar bo zaostanek za povišane najemnine dosegel že šestmesečne zneske in bo tak poseg v družinske proračune marsikje resnično težak. Se s tem delom res ne da vsaj malo pohiteti in povedati ljudem, koliko bodo v bodoče plačevali za stanovanja?
IZ NOVOMEŠKE KRONIKE - Na Glavnem trgu so pretekli teden označili parkirne prostore za avtomobile. Ta ukrep je bil potreben, ker je v občini že 720 motornih vozil, od tega 248 motornih koles in 256 osebnih avtomobilov (fičkov je kar 181!)
TE DNI SO BILA ZAKLJUČENA dela na elektrifikaciji vasi Veliki Lipovec in Sela pri Ajdovcu. Tako je tudi v ta odmaknjena kraja posvetila elektrika in vnesla novo življenje. Nameravajo elektrificirati še Brezovo reber in Podlipo.
PRECEJ POKRAJINSKIH študentovskih klubov bo organiziralo v domačih krajih lokalne brigade, kjer bo sodelovalo tudi okrog 150 študentov. Lokalne akcije, kijih organizirajo klubi v sporazumu s terenskimi oblastnimi in političnimi organi, imajo predvsem namen, da študentje tudi na tak način pomagajo napredku domačega kraja.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. maja 1960)
Najbolj pametno je biti sre-T®n s tem, kar ti je življenje
‘	J.	VILFAN
k Tarnanje
“vljenja.
je sol
kmetovega J. SIMClC
ščajo delavce
Število odpuščenih gre v tis« . |
Vzroke za lansko in ‘et<y[ poslabšanje	prodaje o*o	Kar je dovolj veliko, da zbuja
avtomobilov vidijo g^P0 ^ P0*1*6? bogatina, je dovolj veli-stveniki tudi v želji kupcev’ o, da revni brani.
dobijo manjša prinašajo proizvajalcem P16 ., lo dobička. Povprečno * r prodaja osebnih avtomo po svetu zmanjšala za 18 v Združenih državah Ame pa celo za več kot petino.
V letošnjem prvem ima Ford za okrog 164 nov dolarjev izgube. M? v tovarna še imela dobičku podjetju Ford bodo začeli‘L lova ti cenene osebne avtom le oblike, kakršna je bila bljena pred več desetletji- • dodatkom nekaj m^', tehnologije upa vodstvo F<A vega podjetja, da bodo Šla ^ vozila dobro v prodajOi
vozila.
Ta f[
G. K. CHESTERTON
-V' ' A-jA* j.'
v
IM’
vozar na
ebraca
eb e nov les
nebesni
pojav
norv
dramatik
Tur. sutniH ■redpona
IM
muza
poezije
obrablji
vost
zdravilo
čuvarka
reda
krčenje
mišic
allen
harvey
os.zaimek
lučaj
tl
filozof
mačka
mit.rim.
podzemlje
dvoživka
d I
del
rastline
naž otok
drevo .z . ulitjiimi plodovi
maribor.toi
avtomobil«
pralno
sredst
vo
glazura
dl
jap.
drobit
del tiskalnega stroja
itisei
pestner
sev.
ptič
sukanec
pritok
n.zeland.
ptič
daneu
													
S pipo na morišče in v cerkev
Odkritje tobaka pripisujejo Kolumbu — Za strup se je zanimala tudi Katarina Medici — Univerzalno zdravilo ali poslanik postane vrtnar
porabijo malo goriva dostopna za lastnike z maflf1 dohodki.	,
Tudi v Združenih Amerike namreč ni vseeno« porabi avto 5 ali 30 D goriva na 100 kilometrov Morebiti bi lahko j* Američanom ponudili naš J' 45, ki obljublja, še predi' zašel na cesto, pri hitrosi kilometrov na uro in d prostornini 903 kubični metri, porabo samo nekaj j kot' 5 litrov bencina na kilometrov.	,
Ne glede na Zastavo in jugoslovanske proizvajalce mobilov pa Chrysler, FojD General Motors menijo, nastopili časi, ko bo tr|fy. zastopnik še bolj prijazne trkal na vrata m vprašaj želite avto na odplačilo, ne boste odprli, bo DrišeJ naslednji, naslednji, dan...
»V kajenju je zlobna nesramnost, predrzna asocialnost, kadilci na široko in na delač zasmrajujejo zrak in duše vsakogar,** je nekoč zapisal Goethe, ne da bi vedel, da bo človeštvo leto 1980 razglasilo za »leto zaščite človekovega okolja pred kajenjem”.
V ospredju naše današnje zgodbe je torej tobak, zelo cenjena, zelo važna in zadnje čase tudi zelo preganjana rastlina, ki pripada Veliki rastlinski družini, katere člana sta tudi zelo užitna krompir in paradižnik. Sam rod tobakov pa šteje okoli 60 predstavnikov, od katerih sta za človeštvo (za kajenje) pomembna dva. To je navadni ali virginski tobak ter kmečki tobak, ki mu pravijo tudi madžarski ali brazilski. Prvi izvira j2 ameriške države Virginije, domovina drugega pa je Mehika.
Prav vsi tobaki pa so rastline, ki vsebujejo strupeni alkaloid niko-tui, ki škodljivo deluje predvsem na centralno in periferno živčevje.
O tem, kdo je iz Amerike prvi Prinesel tobak v Evropo, je več 2godb, uradna slava pa je pripadla 2e tako slavnemu Krištofu Kolumbu. Ko se je namreč ta pomorščak eta 1492 izkrcal na Antilih, so ga Pričakali domorodci, ki so kadili neko zel, zavito v liste koruze. V
domačem narečju so tem velikanskim cigaram rekli SIK — AR. Iz tega se je rodila španska beseda CIGARRO in seveda naša cigara.
Nato je zgodovina tobaka za 60 let zavita v temo, čeprav legenda trdi, da so smotke ali nekaj njim podobnega kadili že Kolumbovi mornarju Prva naslednja zanesljiva' tobačna vest izvira iz leta 1559, ko je na portugalskem dvoru kot poslanik prebival Francoz in plemič Jean Nicot (nikotin!) de Villemain. Ta je v svojem lizbonskem vrtu posadil tobak, nova, že tako zelo aktraktivna rastlina, pa je vzbudila posebno pozornost po vesti, da so obloge iz njenih listov hitro zacelile gnusne rane na rokah in nosovih poslanikovega sluge in kuharja.
Vesti o čudežnih zdravilih so se že tedaj širile kot blisk, Nicot seje praktično prelevil v vrtnarja, povpraševanje po »poslanikovi travi” je bilo velikansko, za njenim semenom je hlepela vsa Evropa. Eden od največjih zagovornikov tobakove zdravilnosti je bila v strupih in rastlinah izvedena Katarina de Medici, ki ji je menda uspelo s tobakom pozdraviti gobavost svojega moža, kralja Fran-coisa II.
Tobak je tako postal univerzalno zdravilo. Med drugim so z njim zdravili tudi epilepsijo, žolčne kamne, astmo, vodenico, vdihovanje tobakovega dima pa je v tistih časih večalo tudi inteligenčni kvocient. Poleg tega je bil tobak zelo spoštovano razkužilo. Neki kardinal je tobak proglasil kar za »rastlino svetega križa”.
Bolj malo pa se je tobak tiste čase kadil. Kajenje pipe, seveda v zdravstvene namene, so menda uvedli v Anglijo in s tem v Evropo mornarji pirata in kasnejšega plemiča Francisa Draka. »Pitje” dima iz pipe je po tedanjih poročilih dajalo mornarjem »moč in krepost (!), jih nasitilo in napilo kot najboljše vino”.
Prvi od bolj vidnih in znamenitih, tobaku naklonjenih mož Anglije pa je bil sir Walter Raleight, pomorec, raziskovalec, pesnik in razbojnik. Tobak se mu je tako priljubil, da je v čast svoje zaščitnice kraljice Elizabete (zgodovina jo ima za eno od redkih devic) imenoval na novo odkrito in s tobakom bogato območje Amerike Virginija. Ime je ostalo, Virginija je še danes zvezna ameriška država, čeprav redki
Elizabeto in da beseda VIRGO v latinščini pomeni devico.
Sir Raleight je bil tako zagrizen kadilec, da je vlekel pipo tudi takrat, ko so peljali na morišče njegovega tekmeca lorda Essexa. To so mu sodobniki - vsaj tobakovi zdravilnosti navkljub -zelo zamerili. Ta angleški gentle-man je bil tako vnet ljubitelj tobaka, da ga je novi služabnik, ki ni bil dodobra seznanjen z gospodarjevimi navadami, v začetku enkrat ali dvakrat polil z vodo, misleč, da se njihova imenitnost namerava upepeliti. Raleight je bil tu in tam tudi malo za rešetkami. Nekoč je ždel v londonskem Towru kar 13 let. Ob pipi je napisal nekaj kar dobrih ljubezenskih pesmi in slovito »Zgodovino sveta”. Nato so ga za nekaj časa izpustili, ker je kralju Jakobu I obljubil gore zlata iz Gvajane. Zlata ni našel, vrnil se je domov in bil obsojen na smrt. Na morišče se je povzpel s pipo v ustih, kar ga je m jo opralo pred tistimi, ki so ga obtoževali zaradi kajenja med radikalnim jemanjem življenja lordu Essexu.
Glava gor ali dol, tobak je šel po svoji poti, konec 16. stoletja je v Londonu kadil vsak, ki je kaj dal nase, bili so tudi posebni učitelji kajenja. Najbolj ugledno je bilo kaditi med gledališko predstavo in v cerkvi med mašo. Takrat so bile spregovorjene tudi prve besede zoper kajenje in tobak.
Bilo pa je prepozno, tobak in kajenje sta se razširila po vsem svetu, ali kot je v filmu »Ples vampirjev” zaključil Roman Polanski:	»Zlo	se	širi	v	kon-
centričnih krogih.”
Američani vedo za neko kraljico ' """iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .......
»Modri Lisjak je dobrodošel pri Mohikancih,« ga je nagovoril prastar poglavar in ga povabil k južini, kar je Mingo sprejel s kraljevskim dostojanstvom. Pri jedi so izmenjavali najrazličnejše vljudnosti in Lisjak dolgo ni prišel s pravo besedo na dan. Šele ko je bila pojedina pri kraju je začel po ovinkih izpraševati: »Gotovo vam je moja ujetnica v nadlego?«
»Nikakor ne, pri nas je dobro spravljena,« se je glasil odgovor, ki Lisjaku pač ni olajšal namere, da bi zahteval Coro nazaj. Segel je torej po drugem sredstvu in privlekel na dan darila, ki jih je bil naropal v Fort Williamu. Ko se mu je zdelo, da si je pridobil dovolj naklonjenosti, je spet začel: »Čudim se, da moji prijatelji trpe pri sebi angleškega ogleduha.«
VAŠA ZGODBA
MARJETICE
POSLEDNJI MOHIKANEC
7,
Jutranje sonce
selbino ne
Začelo se je nekega povsem navadnega dne ob uri vstajanja v kasarni. Saj bi vstal, pa je čutil v nogah svinčeno utrujenost.
»Samo hipec še poležim,” je pomislil in spet zaprl oči.
»Hej, ti kaj ne misliš vstati? ” ga je dregnil Mile, ki je že pospravil posteljo. Andrej se je prisilil, daje vstal. Od napora ga je oblil pot.
»Tako slabo se počutim,” je potarnal.
»Daj, no, stari, malo si se prehladil. Dva, tri dni, pa boš dober/’
Andrej se je Miletu bledo nasmehnil. Počasi je nase navlekel uniformo.
Čez nekaj dni je šel v ambulanto. Zdravnik se mu je bodrilno nasmehnil: »Takoj bomo pogledali, kaj te muči. Malo krvi ti bomo vzeli, da vidimo, če je tudi tvoja rdeča.” Ko ie zdravnik dobil izvide v roke, ga je nekaj zbodlo v prsih. Število levkocitov je bilo zelo visoko.
»Nič točnega ti ne morem povedati,” je rekel Andreju, »neke preiskave moramo še narediti.”
Tudi te preiskave so bile opravljene. Potem so Andreja poklicali v pisarno in mu povedali, da bo šel za nekaj časa domov, kjer si bo prej opomogel. Naročili so mu tudi, naj se z vsemi izvidi zglasi pri domačem zdravniku.
^ Ko se je poslavljal od prijateljev, je imel grlo čudno ^ zadrgnjeno. »Saj bom kmalu nazaj,” je večkrat ponovil.
Potrt se je odpeljal domov.
Tisti hip, ko mu je domači zdravnik napisal napotnico za bolnišnico, je razumel. V trenutku mu je postalo jasno, kaj pomeni tolikšno število levkocitov.
Domov ni maral z avtobusom. Hotel je peš, čeprav je vedel, da bo težko zmogel. Hotel je gledati sonce, Drsteče popje, hotel se je nadihati puhtenja zoranih njiv, poslušati klice kmetov, ki se izgubljajo med vrvenjem čebel, hotel je čutiti, da živi.
Pod njivo pšenice je ugledal mehko zeleno mrežo pomladi. Kakšno razkošje trav in cvetlic v njej!
»Kako ljubim zemljo! Kmalu je bom imel dovolj,” je grenko pomislil.
Prišel je most in se naslonil na ograjo. Noge so se mu tresle, pot gaje oblival.
»Majdi ne bom povedal. Vsi najini načrti so postali nič. Pa zakaj ravno jaz? Kaj sem zagrešil takega, da moram biti tako kaznovan?
Poleti naj bi se z Majdo poročila. Ljubila sta se, bila sta mlada in srečna, srečna do danes. Naj se takoj poročita? Prepozno.
Kaj pa oče in mama? Naj sedaj vsi gledajo, kako bo moje telo propadalo in bo moja koža ohlapna in siva kot koža starca? In moje oči ne bodo več jasno videle živozelene breze blizu okna, vse napete v kipenju pomladnih sokov, sokov življenja?
Kmalu moje roke ne bodo več imele moči, da bi Majdo potegnile v objem.
Voda pod njim je v svojih zelenih nedrih zibala zlate nitke življenja. Zajel bi prgišče tega in ga vsrkal vase, toda kaj, vseeno bi odteklo.
Marjetice so cvetele, trava je bila sočna in voljna sedaj, ko J je dopoldne posrkalo roso z nje, vse je bilo zeleno in je kipelo v tisočerih utripih življenja.
»Velikokrat bo še tako, pa ne bom čutil ne videl...”
V prsih gaje trgala bolečina, da bi na ves glas tulil. Vrgel se je v travo in tolkel z rokami po zemlji, dokler se ni umiril.
Počasi je vstal in šel do reke. Nižje od mostu je bila nevarno mirna in vabljiva. Gledal je pretakajočo se prozorno gmoto, ki je drsela mimo njega, in zdelo se mu je, da tudi sam postaja lahkoten. Pomikal se je proti bregu. Tam je slekel suknjič, utrgal nekaj velikih marjetic in jih spravil v srajčni žep.
Potem mu je pogled še enkrat zaplaval po vinogradih in po rebri čepečih zidanicah, po njegovi vasi, po pisanih rožah in zeleneči vrbi, odsevajoči v gladini, po zeleno valujoči pšenici, po kopastem oblaku, ki je veslal proti soncu, ustavil se mu je na cerkvenem zvoniku:
»Najbrž mi ne bodo zvonili.” Pogladil se je po žepku z marjeticami:	»Majda, namesto poročnega šopka...
oprosti...”
Zatisnil je oči in se pognal v vodo.
Ko so ga še isti dan potegnili iz vode, so mu iz žepa žalostno visele marjetice.
IVANKA BOGOLIN
!
■ 0000000000000000000000000000000000000000 m
POTA
m sm*
dažurni poročajo
KJE JE KOLO Z MOTORJEM? - V noči na 18. maj je izginilo kolo z motoijem, last Antona Rataj? iz Podrebra pri Semiču. Lastnik je kolo parkiral pri hotelu »Smuk” v Semiču. Po obvestilu delavcev UJV, so storilcu 2e na sledi.
BRUSILKA IZGINILA - V noči na pretekli torek je z delovišča SGP Pionir v Ulici stare pravde v Bršljinu izginila električna brusilka, s čimer je „Pionir” oškodovan za 5.000 din.
POLOTIL SE JE PRIJATELJICE IN OTROKA - Sentjemejski miličniki so 20. maja zvečer pridržali do iztreznitve 59-letnega Jožeta Rabze-lja iz Šmarja pri Šentjerneju. Doma se je opil m se potem polotil prijateljice in komaj 11-mesečnega dojenčka. Rabzelj bo moral na zagovor k sodniku za prekrške.
OMET POŠKODOVAL ZOBNO ORDINACIJO - Da bodo težave in nejevolje z zobozdravniško službo še večje, je v noči na 21. maj padel omet v metliški zobni ambulanti in poškodoval aparate v ordinaciji. Kolikšna je škoda, bodo še ocenili.
OSIROMAŠEN SUKNJIČ - Preteklo sredo so imeli Boltesovi v Gabiju tatinski obisk. Ta je Stanislava Boltesa oškodoval za 5.000 din, ki jih je imel v suknjiču..
TRČIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Na regionalni cesti v Vinici je prišlo v nedeljo okoli 21. ure do prometne nesreče, ko se je Marjan Trempuš iz Ogulina pri Vinici peljal z osebnim avtomobilom od mostu čez Kolpo proti Črnomlju. V desni ovinek je zaradi neizkušenosti zapeljal prehitro, saj je vozil brez vozniškega dovoljenja, in trčil v vogal stanovanjske hiše. Pri nesreči se je po obrazu poškodovala voznikova 4-letna hči Valerija, ki so jo prepeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je bilo za 15.000 din škode.
ZIDANICE VSE BOLJ VABLJIVE
Skorajda ni dne, ko ne bi s tega ali onega dela Dolenjske prišlo poročilo o vlomih v zidanice in vikende. V zadnjih dneh je takšen poziv prišel s Trške gore, kjer je vlomilec obiskal najprej zidanico Mirka Zupančiča. V prostore je vdrl skozi vhodna vrata in si privoščil obilno malico: suho meso, kumarice in liter vina.
Da pa ne bi ostalo zgolj pri tem, je s seboj odnesel Še 50 litrov domače kapljice. Vlom pa je v svoji zidanici ugotovila tudi Novomeščanka Marija Tršinar. Storilec ji je razbil šipo na kletnem oknu in s police vzel steklenico, v kateri je bilo še pel litra viskjja. Mu vsaj ni bilo treba v Italijo!
Blagajničarka v priporu
Pripor za Magdo Setnišek, ki je osumljena, da si je iz šolske blagajne prilastila kar 695.125,00 din
kažejo prvi rezultati, je Setir-škova jemala gotovino od vpla-
OSTALA PRI POTOKU - Fička na posnetku sta bila prejšnji teden udeleženca prometne nesreče, ki se je pripetila pri vasi Potok. Na srečo je vse minilo brez večje materialne škode, pa tudi poškodovancev ni blo. Da pa ne bi kdo mislil, da je vse minilo v
prijetnem in veseljaškem zdušju! (Foto: Budja)	------------------------
Pokojnina nagrada minulemu delu
Tako je odločilo sodišče SRS po pritožbi Novolesa zaradi plačila deleža delitve OD iz minulega dela, ki ga je terjal njihov upokojenec________________________________
Albin Poličnik iz Lo&e vasi 7 pri Dolenjskih Toplicah seje še ne tako dolgo tegs obrnil na novomeško sodišče združenega dela. ker ga je po njegovem mnenju delovna organizacija Novoles, tozd Žaga iz Soteske, opeharila pri plačilu nagrad delavcem za minulo delo.
Poličnik, sedaj sicer upokojenec, meni, da je bil pri delitvi osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1978 prizadet, ker sam te delitve ni bO deležen. Po pojasnilu Novolesa naj bi delitev zajela le dclavce, ki so bili v delovnem razmerju še na dan 31. 12. 1978, medtem ko je Poličnik šel v pokoj že novembra 1977. Predtem pa je 27 let delal v Novolesu. Tam so še pojasnjevali, da je bilo izplačilo spornih osebnih dohodkov povsem v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti in da so iz delitve plačila iz naslova minulega dela izpadli vsi upokojenci, ki konec koncev sedaj prejemajo pokojnina Io kako je odločilo sodišče?
Senat je menil, da če gre v danem primeru za delitev OD iz minulega dela, potem pridejo v poštev pri delitvi tudi delavci, ki morda v času delitve sicer niso bili več na delu, vendar so s svojim minulim delom ustvarili možnosti, da lahko drugi delavci sedaj delijo. Poleg tega je bil Poliček invalidsko upokojen iri delovno razmerje z Novolesom ni prenehalo po njegovi krivdi Zatorej ima Poliček po mnenju senata pravico do deleža pri delitvi OD po zaključnem računu za leto 1978, čeprav je bil upokojen pred tem.
Takšna odločba novolesovcem ni bila pogodu in so se s pritožbo obrnili še na sodišče združenega dela SRS. Pred dnevi je na njihovo pisanje prišel odgovor. V njem stoji,
da se pritožbi ugodi in da se zahtevek Polička, da ima pravico do udeležbe pri delitvi osebnih dohodkov iz naslova minulega dela po zaključnem računu za leto 1978, zavrne. Kajti po njihovem trditev, na katero se je oprlo novomeško sodišče, da so upokojeni delavci s svojim delom vendarle ustvarili pogoje, da si lahko drugi delavci danes sploh delijo OD iz minulega dela, nima opore v splošnih samo-
upravnih aktih, ki v tozdu urejujejo delitev osebnih dohodkov, kajti:
„V danem in podobnih primerih gre namreč za delitev sredstev za osebni dohodek posameznega delavca, ki je v obračunskem obdobju delal v tozdu ter na podlagi svojega živega dela pridobil tudi pravico do osebnega dohodka, ki je obračun živega in minulega dela ter inovacijske dejavnosti.”
Konec koncev pa pokojnina že sama po sebi pomeni posebno obliko nagrajevanja iz minulega dela, ki je urejeno z zakoni ter statutom skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
Čeprav smo o primanjkljaju v blagajni osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem bolj ali manj obširno že poročali, je potrebno dodati še nekaj novih podatkov.
Te dni je namreč temeljno javno tožilstvo v Novem mestu vložilo pri preiskovalnem sodniku temeljnega sodišča Novo mesto zahtevek, da se uvede preiskava zoper Magdo Setin-šek, bivšo blagajničarko v osnovni šoli „Jurij Dalmatin” v Krškem zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivi dejanji grabeža in uničenja poslovnih listin.
Setinškova je obdolžena, da si je kot blagajničarka v omenjeni šoli od septembra 1978 pa do marca 1980 postopoma prilastila skupno okoli 695.125,00 din. Vse to pa od zaupanih ji sredstev šole. Kot
Žaga mu je odrezala dva prsta na roki
Huda delovna nesreča v Straškem Novolesu
Skorajda ne mine teden, da v poročilih delavcev UJV ne bi zasledili primerov takšnih ali drugačnih nesreč pri delu. Zdi se, kot da so vse besede o varstvu pri delu bob ob steno, da je nekaterim previdnost v takšnih primerih popolnoma odveč. Tokrat je svojevoljnost drago plačal Vlado Vonič iz Gorenje Straže.
20. maja je med delom v Novolesu v Straži rezal les na stroju, ki je prirejen za prečno rezanje. Ko je Vonič ugotovil, da se stroj zatika, je začel rezati kar podolžno, seveda na svojo pest. Neprevidnost se je hitro maščevala, saj je žaga Voniču odrezala dva prsta na levi roki. Poškodovanca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
čil, ki so jih učitelji in učenci šole mesečno zbirali in dajali v šolsko blagajno za plačilo pr«' hrane in drugih stroškov. Da pa bi prilaščanje denarja prikrila, je Setinškova sproti uničevala kopije blagajniških potrdil o prejemu denarja v šolsko blagajno.	T
Zoper obdolženko je preisKO’ valni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil p*1’ por.
SLAB IZKUPIČEK - Domiselna pogruntavščina trgovca na posnetku, ki je kar med dvoje dreves v neposredni bližini rotovža na novomeškem Glavnem trgu razpel vrv in nanjo obesil majice za prodajo, se je končala že v nekaj minutah. Morebitno donosno kupčijo so mu namreč preprečili miličniki. V spomin je ostal le še tale posnetek. (Foto: Budja)
Konec kariere „priučenega” advokata
O zakotnem pisarjenju, zmerjanju sodnikov in odgriznjenem prstu
Se kako mi je izpred dveh let -bil je prav tako maj - ostala v spominu obravnava pred senatom črnomaljskega sodišča, ki bi naj sodil danes 45-letnemu Jožetu Zupančiču iz Smiklavža	pri
Črnomlju zaradi kaznivega dejanja zakotnega pisaštva. Sodbe takrat zaradi grobih žalitev iz ust obtoženca ni bilo, obravnava je bila prekinjena, vsa zadeva, kiji zaradi njene posebnosti in zanimivosti tokrat dajemo nekolikanj več prostora, pa je vendarle pred dnevi končala v zajetnem svežnju, ki se je znašel pred sodnikom novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto. Pa o tem kasneje!
Da bi laže razumeli kasnejše vrstice, zapišimo, da gre v Zupančičevem primeru za troje kaznivih dejanj, ki so bila obravnavana vsako zase in je bila za vsako posebej iztečena tudi kazen.
Začnimo z obravnavo, ki je bila lanskega februaija pred senatom črnomaljskega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Stariha. Zupančič je sedel na zatožni klopi prav zaradi pred enim letom prekinjene obravnave, ko je med sojenjem za kaznivo dejanje zakotnega pisaštva (o tem kasneje) žalil sodnike. Med drugim je takrat dejal:
»Odvetniki, povezani z nekaterimi sodniki, so ene vrste nepro-bojna mafija, gre torej za privilegirano, skorumpirano kasto... Nekateri sodniki se poslužujejo različnih trikov v pravdah, stranko psihično obremenijo, nanjo kričijo, spreminjajo vsebino njenega zagovora ipd.”
Senat je takrat Zupančiču prisodil 1 mesec in 10 dni zapora, vendar se obtoženec še zmeraj ni sprijaznil s sodbo. Javnemu tožilcu v obraz je zabrusil, da bi mu moral biti vendar hvaležen, ker odkriva kazniva dejanja sodnic, ne pa da se postavlja na njihovo stran in jih brani. Zupančič, ki je na vsaki obravnavi v vlogi advokata zastopal samega sebe, se je po izrečeni sodbi pritožil na sodišče SRS, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Zato je poskusil še na Vrhovno sodišče SRS, pri katerem je zahteval preizkus pravnomočnosti sodbe, vendar je tudi tam doživel hladen tul S tem je enega dejanja Zupančičeve trilogije pred sodiščem konec.
V istem mesecu lani pa se je Zupančič znašel pred črnomaljskim sodnikom zaradi kaznivega dejanja zakotnega pisaštva, za katero bi sicer moral že biti obsojen, a se je zadeva iz že pojasnejnih vzrokov zavlekla. Tudi tokrat je bil dokazni postopek za Zupančiča vse prej kot obetajoč.
Dokazano mu je namreč bilo, da se je proti plačilu ukvarjal z dajanjem pravne pomoči, okoliškim vaščanom, čeprav kot kmetijski tehnik, za kar je bil izšolan, ni imel za takšna opravila nikakršne kvalifikacije. Svojim »strankam” je pisal pritožbe na sodišča, prizive, vloge, njegovo
dejavnost je konec koncev potrdila tudi hišna preiskava, ob kateri so delavci UJV našli listine, papiije in drug material, ki nedvoumno govori o Zupančičevem »honorarnem” delu. Odveč je veijetno ob tem pripisati, da je s svojim načinom dela in nestrokovnostjo zavlačeval postopke tudi za celo leto, čeprav bi bili sicer rešeni že v mesecu dni. Ob takšnih ugotovitvah je Zupančič dobil za kaznivo dejanje zakotnega pisaštva 15 dni zapora.
Sedaj, ko Zupančiča poznamo že nekoliko pobliže, verjetno ni treba posebej razlagati, kam vse se je pritožil in kje je iskal varstva svojih domnevnih pravic in preizkusa pravnomočnosti sodbe. Mogoče le, da je tudi tokrat ostal praznih rok.
Tretja sodniška obravnava zoper Jožeta Zupančiča pa sega v leto 1978, ko je bil pred senatom novomeškega sodišča obsojen na 4 mesece zapora, ker je 2. julija 1974 v novomeškem zaporu odgriznil prst sojetniku Stanku Brajdiču. Komentar k temu verjetno ni potreben.
Zaključek Zupančičevih pravniških aktivnosti pa je bil pred dnevi na novomeškem sodišču. Zupančič, ki sedaj prestaja kazen v Mariboru, je namreč zahteval, da mu sodišče za vsa tri kazniva dejanja, za katera je bil obsojen, izreče enotno kazen. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo in mu tako za odgriz prsta, zakotno pisaštvo in žalitev sodnikov dosodilo enotno kazen 4 mesece in 20 dni zapora. Ali bo morala tudi ta sodba »prestati” preizkus pravnomočnosti sodbe na Vrhovnem sodišču SRS, pa še ni znano.
BOJAN BUDJAy
DOJENČEK SE JE ZADUŠIL MED SPANJEM
V ponedeljek zjutraj so starši komajda 3-mesečnega dojenčka Željka Muratoviča v romskem naselju Lokve pri Črnomlju ugotovili, daje otrok mrtev. Kot je pokazala preiskava se je mali Željko med spanjem zadušil. P° ugotovitvah miličnikov je šlo zb nesrečen slučaj.
VOZNIK LETEL 4, SOPOTNIK PA 8 METROV
Na lokalni cesti v Migovici sta se v nedeljo ob 21. uri poškodovala motorist Jože Sepic iz Gorenje vasi in njegov sopotnik Vladimir Kolenc iz istega kraja. Šepic, ki je vozil motorno kolo, je prehitro zapeljal v ovinek v Migovici, kjer ga je zaneslo čez vozišče v jarek, od koder je sam po štirih metrih »leta” pristal na travniku, kar 8 metrov pa je letel njegov sopotnik. Pri nesreči se je Šepic hudo poškodoval, Kolenc pa laže, medtem ko je na motorju za 6.000 din škode.
KONČAL V POTOKU
Zdomec Izet Siljak iz Bugojna se je v nedeljo ob 4.40 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti proti Zagrebu. Pri Šentjurju je med vožnjo po klancu navzdol v desnem ovinku zagledal pred seboj drug avtomobil. Da bi se mu izognil, je zavil v levo, takrat pa je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Siljak je zato naglo zavil na desno, pri tem pa ga je začelo zanašati in je z avtomobilom končal v strugi bližnjega potoka. Pri nesreči se je teže poškodoval voznik, laže pa sopotnik; oba so prepeljali v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo kar za 150.000,00 din škode.
NEPREVIDNO PREČKAL CESTO
454etni Dragoljub Ivanovič je v soboto ob 21.10 pri pošti v Trebnjem prečkal cesto na neoznačenem mestu. Takrat je po cesti pripeljal z osebnim avtomobilom domačin Alojz Breznik, ki navzlic umikanju in zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Ivanovič* doma iz Kamenice, je pri nesreči dobil laže poškodbe.
NAŠLI UKRADEN AVTOMOBIL
Osebni avtomobil, ki je bil Ukraden pred dnevi v Semiču in je last Rozalije Cekuta, so našli v Ljubljani. Lastnica je vozilo medtem že dobila nazaj, Stanislava G., ki so ga osumili tega dejanja, pa bodo miličniki prijavili javnemu tožilcu.
VODA PONOVNO ZALILA „BETI”
Hudo neurje, ki je 22. maja divjalo nad Metliko, je pustilo tudi nekaj posledic. Najbolj sojih čutili v Betinem obratu kodranke, saj je voda zmočila nekaj bal volne, tako da je škode za 2.000 din. Na srečo pa so se delavci tudi tokrat izkazali s požrtvovalnostjo in prizadevnostjo in s hitrim posredovanjem bistveno zmanjšali škodo, ki bi lahko bila še neprimerno višja.
NAŠLI AVTOMOBIL IN TATIČA
V nedeljo ob 16.20 je krška postaja milice prejela obvestilo, dajeizprejj gostišča Kovačič na Drnovem izginil osebni avtomobil. Krški miličniki so o tem brž obvestili vse postzye milice, patrulje in novomeško UJV-Kmalu zatem so miličniki prometne postaje milice Novo mesto na Otočcu prijeli storilca, mladoletna L R. in A. M., oba sicer učenca v Novem mestu. Avtomobil so vrnil* 244etnemu lastniku Darku Topli*0 iz Drnovega.
NABOJ JE EKSPLODIRAL
V delavnici zasebnega elektro-mehanika Ivana Priselca v Bršljinu se > je 22. maja ob 13.00,poškodoval 18-letni vajenec Alojz Avsec £ Dolža. Verjetno se je igral z | manevrskim nabojem, ki ga je J razneslo, tako da je Avsec dobil 1 poškodbe po rokah.
ZAPUŠČENA HIŠA ZGORELA
V nedeljo ponoči je prišlo na stanovanjski hiši Leopolde Kos iz Zbur 9 pri Šmarjeških Toplicah do požara. Hiša, ki je delno lesena in prekrita s slamo, je pogorela, čeprav so pri gašenju domačim gasilcem vneto pomagali tudi sosedje. Sreča le, da v hiši ni živel nihče, saj lastnica biva v novomeškem domu ostarelih občanov. Vzrok požara ni znan, škode pa je za 40.000,00 din.
BRŠLJIN:
VLOMIL V GOSTILNO
V noči na 20. maj so imeli vlomilski obisk v gostilni Malnar v Bršljinu, Vlomilec je splezal na verando in vlomil v shrambo, od tam pa prišel v gostilniški prostor. Vdrl je v glasbeno omarico in iz nje pobral za okoli 1.000 din drobiža, blizu 600 din je nabral še v predalu točilne mize, medtem ko je s samim vlomom naredil še za nadaljnjih 1.000 din materialne škode.
NEPREVIDNO S STRANSKE CESTE - Prejšnji ponedeljek popoldne se je Jože Magolič z Goričice peljal z osebnim avtomobilom po prednostni cesti v Mokronogu, ko mu je s stranske ceste nenadoma pripeljal v križišče osebni avtomobil Antona Zidarja iz Mokronoga. Prišlo je do trčenja, v katerem je bilo za 40.000 din materialne škode.
MOTORIST PADEL V JAREK -Jože Skof iz Cerovega loga se je v sredo popoldne peljal z motoijem od Gornje Gomile proti Dolnjemu Maharovcu. Tam je zapeljal čez rob ceste v jarek in padel. Skof se je pri padcu poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo za 1.000 din škode.
VOZIL S POKVARJENO ZAVORO — V sredo popoldne sta v ovinek v Prapročah pri Trebnjem pripeljala voznika osebnih avtomobilov, domačin Franc Kržič in Trebanjčan Matjan Grmovšek. Sle-
dnji je vozilo ustavil, Kržič® , avtomobil pa je zaradi pokvarjene zavore zaneslo naprej v Grmov»£ vega. Pri trčenju se je laže P°^Vin ' vala sopotnica Mihaela GrmovseKj so ji prvo pomoč nudili v novom® bolnišnici. Škodo na avtomobil«*? ocenili na 10.000 din.
IZ FIČKA V BOLNlŠNg* je Do nesreče na p°® prišlo 18. maja pn vas ^e pri Brežicah. Voznik ^0 fička Matjan Benbak J j & ranjen ostal v boln^ zdravljenju.
14
DOLENJSKI LIST
ČETRTKOV INTERVJU
avtobusne postaje, obenem pa tudi trajno rešitev, ki pa je odvisna od gradnje še enega
več „na vrat na nos”
Zaradi reda in smotrnosti sicer stavbnozeml jiško —
naj bi dobili še eno SIS, in Kaj pričakujejo od nje?
Občinska skupščina je nedavno tega imenovala iniciativni odbor za ustanovitev stavbnozemljiške skupnosti. Ali res potrebujemo še eno novo SIS in kakšna bo od tije korist za občane, o tem je tekel pogovor z dipl. Pravnikom Mirkom Lov-k°m, strokovnim tajnikom enote za urejanje stavbnih zemljišč pri komunalni skupnosti. Ta enota je v zadnjem času opravljala po-■ e> ki jih bo v bodoče Prevzela nova interesna skupnost.
- Republiška politika je tako naravnana, da bi imele vsaj večje občine take skupnosti. Občina Žalec na primer jo že ima, pa je mnogo manjša od naše. Gre za to, da gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in uporaba prosto-ra postaneta organizirana in načrtna. Doslej se je reševal vsak gradbeni primer zase, nenačrtno in tako se je Pozidavala tudi dobra zemlja. Mi smo že obiskali večje krajevne skupnosti in
Mirko Lovko: ,Mnogo bolje urejeno komunalno opremljanje zemljišč.”
°d njih dobili plan potreb, je vnesen v naš srednjeročni naert. Tesnejša povezava je tudi z urbanizmom, geodetsko upravo in drugimi. Bistvo nove interesne skupnosti pa je v tem, da se do celotna problematika s
tega področja reševala samoupravno, medtem ko zdaj s tem upravlja naša enota. Imamo sicer sklepe samoupravnih organov komunalne skupnosti, vendar to ni ravno v skladu s predpisi.”
— V čem bo z ustanovitvijo nove skupnosti občan na boljšem?
„Ker se bo ta služba bistveno okrepila, kar je predvideno tudi z občinsko resolucijo, bo nedvomno ves postopek za pridobitev zemljišča in lokacij ter komunalnega urejanja zemljišč bolj urejen in hitrejši. Razen tega bodo viri financiranja, denimo komunalnega urejanja, drugače zagotovljeni. Doslej je šlo vse v breme posameznega investitorja zasebnika, po novem pa se bo stekal denar v novo skupnost za take namene tudi nekaterih od drugih interesnih skupnosti..”
— Ali se ni bati, da bo zmanjkalo ustreznih ljudi za delegate, če se pojavljajo vedno nove interesne skupnosti?
„Na to računamo, zato bo veljala za novo stavbno-zemljiško skupnost ista delegatska baza kot za komunalno skupnost: iz vsake krajevne skupnosti po 1 delegat, za tozde pa po ključu, ki velja za komunalo. Tako ne bo potrebno ustanavljati nobenih novih delegacij.”
— In kako daleč so priprave za ustanovitev stavbnozemljiške skupnosti?
„V pripravi sta predlog samoupravnega sporazuma in statuta, ki bosta šla v javno razpravo v juniju. Računamo, da bo skupnost ustanovljena jeseni in da bo prihodnje leto že videti rezultate njenega dela.”
R. B.
SPOMINSKA POT - Sprehajalna pot po obrambni liniji I. bataljona vojske državne varnosti v Toplicah'bo med drugim obogatila fond turističnih zanimivosti.	,
Pot spominov
Dolenjske Toplice: razstava del Božidarja Jakca
Ob krajevnem prazniku Dolenjskih Toplic je bila v tem kraju vrsta prireditev. Ob 15. uri popoldne je bila v topliški osemletki otvoritev razstave del Božidarja Jakca, katere se je udeležil tudi umetnik sam. Ob tej priložnosti je obiskovalcem razstave pripovedoval o svojem bivanju na Rogu ter o razstavljenih delih, ki jim je dal naslov Partizanski obrazu Po otvoritvi razstave je bila v prosvetnem domu še proslava, ki so jo pripravili domači kulturniki. Že v poznih popoldanskih urah pa je bila ob cesti proti Bazi 20 slavnostno predana namenu spominska pot ob obrambni liniji 1. bataljona Vojske državne varnosti. Na slovesnosti je govoril tudi Janko Gregorič, eden izmed komisarjev čete, ki je bila v sestavu bataljona. Prvega spominskega pohoda sta se udeležila komandanta te enote, med njima tudi Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini. Na liniji so uprizorili napad enot TO. Po slovesnostih je bilo v topliškem parku tovariško srečanje borcev 1. bataljona VDV.
Trdno po Titovih stopinjah
Politične razmere v občini dokaj ugodne, resna prizadevanja za boljše gospodarjenje, srednjeročni plani SIS pa so še preobširni — ugotavlja komite ZK
Prihodnji tedni bodo za komuniste v novomeški občini pospešeno delavni Člani komiteja so sprejeli vrsto nalog za sestanke s komunisti po delovnih organizacijah, kjer ie bila ob letošnjem prvem trimesečju izguba ali kjer imajo težave v medsebojnih odnosih.
Kot so poročali na seji komiteja občinske konference ZK, se je v preteklih treh tednih zelo povečala politična dejavnost občanov in je postala množična. Po smrti predsednika Tita so se delovni ljudje množično udeleževali žalnih sej, pohvaliti gre zadržanje mladine, nakupovalne mrzlice sploh ni bilo, ampak so po trgovinah celo manj prodali kot sicer. Tudi v bankah ni bilo prekomernega dviganja denarja, kar vse kaže na zaupanje v sistem in trdno voljo nadaljevati Titovo pot. Izredno je povečan interes za sprejem v Žvezo komunistov, vendar je potrebno paziti, da ostanejo merila za sprejem enaka kot doslej. Tako se na kratko glasi ocena političnih razmer, zaradi ugodnega vzdušja pa je pripravljenost delovnih
Za časa gradnje: potrpljenje
kratkem bodo na Novem trgu začeli graditi blagovnico, avtobusna postaja pa bo utesnjena — Pred pošto in Metropolom bo parkiranje osebnih vozil prepovedano
7
novomeške avtobusne postaje pod kostanji pred Metropolom P^je vsak dan 352 rednih avtobusov, več deset pa je še delavskih 8 *n ves ta promet se bo moral začasno odvijati še na manjšem Kn?rU’kj'er je že zdaj tesno. Kaj se obeta?
njihovo podjetje odpeljajo
je povedal Marjan ^rektor tozda Gorjanci »n usni promet, ki ima na ^ avtobusni postaji Žgv P^a, pričakujejo precej aenw časa gradnje Emonine Čela d6’ ki se bo v kratkem i ' poslopje stare pc ikai .^njeno, tako da bo v
ošte je
mu, . , , —,	..a	bo	v
jvjJ ednih prišlo do rušenja >Vo Ki*0 Popravljalnih del za ti J^ovno hišo. Ker
mora jama zavarovana, se
J zma°n8j*z?8raieno’s tem P3 e »vt i. prostor za parkira-*tanii kSov‘ Parkirišča pod 1 Rotnv , ° sicer ostala, bo ovo 0 k večja gneča, kajti
^busne^0 Je P° rednem Na v Prometu na 4.
■ oveniji.
je ^Ci” Imajo podatke, aprilu letos samo
i^RTELjEVEGA
Sredi	PE§
'ukinil* avtobusno podjetje Vžd,?artelievn ° potni5k‘ promet v
JSTi« ,siabe ^ne-
Jej6 ^jati va ’ P°	*	"e
°PozonlVt promet. Podjet-pr05’e> da h Jevno skupnost in če * do zapore KuDi h*10 cedili ceste,
Z
novomeške postaje čez pol milijona potnikov, računajo pa, da je bilo z ostalimi prevozniki še enkrat več prometa.
Prometna gneča bo zlasti pri vhodu na Novi trg, ker bodo hkrati urejali cesto od križišča pri Košakovi gostilni čez drevored do nove blagovnice. Po tej cesti bodo dovažali in odvažali material na gradbišče.
Izvršni svet novomeške občinske skupščine išče možnost za začasno prestavitev
novega mosta čez Krko. Gotovo bo v času gradnje potniški promet precej moten, na kar velja občane pravočasno opozoriti. Prav tako bodo morali krajani z razumevanjem sprejeti na znanje prepoved parkiranja na celotnem Novem trgu. Taki ukrepi so potrebni zato, da bi zagotovili kar največjo varnost potnikov in vozil.
Ker je potniški promet v Novem mestu ena najslabših točk življenja v kraju, je že naročena prometna študija, ki bo pokazala na napake in možnosti za ureditev razmer. Vprašanje je samo, kje dobiti denar, da bi gradili potrebne podvoze, nadvoze, da bi širili vpadnice, itd.
^SH ’ ^Upi
____
^ v^di! Pa Vpijejo
materiala 'ležljo^Tb DNEVI SO ŠTETI - Stari pošti, kasneje pa še davkariji, so dnevi 1 noče razmetati po	ke.r	bodo	v	kratkem	začeli	rušiti	poslopji	zaradi	gradnje	nove
vpijejo: Še avtobus blagovnice Emona - Dolenjka. Prostor za avtobusno postajo bo za časa gradnje še bolj utesnjen. (Foto: R. Bačer)
ljudi izkoristiti in usmeriti v skrb za boljše gospodarjenje in v večjo prizadevnost na delovnem mesta
Ob informaciji gospodarskih uspehov v prvem četrtletju letos so na komiteju zadolžili vse člane in še druge iz konference, da bodo obiskali komuniste iz vseh 11 tozdov, kjer se je pokazala izguba. Ta sicer v skupnem znesku za celotno občino ni velika, saj je za 58 odst. manjša, kot je bila v tem času lani, vseeno pa blizu 18 milijonov dinarjev primanjkljaja ne sme mimo razprav v vrstah ZK. Komite je ob prvih podatkih o gospodarjenju menil, da gre za resna prizadevanja v prid boljšemu gospodaijenju; slabosti in stare grehe, katerih se v posameznih sredinah še ne morejo otresti, pa bo treba obravnavati resno in odgovorno, z vsemi posledicami
Ker gre v nekaj delovnih organizacijah tudi za težave, ki sicer nimajo zveze z gospodar-
Hvala za delo in trud
V mesecu mladosti priznanja mladim in za delo z _______________mladino_____________
. V prostorih novomeškega Muzeja revolucije je bila 21. maja lepa slovesnost, na kateri so svečano podelili priznanja za uspešno in dolgotrajno delo, ki jih podeljuje Občinska konferenca ZSMS ob dnevu in mesecu mladosti.
Po izbranem kulturnem programu - recitalu z glasbenimi vložki, ki ga je domiselno pripravila mladinka Mojca Galeša, se je Darja Colarič, predsednica občinske konference mladih, zahvalila najprizadevnejšim iz vrst mladine, mentorjem in delovnim organizacijam, nato pa podelila letošnja priznanja. Prejeli so jih: SGP Pionir Novo mesto, Občinska organizacija RK, Košarkarski klub ter mentorji: prof Franc Hočevar, Tone Gošnik, Jelena Pelko, Marjana Dobovšek in Slavko Kovačevič.
Za najuspešnejše delo v preteklem obdobju so priznanje dobile tudi osnovne organizacije ZSMS: Mestne njive, osnovna šola Vavta vas in gimnazija Novo mesto. Priznanja pa so dobili tudi naslednji posamezniki: Nada Bračika, Dragica Ilar, Mira Kump, Vida Rataj, Majda Jarnovič, Jana Jenko, Lidija Gačnik, Karmen Kenda, Branka Andrejčič, Bojan Fink, Danijel Brezovar, Silvo Kulovec, Dušan Plut, Brane Ravnik, Jože Kranjc in Slavko Koncilija.
skimi rezultati, izvirajo namreč iz slabih medsebojnih odnosov ali premalo utrjene samouprave, so določili tudi člane komiteja, ki bodo odgovorni za sestanke v teh kolektivih.
Pri obravnavi razvojnih možnosti interesnih skupnosti za novo srednjeročno obdobje ie obveljalo mnenje, da prva inačica, ki jo ponujajo v SIS, sploh ni sprejemljiva, ker ni uresničljiva glede na finančne možnosti. Razpravo velja voditi o drugi možnosti načrtov za bodočnost in še te bi veljalo prečesati in priškrniti, sicer bo marsikaj ostalo le zapisano.
R. B.
Berite »Dolenjski listu
Naval na male avtomobile
„Pred leti je lahko kupec takoj dobil „fička” in je moral dolgo čakati na večji avto iz družine Zastava, zdaj je ravno narobe,” je rekel Alojz Činkole, referent za prodajo motornih vozil pri Novotehni.
Trenutno imajo za fičke in P 126 toliko naročil (čez 800), da novih sploh ne sprejemajo več do konca leta, ker znaša pogodbena količina teh vozil 600, če seveda dobava poteka v redu. Prav tako za ,Jado" ne sprejemajo vplačil, ker bodo v letu 1980 lahko dobavili taka vozila samo lanskim plačnikom in nekaterim, ki zamenjajo staro za novo.
Kot je dejal tovariš Činkole, pa kupci lahko takoj dobijo
Alojz Činkole: ..Zaradi naftne krize in omejitve prometa (parni — neparni), je naenkrat izredno zanimanje za majhne avtom oble.”
poloneza 1500, za fiat 132 se čaka mesec dni, na zastavo 101 pa okrog 3 mesece.
Še z eno spremembo se srečujejo zadnje čase: medtem ko je prej velika večina kupcev jemala avto na kredit, zdaj večina plača z gotovino. Kredit s 67-odstotnim pologom se ne izplača.
- In kako je z zamenjavo „staro za novo”?
- S tem se precej bavimo, čeprav so zadnje čase pogoji spremenjeni. Kupec plača celoten davek, ugodno:., je ta, da se lahko vozi s starim avtom do takrat, ko dobi novega, da nima nobenih poslov s pogodbami in prenosom lastništva kot na sejmu.
Sicer pa se je prodaja vozil Novotehne v zadnjem času močno posodobila. V lokalu, kjer so imeli svoj čas železnino, so lepo uredili prodajni prostor za osebne avtomobile, žal pa marajo največ strank samo tolažite
MLADI GLASBENIKI - Instrumentalna skupina novomeške mladine je z recitatorji vred poskrbela, da je bila svečanost v Muzeju revolucije ob mesecu mladosti zares prijetna. (Foto: R. Bačer)
Novomeška kronika
SADIKE TUDI OB NEDELJAH - Novomeška tržnica je že nekaj časa bogato založena s sadikami paradižnikov, paprike in druge vrtne zelenjave. Prodajalcev je celo toliko, da dobiš sadike ob vsakem času, tudi ob sobotah in celo ob nedeljah. Te dni so dobili prve češnje, vendar zaradi slane cene	(80 din za
kilogram) ne gredo posebno dobro v promet
KOT V VELEMESTU - Ob prometnih konicah, se pravi okrog 6. ure zjutraj in ob 14. uri pripelje na novomeško avtobusno postajo hrati po 10 avtobusov, sicer pa čez dan odpelje avtobus povprečno vsake 3 minute. Postaja je prazna samo ponoči med 1. in 3. uro, ko je Novi trg videti kot izumrl.
VEDNO POLNO - Bloki, ki stoje ob glavni cesti na Drski, imajo na parkirišču kontejner za odpadke. To odlagališče pa je največkrat čez vrh
polnoin kvari videz okolice. Ne samo to, ob toplem vremenu smrdi. Za rednejše odvažanje konteGerja bi kazalo poskrbeti vsaj v poletnem času.
Ena gospa pravi, da vsak dan diši veliko splošnih besed o odgovornosti, rada bi pa še vedela, kdo je odgovoren, da ob ponedeljkii ni kruha pred 9. uro v trgovinah na Cesti herojev.
maja 1980
DOLENJSKI
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
DOLENJSKI UST
tiskarna ' knjigoveznica - kartonaža novo mesto, glavni trg 14
Novo mesto. Glavni trg 3
Na podlagi skupnega razvojnega programa Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra Novo mesto razpisujeta združeni delovni organizaciji v šolskem letu 1980/81 naslednje štipendije in učna mesta:
ZA POTREBE CZP DOLENJSKI LIST NOVO MESTO, GLAVNI TRG
3:
1.) 2 štipendiji na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer novinarstvo; zaželeno je, da je 1 kandidat iz Posavja in 1 iz kočevsko—ribniškega območja za poznejše pokrivanje teh terenov 2) ročni stavec	1	štipendija
3.) tiskar s ploskve (offset tiskar) 2 štipendiji
4.) reprofotograf	1	štipendija
5.) monter-kopiralec	2	štipendiji
ZA POTREBE KNJIGOTISKA, NOVO MESTO, GLAVNI TRG 14:
1.) ročni stavec	1	štipendija
2) tiskar s ploskve	(offset tiskar)	2 štipendiji
3.) tiskar za izbokline (knjigotiskar)
1 štipendija
4.) reprofotograf	1	štipendija
5.) monter-kopiralec	1	štipendija
6.) knjigovez	1	štipendija
7.) kartonažer	1	štipendija
r &
IriT*?
Pogoji za pridobitev štipendij:
— za FSPN:
— končana 4-letna srednja šola ustrezne smeri
— dosedanje uspešno sodelovanje v novinar-
skem krožku in dopisništvu — za poklicno grafično šolo: dokončana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom Ponudbe pošljite do 30. junija 1980 na gornja naslova, kjer lahko dobite tudi ustrezne informacije.
J
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA ŽALEC
SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK
TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL |e Industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost Okrogli presek, notranja iamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema.
- okrogli presek zagotavlja: najugodnejii pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najniijih uporih, omogoča najlažje čiičenje
- notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, ptinotesna, odporna na spremembe temperature In Ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike -
- Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo.
Široko področje uporabe
SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcai/h. Dimniki 013,5,016 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti.
diSl»nčn*iOiei»
!>lllr m»ter
min J cm
u en,«
ipopotr«*)
l«r*ol O-TIMM
<t«b po d.»|f»mu C
S?
* »m bw.
■1 »iaUpo
»Ut >xrWunu
u prdil|M<OT kotU (RA—I
D-TP-120
vrMl U Oit
ir;??«
U IlUlAl«
Mil«, ki
popoln*!«« pf»«H |lt(W)
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telex: 33533 YU-SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144
/© ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
LB—Temeljna dolenjska banka Novo mesto je v mesecu marcu letos razpisala natečaj za najboljše literarno, likovno in fotografsko delo za leto 1980. V tekmovanju so sodelovali oziroma dostavili prispevke v razpisnem roku, ki je bil do 15. aprila 1980: 4 oddelki vzgojnovarstvenih zavodov, 20 osnovnih šol in 3 srednje šole.	.	»no
LB—Temeljna dolenjska banka Novo mesto se vsem, ki so sodelovali na razpisu, zahvaljuje, nagrajenim šolam in avtorjem ter njihovim mentorjem pa čestita za osvojene nagrade. Nagrade s priznanji bodo podeljene 31. maja 1980 na dan mladih varčevalcev.
OBJAVA REZULTATOV MEOŠOLSKEGA TEKMOVANJA ZA NAJBOLJŠE LITERARNO, LIKOVNO IN FOTOGBAFSKO DELO ZA LET01910
NAGRAJENA LITERARNA DELA
NAGRAJENA LIKOVNA DELA
osnovna Sola grm novo mesto
avtor: člani literarnega krožka — nižja skupina mentor: Darinka Golobič
osnovna Sola mirna
avtor: Vesna Kramer, 6.r mentor: Ivan Gregorič
OSNOVNA	SOLA	JANCKA	MEV2LJA,
MOKRONOG
avtor: člani novinarskega krožka mentor: Vesna Magovec
osnovna sola komandanta staneta,
DRAGATUS
avtor: Zdenka Veselič, 7.r mentor: Tatjana Jakofčič
osnovna	Sola	martina	kotarja,
Šentjernej
avtor: Mateja Cekuta, 8.r mentor: Cvetka Podgoršek
EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER, NOVO MESTO avtor: Štefka Zefran, 3.a mentor: Milka Bobnar
GIMNAZIJA NOVO MESTO-PEDAGOŠKA SMER
avtor: Jože Saje, 3. letnik mentor: Jožica Jevnikar
OSNOVNA ŠOLA KOMANDANTA STANETA, DRAGATUŠ avtor: mala šola, 7 let mentor: Nada Klobučar
VZGOJNOVARSTVENA ENOTA 2U2EMBERK avtor: Iztok Klančar, 7 let mentor: Olga Longar
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD NOVO MESTO, enota BRŠLJIN avtor: mala šola, 7 let mentor: Metka Plevnik
OSNOVNA ŠOLA MILKA ŠOBAR-NATAŠA, ČRNOMELJ avtor: Miloš Begič, 6.r mentor: Vida šutej
PODRUŽNIČNA ŠOLA SUHOR avtor: likovna skupina 3. in 4. razreda mentor: Milena Starešinič
OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA, NOVO MESTO
avtor: Igor Strašek, 3.b mentor: Štefan Štirn
OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA, ČRNOMELJ avtor: učenci 4.a razreda mentor: Nada Beronja
OSNOVNA SOLA JANCKA MEVZLJA, MOKRONOG
avtor: Renata Janežič, 6.r mentor: Malči Vitman
OSNOVNA ŠOLA I. SLOVENSKE ARTILERIJSKE BRIGADE PREVOLE avtor: likovno—tehnični krožek mentor: Milan Habjan
osnovna Sola xv. snoub, belokranjske, METLIKA avtor: Danica Matešič, 8.r mentor: Mladena Brancelj
OSNOVNA ŠOLA XII. SNOUB, BRŠLJIN. NOVO MESTO
avtor: Andrej Jakše, 6.b mentor: Ljubo Žagar
OSNOVNA SOLA STARI TRG OB KOLPI avtor: Zdravko Kobe, 7.r mentor: Marko Kobe
osnovna Sola komandanta staneta,
DRAGATUŠ avtor: fotokrožek mentor: Jožefa Skala
OSNOVNA SOLA XV. SNOUB, BELOKRANJSKE, METLIKA avtor: Tonček Šruem, 8.r mentor: Mladena Brancelj
Podeljenih je 21 denarnih nagrad, ki jih prejmejo oddelki VVZ, krožki ‘ razredne skupnosti osnovnih šol in srednjih šol, v okviru katerih je 0 nagrajeno delo izdelano. Avtorji nagrajenih prispevkov pa prejmejo prisrn_
priznanja.	/D	ljubljanska*''
404/22-80
NAGRAJENA FOTOGRAFSKA DELA
Vedno bomo upoštevali Titova načela
Spregovorili so Se o finansiranju organizacije ZZB, obiskovanju in obdaritvi ostarelih in bolnih članov, delu komisije za odlikovanja, družbeni pomoči, klimatskem zdravlje-
nju (letos je za vso kočevsko občino rezerviranih 65 mest), delu dispanzerja za borce in vseh drugih zadevah, ki zanimajo borce.
J. P.
ak je sklep kočevskih borcev na njihovi zadnji konferenci — Borci delajo v raznih organih in organizacijah ter
delegacijah — Pohvala za uspehe v minuli akciji NNNP
Kočevski borci so sodelovali tako pri pripravah za uvedbo f®oprispevka, kot v akciji za preoblkovanje krajevne skupnosti j ~ mesto, v raznih akcijah v zvezi z SLO, v mnogih Negacijah, društvih in drugje, so ugotovili na nedavni letni °nfeienci krajevnega združenja ZZB NOV Kočevje—mesto.
im!nSedn‘k Andrej Pirnat je v e c“° poudaril tudi, da borci niso ien	svoje	znanje in priprav-
ost za sodelovanje in pomoč v SVo.'j| NNNP, ampak so ponudili 5tah°	krajevni	skupnosti in
1579 LCivilne za^‘te tudi jeseni nan i -*e mcstu grozila s poplavo nost fe*ca Rinža- Krajevna skup-re^v ie pomagala borcem pri
Pri P
anju njihovih zadev, predvsem . ntju stroškov za pogrebe, razen Pa KS plača godbo ob pogrebih
KU
Koe,
250 NOVIH MLADINCEV
maja to v Šeškovem domu v rnlad^U 113 sve^anost* sprejeli v *ole Ul^t0 OIBanizacijo 214 učencev 0nj."Kočevskega zbora” in 15 pi-J dnjj *v ^°*e »Ljube Serceija”. Nasle-<* n je bil sprejem v mladinsko bflo ni2acijo v Taborski steni, kjer je Din ■ .SPreie,*h med mladino 15 I*esk*eV a ^°*e Vas-Fara >n Pod-
za vse člane ZZB v mestu Kočevje.
V razpravi so borci opozorili tudi na svoje naloge na področju gospodarske stabilizacije. Ustalitvena prizadevanja bodo terjala marsikje tudi odrekanja, več dela, boljšo organiziranost itd., kar marsikomu tudi ne bo všeč, borci pa so dolžni vse te ukrepe pravilno pojasnjevati.
Poudarili so, da je treba več skrbi posvetiti napredni in revolucionarni vzgoji mladine. Nekateri so predlagali, naj bi tudi na take svečanosti, kot je vsakoletna proslava internirancev na Rabu, povabili mladino. Tako bi sc seznanjala s trpljenjem ljudi med vojno in znala bolje ceniti
pridobitve NOB in samoupravljanja.
Ko so razpravljali o uspeli akciji NNNP, je eden izmed delegatov opozoril, naj bi na razne dolžnosti razporedili ljudi, ki so za te dolžnosti primerni in tudi zdravstveno sposobni, da jih bodo uspešno izvajali. Tako je zase menil, da bi bil gotovo koristnejši kje drugje, razporejen pa je h gasilcem, kjer zaradi bolezni ne more sodelovati.
Ekipe preverile znanje
Na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči (PMP), ki je bilo v Kočevju minulo soboto, se je v konkurenci pomerilo 19 ekip. (Zmagala je prva ekipa iz KS „Ivan Omerza ’), izven konkurence pa še 5 ekip, med katerimi je zmagala ekipa LIK Kočevje. Tekmovanja so se udeležile ekipe vseh KS" (razen Rudnik -S alka vas) in več OZD.
Rezultati: 1. „Ivan Omerza” I 100,5 točk, 2. Tekstilana 97,5, 3. Avto 95, 4. Kočevska reka, 5. „lvan
Naša obveznost: vztrajati na Titovi poti
Rekli so:
Nekaj
misli razpravljal-zadnje seje občinske konference Z K Kočevje:
Savo VOVK, predsednik občinske skupščine: Delegacije prepogosto zastopajo le svoje, [nnenje. Najti je treba način, *ako priti do stališč delovnih 'iudi in občanov. Delegacijam so Premalo v pon-.oč družbenopolitične organizacije. SIS se tudi še Premalo uveljavljajo Icot mesto sporazumevanja in dogovarjanja. ' bodoče bo treba posvetiti Posebno pozornost: nadaljnjemu izobraževanju delegatov, več bo treba storiti za združitev strokovnih služb SIS, razen tega pa b°sta morala SZDL in občinski svet Zvezo sindikatov posvetiti
Več pozornosti delegatskemu sistemu v bazi.
RUDI OREL, Tekstilana: ^formiranje v OZD je prepo-asno* Z neinformiranim deiav-cen' se lahko manipulira in gospodari z rezultati njegovega “e*a. Žalostno je, če avantgarda delavskega razreda v svoji sredini deluje v skladu z interesi e*avskega razreda. Potrebno je več akcije in manj prepiso-anja deklaracij. Vprašati bi se “‘orali, iakaj smo vse zapisali v aorte in sporazume ter obrazlo-
žiti, zakaj načrtovanega nismo dosegli.
STANE GABRIČ, ZSM: Pri sprejemanju mladine v ZK je treba nekaj spremeniti, saj je zdaj v načelu vsak v ZK sprejeti mladinec izgubljen za delo v mladinski organizaciji. V ZK bi morali sprejemati mlade le na predlog ZSM. Ugotoviti je treba, če so kandidati dovolj in prav poučeni o ZK ter če ni v programu usposobljanja preveč teoritiziianja. Mladim ni Ueba nalagati preveč dolžnosti. ZK si mora ohraniti ugled, ki ga je dobila v revoluciji in povojni izgradnji.
MIHA MAJERLE, OSZS: Več kot 100 delavcev v zasebnem sektorju ni organizirano v sindikatu. Sami se premalo zanimajo za to.
IVAN BRADAČ, OS ZS: Mesto Ljubljana je že spoznalo prvo vrednost hrane. Vsa potro-šna središča bodo postopoma organizirala SIS za preskrbo mesta s hrano. Tudi Kočevje še nima take SIS.
ZALKA KOCJAN, VVZ: V občini Kočevje je v vrtcih 530 otrok, 260 pa imamo še nerešenih prošenj. Vedno več žensk se zaposluje. Kako naj bodo družbeno aktivne, če nimajo urejenega otroškega varstva, da ne omenjam družbene prehrane in drugega.
Zahvala iz Prokuplja
Skupnost mestnih krajevnih skupnosti mesta Prokuplje je te dni poslala pismeno zahvalo za gostoljubnost, toplino in prisrčnost, s katero so bili Pro-kupljani 3. maja sprejeti v pobratenem Kočevju. Takrat so sodelovali na proslavi ob prazniku KS Kočevje mesto. Ob tej priložnosti je vseh pet KS mesta Prokuplje podpisalo listino o pobratenju s KS Novi Za-greb-Trnsko.
„Poscbno smo zadovoljni, ker smo svečanost v Kočevju skupno in na impresiven način zaključili, saj smo prav pri vas podpisali novo listino o pobratenju, tokrat s KS Novi Za-greb-Trnsko. S tem smo vsi skupaj odprli novo stran širjenja bratskih odnosov, za katere se je ljubljeni tovariš Tito boril vse življenje ... Naša skupna obveznost je, da vstrajamo na Titovi poti.”
47 BRONASTIH PRIZNANJ OF
Bronasta priznanja OF je podelila krajevna konferenca SZDL Kočevje mesto na svečanosti, ki je bila 23. maja v novi dvorani krajevne skupnosti Skupaj so podelili 47 odličij, od tega 44 posameznikom, preostale tri pa so prejeli košarkarski klub, kegljaški klub in osnovna šola Ljube Šercerja iz Kočevja.
Z več znanja hitreje naprej
Pro J6 r®zerv za bo,jše gospodarjenje — Preveč je že tozdovskega „vrtičkarstva" °duktivnost ni dosegla načrtovane ravni — Zaposlujemo preveč nekvalificiranih
občinske konference ZK Kočevje je Vlado Prebilič. ija Jjeb. na seji programsko-volilne konference, kije bila 17. Šega “volitvi se je zahval3 za zaupanje in dejal: „Naloge iz ipn P*°grama in druge, ki nam bodo postavljene, bomo opravili Wvam® dobr°- To 0(1 vas pričakujem in, ne nazadnje, tudi
.Osri
v točk* je bila razen razprava o aktualnih
J°8ah članov
r Pri v	m organizacij
^keo Cpitvi družbeno-eko-U.p- .Položaja združenega *Ptava 00 Pozomost zasluži eta ,Pr.edsednika izvršnega
ž°tovjj •	^et^a-
84 srP^J®’	Je osnovni cilj
Čatj nJeročnega načrta po-Sost rePr°dukcijsko spo-'j očit8°Spodarstva- Zal ta *Produi!l0. ,ne bo dosežen. 6r rahlr. ^	sposobnost si-
edstev nara5ča> vendar delež *cc>jo v hu razšiijeno repro-
. Tuj'dohodku pada.
, & sreH„- rtovane investicije obdobja se jo m bodo uresničene
šele v drugi polovici srednjeročnega obdobja, kar pomeni, da je osnova za start v naslednje srednjeročno obdobje nižja od načrtovane. Zato bo treba tudi osnutke bodočih srednjeročnih načrtov gospodarstva, SIS in KS postaviti na stvarne osnove.
Menil je, da je vzrok za tako stanje tudi slaba kadrovska sestava. Dogaja pa se, da celo kadrov, ki jih imamo, ne zaposlimo na primernih delovnih mestih. Uvažamo nekvalificirane delavce, zaradi česar se kadrovski sestav ni izboljšal, ampak celo poslabšal. Združeno delo bo moralo kadrovsko politiko načrtovati dolgoročno.
Uskladiti bo treba tudi na-
Bevske novice
Omerza” II, 6. Osilnica, 7. Stara cerkev, 8. Kočevje II, 9. Melamin, 10. INKOP, 11. Kočevje III, 12. Poljanska dolina, 13. „lvan Omerza” III, 14. občinski vod II, 15. občinski vod I, 16. Kočevje I, 17. Struge.
Izven konkurence: 1. LIK 79 točk, 2. IT AS II, 3. Kostel, 4. ITAS I, 5. Draga.
Tekmovanja se je lani udeležilo 10 ekip, letos pa že 22. Prve tri ekipe v konkurenci so dobile za nagrado torbice s kompletom za prvo medicinsko pomoč.
Na otvoritvi oziroma ob zaključku tekmovanja sta spregovorila ekipam predsednik občinske skupščine Savo Volk in predsednik občinskega odbora RK Miha Petrovič, ki sta poudarila, da je treba neprestano preverjati znanje, da bi bili učinkoviti, ko bo pomoč potrebna. Usposabljanje ekip PMP mora biti stalna skrb vseh KS in OZD, vseh delovnih ljudi in občanov.
t
1
LETOS TEKMOVALO DVAKRAT VEČ EKIP - Na občinskem tekmovanju ekip PMP v Kočevju je letos sodelovalo že 23 ekip iz KS in OZD. Najboljša je bila ekipa iz KS „Ivan Omerza1*, kjer so vadili že od lanske jeseni. V prihodnje bodo ekipe tekmovale za prehodni pokal. (Foto: Primc)
Odločanje odtujeno stanovalcem
To je glavni vzrok, da hišna samouprava ne dela in da akcija o prehodu na ekonomske stanarine ne poteka uspešno — Tudi o telesni kulturi poteka javna razprava — Delegati
ne prihajajo redno na seje
Delavci v združenem delu so še preveč odtujeni od odločanja o tistem delu dohodka, ki ga namenjajo za financiranje telesnokulturne skupnosti. Namesto uporabnikov, se pravi plačnikov, odločajo o njem izvajalci, ker so pač tako sestavljeni samoupravni organi te SIS.
črte gospodarstva in družbenih dejavnosti. Razvoj slednjih bo moral biti bolj odvisen od uspehov gospodarstva, sicer bomo še bolj izčrpali gospodarstvo. Sodelovanje in usklajevanje vsega združenega dela je torej še prešibko.
Veliko skrb bo treba v bodoče posvetiti rasti produktivnosti. T.u je še ogromno notranjih rezerv, ki so bile že pogosto omenjene. Tokrat naj poudarimo le, da je ena izmed rezerv bolj usldajeno delo, investiranje, načrtovanje, izobraževanje itd. vseh tozdov. Tozd ne sme biti ..vrtičkar”, ne sme videti le svojih interesov.
J. PRIMC
GLASILO O KARDELJU
Ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja so člani literarnega krožka osnovne šole Vas—Fara izdali posebno številko svojega glasila „doma sem ob Kolpi”, ki je posvečena spominu na življenje in delo tega našega velikega revolucionarja. Posebno zanimivi so sestavki, ki govore o tem, kako si mladi predstavljajo samoupravljanje in kaj mislijo o njem.
To je bila ena izmed ugotovitev razprave o aktualnih nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji na seji predsedstva in izvršnega sveta občinske konfe-
Prvo predavanje
Takoj po njem se je včlanilo v društvo diabetikov 9 novih članov
Pied kratkim je bilo v Kočevju prvo predavanje v okviru programa, ki si ga je zadalo nedavno ustanovljeno Društvo diabetikov Kočevje. Zdravnica Zilevskijeva je prisotnim razložila predvsem vzroke za nastajanje sladkorne bolezni in nekatere medicinske oz. latinske izraze v zvezi s to boleznijo.
Poslušalci, med katerimi je bila večina starejših žensk, so zvedeli vse o vzrokih za razne motnje oz. za sladkorno bolezen, nadalje, kakšna hrana je potrebna, da se motnje ublažijo in da se bolezen čim dlje zadržuje le z dieto, se pravi, da se kar najdlje odgodi zdravljenje z raznimi tabletami ali inzulinom. Seveda pa se je treba strogo držati zdravnikovih navodil, sicer tudi dieta ne pomaga.
Poslušalci so bili zelo zadovoljni s predavanjem. Takoj po njem se je vpisalo v društvo še 9 novih članov, da jih imajo zdaj 2e preko 100. Poverjeniki po območjih še vedno nabirajo nove člane. Sklenjeno je bilo tudi že, da bodo od začetka julija dalje po dvakrat na mesec pregledi za sladkorno bolne. Vse zadeve v zvezi s tem, tudi denarne, so že urejene.
A. ARKO
renče SZDL Kočevje. Zdaj potekajo široke javne razprave o telesni kulturi, ki bodo zaključene s problemsko konferenco, ki bo junija.
Pri organiziranosti hišne samouprave prihaja do zastojev, so ugotovili dalje, ko so razpravljali o nadaljnji krepitvi družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V občini je 140 hišnih svetov, med njimi pa je le malo delavnih.
Tudi akcija o prehodu na ekonomske stanarine je pokazala, da na tem področju ni vse v redu, saj prehod ni bil končan do aprila, kot je bilo predvideno. Temeljni vzrok je, da se stanarine zbirajo in združujejo izven hišnih svetov in da je odločanje o teh sredstvih stano-
valcem odtujeno. Zaradi tega se stanovalci manj zanimajo za hišno samoupravo in za gospodarjenje s hišo oz. v hiši, pa tudi za ekonomske stanarine. To je bila glavna ugotovitev poročevalke, medtem ko so nekateri udeleženci v razpravi hoteli najti »grešne kozle ’ še drugod. Široko javno razpravo o ekonomskih stanarinah in osnutku novega zakona o stanovanjskih razmerjih bodo nadaljevali še v juniju. Hkrati bodo skušali oživiti delo hišnih svetov.
Razpravljali so še o delu delegatov v skupinah delegatov za zbore skupščine SR Slovenije. Nekateri ne prihajajo redno na seje svoje skupine, žiato seje včasih niso sklepne. Sklenili so, da bodo proti takim ukrepali.
J. PRIMC
OGLAŠUJTE V DL!
Dali so kri za sočloveka
V občini Kočevje podelili 19 plaket za 25-krat darovano kri in 234 krvodajalskih znakov
»Praznično razpoloženje nam greni spoznanje, da smo za vedno izgubili človeka, ki nas je z besedo in vzgledom učfl človečnosti, ljubezni in sporazumevanja med ljudmi in narodi Boril se je za ista načela in cilje, na katenh temelji delo Rdečega križa: spoštovanju človeka, ne oziraje se na barvo kože, versko ali narodnostno pripadnost. Tovariš Tito se je zavzemal za bratstvo med narodi, za odpravo
DVAKRAT NASTOP, DVAKRAT APLAVZ — Moški pevski zbor iz Kočevja se je te dni predstavil publiki dvakrat, in sicer na reviji pevskih zborov v Dolenji vasi in na prireditvi ob dnevu krvodajalcev v Kočevju. Obakrat je požel velik aplavz, na pevski reviji celo največji. (Foto: Primc)	J
revščine in bolezni, za pravico do življenja v zdravem okolju, za reševanje vseh sporov po mirni poti, za solidarnostno pomoč potrebnim itd.”
To je le nekaj misli iz govora
Sedsednika vodstva RK občine Ko-vje Miha Petroviča. Izrekel jih je na krvodajalski svečanosti, ki je bila v Kočevju 19. maja.
Spregovoril je se o pomenu krvodajalstva in njegovih uspehih, nato p je podelil plakete 18 krvodajalcem, ki so doslej že 25-krat darovali kri. Prejeli so jih:
Franc Pevc, Stane Pogorelec, Stane Adamič, Vasja Rus, MiJan Rus (vsi Itas), Jože Hajdinjak in Franc Trobec (oba ZKGP), Franc Volf in Štefan Soš (oba LIK), Pavel' Vesel (Elektro), Jože Ambrožič (Avto), Boža Poje (Tekstilana), Alojz Sturm in Ervin Ahac (oba Melamin), Srečko Leskovšek (Tiskarna), Viktor Sebalj (INKOP), Ivan Razpotnik (Ko čevje Cankarjeva 3) in Marija Mišmaš (Željne 52). V Stari cerkvi bo na proslavi prejel plaketo še Mirko Ješelnik Skupno pa bo na krvodajalskih proslavah, ki se bodo zvrstile te dni po kočevskih delovnih in drugih organizacijah, podeljenih 189 znakov za 5-, 10-, 15- in 20-krat darovano kri. V krajevnih organizacijah po vsej občini bo podeljenih še nadaljnjih 45 znakov za 5-, 10-, 15-in 20-krat darovano kri.
V kulturnem programu svečanosti je požel velik aplavz kočevski moški pevski zbor pod vodstvom Petra Kluna. Vezno besedilo, ki je spretno povezovalo točke programa in v katerem je bila posrečeno prikazana zgodovina in dejavnost Rdečega križa, pa je napisal Zvezdan Radonjič.
maja "’980
DGLEKJ3KI UST
17
Čeprav ima Trebnje tu in tam mogoče reči, da je kar urejen > nekaj prispevala k temu. Sicer številk povprašali krajane, kaj
LJUBLJANSKI
Pretekli četrtek sta trebanjsko občino obiskala sekretar Predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in izvršni sekretar istega organa man Ogrin. V okviru programa sta imela pogovor z
čemer več
ružbenopoiitičnim aktivom trebanjske občine, o __________________ _____
Poročamo na prvi strani, o^edala pa sta si tudi delovni organizaciji » runo” in IGK v Račjem selu, kjer sta imela krajše razgovore.
" razgovoru s političnim
se je Franc Šetinc	seznanil z razvojem trebanjske
aktivom
ir
Strah izginja
Tekmovanja za Vegovo značko so končana — Največ priznanj je dobila trebanjska osemletka
Čeprav je med velikimi matematiki kar precej slovenskih tnen, velja matematika še vedno ra najbolj ..strašen” predmet. Potrebe v družbi pa so po strokovnjakih, kjer je matematika --
osnovna veda, vsak dan večje.
rav zato je Društvo matematikov in fizikov pred desetimi leti začelo s tekmovanji za Vegovo značka Tekmovanja potekajo deseto leto tudi v trebanjski občini.
Predmetna učiteljica matematike in fizike Marija Hočevar Pravi, da je prav po zaslugi teh
vse več mladih, ki se za matematiko. Še _ omembno je, da med izginja strah pred njo. poteka pouk matematike .kako po dveh tirnicah. Vsi, ki ‘'‘'ai0 radi matematiko in so sposobni Za bolj podrobno
ukvarjanje z njo, ji svoje moči
fevdi v obšolskih dejav-
Dted ri. j po tagubili strah pred njo, ker so učitelji do njih
strogi. V zadnji posledici pridobi samo matematika. Tako * oilo letos šolsko tekmovanje Vegovo značko izredno mno-. no.. V sedmih razredih na abanjski osemletki je bilo kar u odstotkov nalog rešenih; mrnu primerno je bilo tudi priznanj. Seveda se je na bčinskem tekmovanju dobro “rezala tudi vsa trebanjska Osemletka, saj je od 16 srebrnih ^egovih priznanj dobila kar 12 ®h odličij. Tega ne gre pripisati *^*Jo temu, da je Marija Hoče-zrjeva vodja aktiva matemati-tuH-V ^^anjski občini, marveč di njenemu strokovnemu delu
•n še
posebej ljubezni do njega.
endar samo ljubezen tudi ne bi oh* dovoli> saJ Je matematiki kot “solski dejavnosti posvečena ena ura na teden za vsak razred. *n kaj je potrebno za dobrega
niatematika?
»Letošnje tekmovanje je pote-*i° pod geslom „Do matemati-ni bližnjice, ampak široka s|a , kar pomeni, da je za n ^iematiko važna tako prid-t. kot razvito logično mišljenj®''*n učenci, ki so dobri v . tematiki, so dobri tudi pri Cfdbi. Pa tudi kasneje pri ^ tuju se dobro obnesejo. Zato spodbujanje zanimanja za , ^matiko vsekakor obrestu-
občine v preteklem obdobju.
)jer kle
Tako je sekretar komiteja občinske konference ZK Trebnje Igor Slak orisal delo ZK v trebanjski občini, pri čemer je posebej poudaril aktivnost družbenopolitičnih organizacij v zadnjih mesecih. Predsednik izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine pa ju je seznanil z gospodarskim razvojem, ki ga je trabanjska občina dosegla v minulih letih. Slak je v poročilu o delu Zveze komunistov poudaril prizadevanja za večjo aktivnost komunistov v osnovnih organizacijah po krajevnih skupnostih, kjer je v primerjavi z osnovnimi organizacijami iz delovnih organizacij čutiti premalo volje do dela.
Hkrati je nanizal ukrepe, s katerimi si v trebanjski občini prizadevajo, da bi aktivnost komunistov povečali. Tu je na prvem mestu prisotna skrb za izobraževanje komunistov, ki se udeležujejo vrste tečajev in seminarjev. Avgust Gregorčič pa je v poročilu o doseženih uspehih v preteklih letih posebej poudaril rezultate v gospodarstvu.
Ob koncu srečanj s političnim aktivom in predstavniki delovnih organizacij je Franc Šetinc pohvalil uspehe trebanjske občine, zlasti prizadevanja za večji razvoj. In teh razveseljivih podatkov o razvoju v trebanjski občini prav gotovo ne bi bilo, je rekel Šetinc, če bi Trebanjci čakali samo na pomoč od zunaj.
V drugem delu obiska je Franc Šetinc predaval družbenopolitičnemu aktivu in prosvetnim delavcem o Edvardu Kardelju in njegovi revolucionarni dejavnosti.
ŠETINC GOVORIL POLITIČNEMU AKTIVU - Med obiskom v trebanjski občini je Franc Šetinc govoril tudi političnemu aktivu. Pohvalil je uspehe na gospodarskem področju, še posebej pa „Trimo“, kije med najbolj uglednimi kolektivi v Sloveniji.
OGLAŠUJTE V DL!
Večja produktivnost v kmetijstvu
Naložbe v kmetijstvo v trebanjski občini bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju znašale 120 milijonov dinarjev — Poljedelstvu večjo pozornost
V zadnjih mesecih je bilo že večkrat rečeno, da je trebanjdca občina dosega zelo velik razvoj, kar mnogi podčrtujejo tudi s podatkom, da se ie delež kmečkega prebivalstva zelo zmanjšal. Po drugi strani paje kmetijstvo za to občino še kako važna panoga, saj
drugi strani pa je kmetijstvo	_	_
je bilo prav o njem na 15. skupni seji vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine največ govora. Delegati so namreč govorili o doseženem v preteklem srednjeročnem obdobju, hkrati pa so razpravljali o njegovih razvojnih možnostih
V minulem obdobju je bil v kmetijstvu dosežen triodstotni porast Fizičnega obsega proizvodnje, kar je nekaj manj, kot je bilo predvideno. Vendar je bil ta rezultat dosežen ob nenehnem manjšanju števila prebivalstva, ki se aktivno ukvarja s kmetijstvom. Že do lani se je to zmanjšalo na 26 odstotkov, kar je že stopnja, predvidena za srednjeročno obdobje.
Hkrati so se manjšale tudi površine. To pomeni, da se je v minulem obdobju povečala zlasti produktivnost. Vse to je bilo doseženo z veliko vlaganji v kmetijstvo, gradili so se novi hlevi, uvajala kmetijska mehanizacija, velika pozornost pa je bila posvečena tudi izobraževanju kmetov in pospeševalni službi. Se posebno je viden napredek v živinoreji, o obeh njenih specializacijah, to je mlekarstvu in pridelavi mesa, manj pa v poljedeljstvu. Tudi v mehanizaciji je bil dosežen velikanski premik, saj je bilo za konec srednjeročnega obdobja predvidenih 800 traktorjev, jih je pa že zdaj okoli 1000.
Vsi ti rezultati, doseženi v preteklem srednjeročnem obdobju, so zagotovilo, da se bo v približno enakih okvirih gibala proizvodnja tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato bo treba še naprej obdržati dosedanjo stopnjo vlaganja v kmetijstvo, kar naj bi po dosedanjih računih znašalo 120 milijonov dinarjev. Nekaj bo treba narediti tudi proti razdrobljenosti kmetij, poveče-
vanje fonda zemlje pa bo še naprej odvisno od melioracij. Med najpomembnejše naloge sodi tudi naslanjanje na lastno surovinsko bazo za živinorejo, kar pomeni, da poljedeleljstvo pridobiva vse večji pomen. V skladu s tem bodo potekale tudi naložbe in uvajanje kmetijske mehanizacije. Na seji so predlagali, naj se vprašanje regresiranja goriv in maziv za
kmetijske stroje ponovno sproži na republiški ravni.
Na seji so med drugim govorili še o ukrepih za skladnejši razvoj trebanjske občine, o osnutku sprememb statuta trebanjske občine, na posebnem zasedanju zborov krajevnih skupnosti in združenega dela pa so govorili še o realizaciji programov krajevnih skupnosti in o finančnem načrtu samoupravne komunalne skupnosti. Na posebnem zasedanju zbora združenega dela pa so delegati razpravljali o zaključnih računih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti in o zaključnih računih samoupravnih interesnih skupnosti.
Akcije Rdečega križa
Zbirali bodo oblačila, obutev in posteljnino
Za začetek junija pripravlja občinski odbor Rdečega križa Trebnje več akcij. V sredo, 4. junija, bodo na Mimi in v Trebnjem zbirali oblačila, obutev in posteljnino. Predmete je treba postaviti pred vrata do 17. ure zvezane v svežnje, kjer jih bodo pobirali mladi aktivisti RK. Od 3. do 5. junija pa bodo v trebanjski občini tudi redne krvodajalske akcije. 3, junija bo akcija v Mokronogu, 4. junija v Trebnjem in 5. junija na Mirni. Akcije se bodo začele ob 7. uri zjutraj, končale pa se bodo do 14. ure. Hkrati objavljamo vozni red avtobusov, ki bodo vozili krvodajalce v zdravstvene domove v omenjenih krajih.
VOZNI RED
7. DO 14. URE V
3. JUNIJA OD MOKRONOGU
VOZI MALI AVTOBUS
I. proga:
Jelševec Čužnja vas Drečji vrh Mokronog
II. proga: Statenberk Ornuška vas Češnjice Trebelno Mokronog
III. proga:
Bruna vas
Hrastovica
Jesenice
Puščava
Mokronog
LJUBLJANSKI
7.30
7.40
7.45
7.55
8.40
8.45
8.50
8.55
9.00
9.30
9.40
9.45
9.50
10.00
Dol. Nem. vas Trebnje
II. proga:
Replje
Log
Gombišče na križišču Sela Šumberk Dole Bič
Trebnje
III. proga:
Rdeči kal Vrbovec Dobrnič Trebnje
VOZI VELIKI AVTOBUS
L proga:
Čatež.
Razborena križišču Zagorica na križišču Mačkovec Mala Loka Trebnje
II. pro Dobra
proga: rava Dobrnič Železno Knežja vas Trebnje
III. proga: Veliki Gaber Stranje Praproče Sp. Praproče Šcntlovrenc Vel. Loka Trebnje
5. JUNIJA OD 7. DO 14. URE NA MIRNI
SS® JE ZMERAJ LEPŠE -vjj r. 'fPohio napako, je vendarle
“rejenosti svojega kraja
4. JUNIJA OD 6.30DO 14. URE V TREBNJEM
VOZI MALI AVTOBUS
I. proga:
Dol. Ponikve
VOZI MALI AVTOBUS
I. proga:
Šentrupert
Prelesje
Rakovnik
Slovenska vas
Mirna
LJUBLJANSKI
8.30
8.35
8.40
8.50
LJUBLJANSKI
7.00
7.05
7.10
7.15
7.20
7.30
8.30
8.35
8.40
8.45
8.55
9.30
9.35
9.40
9.45
9.50
9.55
10.00
Prazna pritožna knjiga
Kdaj se bodo trgovci dogovorili, kaj bo kdo prodajal?
V trebanjski občini je	nimi dosežemo kar visok
nosilec razvoja trgovina Mer-	promet, lahko pa bomo še
cator—TOZD Gradišče, zato	večjega, ko bomo uredili
pa ie največja blagovnica v	naša skladišča. Za te napore
Trebnjem »Delenjkina”. In	smo dobili tudi priznanje
obisk v njej ter pri njenem	Emone.”
poslovodji Franciju Grebencu lahko poteka samo v smeri vprašanja: kako je mogoče, da se Trebanjci kljuo toliko trgovinam še vedno pritožujejo nad slabo preskrbo?
»Povsem drži ugotovitev, da vsi prodajamo vse, dogovori o razdelitvi poslov pa potekajo nekakb počasi.
Tako je mogoče v trebanjski občini kupiti pralni stroj v 12 trgovinah, čevlje pa na primer samo v treh. Zato tudi že pri nas razmišljamo o
iuai ze pn nas razmišljamo c nekaterih spremembah v blagovnici. Izbor artiklov naj bi bil manjši, zato pa naj bi bila izbira večja.”
„In kako se je blagovnica uveljavila med potrošniki? ” »Naša blagovnica je v času svojega obstoja, to je od 28. junija 1978, vsekakor dokazala pravico do obstoja. Pri nas namreč kupujejo tudi kupci iz ostalih krajev izven občine. Prihajajo iz Krmelja, Šentjanža, Gabrovke, Novega mesta. To smo dosegli tudi s tem, da tehnično blago in pohištvo dostavljamo na dom. Hkrati pa smo našo tovrstno izbiro povečali še s talnimi oblogami. Z vsem tem smo dosegli, da z enaindvajsetimi zaposle-
„Kako pa je s preskrbo zelenjave, mesa? ”
„Pri zelenjavi imamo težave z dobavitelji, zlasti za južno sadje. Prav pri mesu pa smo pre<k prvomajskimi prazniki poskrbeli za dobro izbiro.”
»Kako pa je lahko prišlo do pomanjkanja pralnega praška? ”
»Za to so gotovo krivi potrošniki, saj smo letos prodali za 40 odstotkov več pralnega praška, ki pa zdai leži po domačih skladiščih.
Ob koncu razgovora je Grebenc povedal, da so potrošniki z njihovim delom verjetno zadovoljni, saj je njihova pritožna knjiga še prazna. Trudili pa se bodo, da bo še naprej tako.
IZ KRAJA V KRAJ
SAMOPRISPEVKOV KO TOČE - V trebanjski občini lahko precej svojega skokovitega razvoja pripišejo prav pripravljenosti krajanov samih za sodelovanje pri njem. To sodelovanje se kaže tako v prostovoljnem delu, kot v številnih samoprispevkih, ki so jih občani že izglasovali. In zdaj sta pred odločitvijo „za” še zadnji dve trebanjski krajevni skupnosti: Knežja vas in Dobrnič.
LOV BREZ MIRENCANOV -Slava mirenskih lovcev, o kateri smo že pisali, je obšla svet Tako so lovci pobratene občine Ilijaš, ki bodo v začetku junija gostovali v trebanjski občini, prosili, da jih po domačih gozdovih ne bi vodili mirenski lovcu Lovci iz Ilijaša se namreč boje, da ne bi spet ustrelili kakšne domače živali.
PRAVA SONČNA UPRAVA - V Trebnjem gre glas, da se v blagovnici v tistem podstrešnem bifeju zbira sončna uprava. Zlobnež bi dodal, da je to prava sončna uprava, saj s
tistega visokega, podstrešnega bifeja v resnici lahko nadzoruje vreme. Zdi pa se, da so se Trebanjci tej sončni upravi (ali »pankrokerjem , kot bi jim rekel naš kočevski kolega) zamerili. Saj je bilo te aprilske in majske dni zelo malo sončnih dni,
NI TABLE, NI TURISTOV - V trebanjski samorastniški galeriji se letos Še niso pojavili turisti, zlasti pa ne tisti z magistralne ceste. Ob tej cesti namreč se vedno ni table, ki bi kazala v galerija Pa ne da se Trebanjci boje prevelikega turističnega navala?
ALI ZNAJO ŠTETI - Delegati trebanjske občinske skupščine radi začenjajo razpravo s priljubljenim reklom: pa bi še jaz dodal dve besedi. Ko to delegat izreče, je svoj fond prekoračil že za pet besed, vendar pa nikoli ne ostane samo pri tej prekoračitvi. Prav taki »uvodničarji” radi debato razvlečeja Zato
so seje trebanjske občinske skupščine tako <* '
• dolge.
TREBANJSKE NOVICE
^fi07) 29. maia I&80
DOLEitiSKI LIST
Ne želijo ostati med nerazvitimi
Med obiskom v trebanjski občini je sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc pohvalil razvoj trebanjske občine — Še posebno veliki uspehi na področju gospodarstva
sokove po debili
DO SVOJEGA DINARJA - Ko
Tudi pesek lahko ustavi livarno
Zaradi pomankanja surovin iz uvoza Beltova livarna stala dva dneva — Uvoznim težavam se po nepotrebnem lahko pridružijo še domače
Otežen uvoz je prizadel tudi črnomaljski Belt, ki je za nemoten potek svoje proizvodnje v veliki meri odvisen od uvoženih surovin. 'Ri gre predvsem za furanske smole, koks in sivo surovo železo. Najhuje je bilo febmaija, ko je zaradi pomanjcanja surovin del livarne dva dneva stal.
»Medtem smo že iz najhujšega in tudi za naprej kaže, da se bodo stvari uredile,“ je povedal direktor Belta Valentin Papež. Težave so se začele konec lanskega leta, ko ni bilo dobiti furanskih smol. Tem se je ridružilo pomanjkanje koksa, ga Beltu dobavlja koksarna
E
Na Titovem grobu
Črnomaljski upokojenci so se poklonili Titovemu spominu
Nepregledni množici ljudi, ki nemo in z bolečino v srcih obiskuje zadnji dom tovariša Tita, se je 13. maja priključilo tudi 44 članov črnomaljskega društva upokojencev, ki smo se postavili v dolgo vrsto na De-dinju. Tri ure se je vrsta korak za korakom pomikala, da smo prišli na Užiško 15, do zadnjega domovanja tovariša Tita. V teh urah smo se spominjali naše slavne preteklosti, ki smo jo tudi sami doživeli kot Titovi borci. Občutkov in misli, ki prevevajo vsakega Jugoslovana, ko stoji ob zadnjem domu človeka, najzaslužnejšega za vse, kar imamo, ni mogoče opisati. Globoko ganjeni, a trdno odločeni zvesto vztrajati na Titovi poti, smo se črnomaljski upokojenci odpravili domov, da bi o globokih vtisih pripovedovali svojim otrokom in vnukom, ki bodo hodili po poti bojev in zmag.
S ponosom in odgovornostjo sprejemamo dragoceno dediščino. Vsi, tudi upokojenci, se zavedamo, da je naša prva naloga, da nadaljujemo Titovo pot.
Lukovac, ta pa koks izdeluje iz ameriškega črnega premoga. Tudi jugoslovanske kapacitete sivega surovega železa ne zadoščajo vsem potrebam železarn in livarn.
Zaradi vsega tega je prišlo do zastoja. „Vendar smo kljub temu plan za prvo trimesečje izpolnili 97-odstotno; tisti trije odstotki pa gredo na račun izpada enodnevne proizvodnje, kar pa smo medtem že nadoknadili,“ je povedal Papež. V času, ko je primanjkovalo
naprej pa naj bi to preskrbo uredili na nivoju republik. Do avgusta je tudi zagrebški Chro-mos sam uredil uvoz potrebnih surovin za izdelavo furanskih smol, za naprej pa bo vsak moral
kupec
deviz.
Valentin Papež: „Kljub težavam pri preskrbi s surovinami je Belt skoraj v celoti izpolnil trimesečni plan.“
koksa, so bolj obremenjevali elektro peč, s katero sicer stalijo dobro tretjino surovine za odlitke.
S 1.500 tonami surovega železa, kolikor so ga naročili iz Brazilije, in z domačim bodo zdržali do konca leta. Tudi oskrba s koksom iz Lukovca je urejena do konca julija, za
BO TOKRAT BOLJE? - Ker je zadnjo oddajo „Naši kraji med seboj”, ko bi se morala pomeriti Črnomelj in Ajdovščina, onemogočilo izredno slabo vreme, jo je ljubljanska televizija prestavila, tako da bo spet na sporedu jutri. Črnomaljci, ki so se za oddajo zelo dobro pripravili, upajo, da bo tokrat več sreče in da jim je ne bo spet zagodlo vreme. Vse ostalo pa je v njihovih rokah.
CENA: 123,60 DINARJEV -Prejšnjo sredo dopoldne so v črnomaljski trgovini v Ulici Mirana Jarca prodajali dve stvari, po katerih je zadnje čase največje povpraševanje: kavo in pralni prašek. Seveda to ni trajalo dolgo, saj se ie vest o skoraj neverjetnem dogodku kaj hitro razširila po mestu. Cena zavoja pralnega praška in 10 dkg kave (le toliko je lahko dobila ena stranka) je bila 123,60 dinarjev, tako da so kupci lahko povedali samo ta znesek, pa so prodajalke takoj
prispevati del
z njihovimi zdravilnimi močmi prepoji tudi krhlika, eden znanih grmov na obrobju naših gozdov. Njeno lubje odkupujejo kmetijske zadruge, lupijo in sušijo pa ga zlasti šolaiji, ki jim vsak dinar prav pride. Na posnetku sta fantiča iz Srednje vasi pri Črmošnjicah.
JSKI DROBIR
Kljub temu pa nevarnost in bojazen, da bo delo v livarni zastalo, še vedno nista mimo. Razlog za to pa je več kot banalen: pomanjkanje pranega peska. Za nameček je treba še povedati, da je kakovostnega pranega peska v Jugoslaviji toliko, da bi lahko z njim zalagali celo Evropo, vendar se proizvajalci ne morejo dogovoriti za najenostavnejša opravila pri pridobivanju tega peska. Zato peska že sedaj ni in bodo pri preskrbi z njim težave celo leto. V. Beltu ga imajo na zalogi le za en dan, nič bolje pa ni v ostalih naših livarnah. Tako se lahko zgodi, da pride do težav pri prevozu in bi zaradi tega livarna obstala. Porabniki tega peska so zato že razmišljali o uvozu peska iz Avstrije in Nemčije, nekateri ga baje res že uvažajo. To je nekaj takega, kot da bi Kuvajt uvažal nafto.
A. BARTELJ
TABORNIŠKO TEKMOVANJE V ČRNOMLJU
V soboto, 7. junija, bo na črnomaljskem stadionu v Loki področno tekmovanje v taborniškem mnogoboju za čebelice in medvedke. V raznih veščinah in spretnostih se bo pomerilo več kot 120 najmlajših tabornikov in tabornic iz dolenjskih taborniških središč. To bo po daljšem času v Črnomlju prvo večje taborniško srečanje, ki ga organizira črnomaljski odred Belih brez z ostalimi dolenjskimi odredi.
POVSOD BI RADI GRADILI
Pred časom so imeli občani na občini več kot 100 vlog za lokacijo raznih objektov; največ vlog je bilo iz krajevne skupnosti Semič - 30, sledila sta KS Črnomelj z 20 in KS Vinica s 16 vlogami, iz Butoraja pa ni bilo niti ene vloge. Poleg tega je bilo pri Urbanističnem inštitutu v Ljubljani 50 vlog za lokacijsko dokumentacijo, več kot 200 vlog pa je bilo za gradbeno dovoljenje. Teh vlog se je nabralo toliko zato, ker bodoči graditelji upravnemu organu še niso predložili potrebnih gradbenih načrtov. Glede na to, da je gradbena sezona že skoraj na višku, je nerešenih zadev sedaj verjetno precej manj.
vedele, kaj bi radi. No, tudi če človek ne bi rekel niti besedice, ne bi bilo težko uganiti,, kaj bi rad. Če bi v tej trgovini hkrati prodajali še cement, bi bilo to res preveliko razkošje...
PRIJAVE ZA DOPUSTE - Čeprav vreme v zadnjih tednih ne kaže na to, se kljub temu poletje in z njim čas dopustov hitro približuje, večje delovne organizacije imajo že narejen razpored kolektivnih dopustov, prav tako pa tam, kjer imajo svoje počitniške domove, zbirajo prijave za letovanje zaposlenih in njihovih družinskih članov.
LIČNO VABILO - Črnomaljski „Belt” je pred kratkim po mestu nalepil lične plakate, ki vabijo mlade, naj se odločijo za poklice, ki bi jih kasneje pripeljali v njihovo delovno organizacijo. Da „Belt” misli na nadaljnji razvoj, govore tudi številne štipendije, ki jih ponuja svojim bodočim strokovnjakom.
O PREOBRAZBI UPRAVE
PRVA ZNANILKA — Gradnja več kot _ skladišča je prva načrtovana gradnja v tako imenovani industrijs metliški coni. Skladišče gradi grosupeljsko SGP v sodelovanju metliškim TGP.
Nadoknaditi planske zaostanke
Na zadnji seji komiteja OK ZKS so med drugim ocenili dosedanje aktivnosti pri preobrazbi metliške občinske uprave, katere namen je večja kvaliteta in učinkovitost uprave ter večja odprtost upravmn organov do delegatskega sistema, tem so že razpravljali v skupščuu v delegacijah, vendar pogrešajo lizo učinkovitosti uprave, na pod ag katere bi se lažje d°g°vor"' ^ najboljšo organiziranost. Vseka* ^ bo v bodoče treba več P°?or”*n. krev posvetiti kadrovski okrepitvi obC f j ■ 1 ske uprave. Rok za preobrazbo je •	>
julij. Do takrat jih pri tem v me“
občini čaka še veliko nalog-	[^	1
borce letih’
Vrednost načrtovanih komunalnih del v krajevnih skupnostih znaša 19,4 rnilij01 dinarjev — Od popravila vaških poti do preselitve smetišča ____________________________
— l5kul
jlijortf* ti
Letošnje leto je zadnje v petletnem obdobju na področju komunalne izgradnje v metliški občini. Da bi to obdobje uspešno zaključili, si prizadevajo, da letos čim več narede v tistih krajevnih Skupnostih in v tistih dejavnostih, ki najbolj zaostajajo za planom. Vrednost letos načrtovanih komunalnih del v krajevnih skupnostih znaša 19,4 milijona dinaijev. krajevnih skupnostih Grabrovec Večina komunalnih del iz jn Dobravice. plana za petletno obdobje Zavedati pa se je treba, da bo samoprispevka 1975—80 je v £asu splošnih ustalitvenih
planu zajetih del, naj bi lej ; kamunalno opremili zernljlS PF za načrtovano poslovno sf' dišče, uredili okolico bloK° ’ komunalno opremili skladiSc®j
cono ter večjo površino nih zemljišč, uredili naj
stavb-
Pevski obisk
Pevci iz Gribelj v Križu pri Trstu — Pobratenje
Pevci Kultumo-umetniškega društva Niko Zupanič iz Gribelj so bili pred kratkim gostje kulturno-pro-svetnega društva Vesna iz Križa pri Trstu. Tako so vrnili obisk Križanom, ki so bili v Gribljah oktobra lani. Preko petdeset udeležencev izleta si je ogledalo Rižarno, zloglasno taborišče in mučilnico iz druge svetovne vojne na obrobju Trsta, pred spomenikom enainšest-deset padlih kriških partizanov pa so Gribeljci zapeli tamkajšnjim Slovencem nekaj revolucionarnih in narodnih pesmi.
Položili so tudi venec gribeljske Zveze borcev, član te organizacije Peter Požek pa je predstavil Križanom boj Belokranjcev med narodnoosvobodilno borbo. Po ogledu vasi, ki šteje 2000 prebivalcev in je nadvse lepa, je zadonela še pesem v njihovem slovenskem kulturnem domu.
Oboji, Križani in Gribeljci, so podprli zamisel o pobratenju obeh umetniških društev, kajti kot je poudaril dirigent kriškega moškega pevskega fcbora Franček Žerjal: „Lepo se bo pobratiti z ljudmi, kakršni so Gribeljci.” Da so res stkane prijateljske vezi, priča že dejstvo, da bo nastopil moški pevski zbor i/. Križa pri Trstu na 111. srečanju obkolpskih pevskih zborov 8. junija v Gribljah.
T. G.
opravljenih. Vsa predvidena dela so opravili v krajevnih skupnostih Radoviča, Slamna vas, Lokvica, Gradac in Jugorje, večji del pa v KS Božakovo, Rosalnice, Drašiči, Suhor in Podzemelj. Najmanj pa je bilo v tem času narejeno v krajevni skupnosti Metlika, kjer je plan med drugim predvideval izgradnjo obvoznice, avtobusne postaje, komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in še kaj. Plana prav tako niso izpolnili v
DOBRO SODELOVANJE S POBRATENIMA OBČINAMA
Na zadryUsejl jveta _za mednarodne odnose pri predsedstvu OK SZDL Metlika je beseda tekla tudi o sodelovanju metliške občine s pobratenima občinama Ronchi iz Italije in Wagna iz Avstrije. Prihodnji mesec bodo v Metliki proslavili 10-letnico pobratenja z Wago. Svet je ugodno ocenil dosedanje sodelovanje na raznih področjih.
INVALIDI BREZ PISARNE
Društvo invalidov deluje v Metliki štiri leta in šteje več kot 300 članov. Na nedavnem občnem zboru so izvolili novo vodstvo, na čelu katerega je še naprej predsednik Anton Grašič. Ena večjih težav društva je pomanjkanje prostora za njihovo delo, zato želijo vsaj en prostor za pisarno.
KOMASACIJA NA PLEŠIVICI
Jutri bo v Metliki seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Delegati bodo med drugim slišali poročilo o izidu referenduma in sprejeli odlok o uvedbi samoprispevka za obdobje 1980-85. Beseda bo tekla o predlogu plana komunalnih del v občini za letos, govor pa bo tudi o kadrovski politiki v občini. Med predlogi odlokov bo gotovo največ pozornosti pritegnil tisti, ki govori o enotni ureditvi komasiranega območja Plešivica.
Knjižni sejem
Mladinska knjiga ter Studijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta in Kulturna skupnost ter mladina delovne organizacije Beti iz Metlike so pripravljalci 1. belokranjskega knjižnega sejmaJci bo od 3. do 6. junija v Metliki. Obiskovalci si bodo lahko ogledali zanimivo razstavo knjig in fotografij o delu in življenju predsednika Tita pa še knjige, ki so izšle v zadnjem letu na Slovenskem. Sejem bo odprt od 9. do 18. ure, slovesnost ob otvoritvi s kulturnim programom in s predstavitvijo enega od sodobnih slovenskih pesnikov ali pisateljev pa bo 3. junija ob 19. uri. Pripravljalci imajo največ težav z iskanjem primernega prostora, zato ponovno oživljajo glasovi o nujni potrebi po tako imenovanem likovnem salonu v gradu. Domača kulturna skupnost je že imela zagotovljena sredstva, zataknilo pa se je pri Kulturni skupnosti Slovenije. Ob manifestacijah,kakršna 1)01.belokranjski knjižni sejem, šele spoznamo, kako revni smo glede prostorov, v katerih naj bi izpeljali takšne in podobne akcije.
prizadevanj in brzdanja prenapete potrošnje precej manj možnosti za najemanje kreditov, zato pri vseh delih v krajevnih skupnostih računajo tudi na udeležbo krajanov, kar je tudi sicer že stalna praksa.
Po predlogu plana naj bi letos v krajevnih skupnostih Rosalnice, Drašiči, Radoviča, Suhor, Dobravice posodobili vaške ceste, v KS Radoviča uredili še cesto do Krašnjega vrha. V Božakovem je na vrsti dokončanje vodovoda, prav tako v Podzemlju. Od večjih del vsebuje predlog še posodobitev ceste Metlika-Grabrovec-Bu-šinja vas, zajeta pa so še dela v krajevnih skupnostih Lokvica, Jugoije in Gradac. ,
V Metliki, kjer je bilo, kot že rečeno, opravljenih najmanj v
pločnike na Cankarjevi ce^' Že dalj časa je boleča tocKjj nesrečna lokacija metli&e^ smetišča, ki naj bi ga
predlogu letos dokončno Pre’ et £
selili.
'favn ^jan S oz! 0 ra: 'sledr
USPELO OBČINSKO TEKMOVANJE
PKd dnevi je bilo v metliške šole občinsko ekip prve medicinske pomoči, lne zaščite in Rdečega križa, na terem se je pomerilo več kot udeležencev iz 18 ekip. Na nju so prvič nastopile vseh krajevnih či so pokazali tnosti in
druge, druga je bila vrsta dovica, tretji pa „Beti“.
SLABŠA POLOVICA - Od okoli 40 kilometrov občinskih metliški občini jih je več kot polovica asfaltiranih. Med polovico, ki so še vedno brez gladke črne prevleke, je tudi cesta Medike do Krvavčjegp vrha. Da bi posodobili tudi to cesto, b* morali dogovoriti s sosednjo črnomaljsko občino, saj Krvavčji sodi že v to občino, cesta pa od tam vodi še naprej v Semič.
SPREHOD PO METLIKI
v MLADINSKEM KLUBU V METLIKI se zmeraj dogaja kaj zanimivega. Pred kratkim so mladi pripravili literarni večer, na katerem so brali pesmi svetovno znanih ustvarjalcev. Posebno svežino je dala večeru kantavtorica Mateja Koležnik s svojimi pesmimi, ki režejo sivino vsakdanjika, smešijo malo-
dovolj, da veš, privijanje plina.
SLOVENSKI
kje je ročica
meščanstvo išlja sih,
in
o
silijo človeka k »lih človeških
razmišljanju
odnosih, izginjajočih med hrupom in pločevino. To je bil večer, ki bi mu brez škode lahko prisluhnili tudi starejši. Morda - predvsem odrasli
topi
odnosih, izginjajočih med hrupom
'J
NA METLIŠKEM KOPALIŠČU so pripravili spretneži iz Zahodne Nemčije moto cross show. Z motorji so počenjali vragolije, da je marsikomu zastajal dih: vozili so se trideset metrov nad zemljo po jekleni žici, z motornim kolesom so preskakovali petindvajset oseb, ležečih na travi, pa še in še. Predstava je navdušila predvsem mlade, vendar je upati, da jih motorizirana mladež ne bo pričela posnemati. Za kaj takega je namreč treba biti spreten in ni
SLUVtNSKi SINDIKATI, PRIČELI z akcijo Tisoč delavce^
sodelavcev, s katero naj bi ure^j štva dasil v delovnih organi® pridobivala nove dopisnike vsem iz vrst delavcev. Nai ?aIv da so se pojavili s prispevki v ve j v glasilu Beti in Komet poročevalci, dopisniki, a akcija šele na začetku, je Pr K' -m vati še več pisanih neposredne proizvodnje, t-® napoved uresničila, truda ured ,:i k<
ga odbora ne bo odnesla Koip
PA SO SE POJAVILE table za gostinske lokale v lasti. Lično pobarvane m stoje ob vstopu v zvedo, kje bodo spali. To je že ne bi bilo odveč,
Hotelu Bela krajina ki že dolgo časa ne najpametneje pa bi bilo* staknili in vrgli tja, kait> smeti.
metliški tedni*
	tSSSSBS!^H				vptm*-<l	BHKuEE	
	% i ’$ m t h	{ 4 # # 4 <	j fc if I § <	6 i 4 A i < <1 *			
V krajevni skupnosti Velika Dolina imajo asfaltirane vse občinske ceste, za katere plačujejo samoprispevek kot vsi drugi občani. Toda asfalt želijo imeti tudi na krajevnih poteh, za kar so pripravljeni še dodatno poseči v žep.
Tako so na primer vaščani Prebivalci dolinskega okoliša
Za vodovodi na vrsti asfalt
V krajevni skupnosti Velika Dolina dajejo krajani velike vsote za boljše ceste
je ta kolektiv uspešno gospodaril. Ustvaril je za 29 milijonov dinarjev realizacije, dohodek na zaposlenega pa je znašal 25 milijonov. Povprečni osebni dohodek delavca je bil 7.400 dinarjev. Ta kolektiv izdeluje specialne vijake po naročilu. Izdelke torej, ki jih ni na tržišču. Zadnje čase obdelujejo v Kovinoplastu tudi strojne elemente za večje partnerje.
Lastnega proizvodnega programa nimajo in po izjavi direktorja Miha Škrleca računajo, da bodo prišli do njega še pred iztekom srednjeročnega obdobja, v letih 1984/85. Letos imajo veliko povpraševanje po vajenskih mestih, vendar so morali več prošenj odkloniti, čeprav se mnogi želijo izobraževati za poklic čim bliže doma in pozneje tam tudi ostati. Sicer pa zdaj za prevoze v Brežice ni več tako težko: avtobusne zveze so močno izboljšane, tako da niti Dolinci niti Jeseničani za prevoz na delo in domov niso v zadregi.
sami zbrali denar za asfalt skozi vas Ponikve in Brezje. Cesta skozi Ponikve in naprej do Brezja je že dokončana in na vreti je druga etapa skozi Brezje. V Brezju je bil prispevek najvišji, saj je vsota na gospodinjstvo presegla deset tisoč dinarjev. V Ponikvah je bil ta znesek nekoliko manjši, ker je več dodala krajevna skupnost.
mam
ZA STRUŽNICO - V kovina plastu na dolenjskih Jesenicah se domačini radi zaposlujejo, ker se jim ni treba voziti na delo drugam.
so prejšnja leta veliko vlagali tudi v vodovode. Vodo imajo napeljane vse vasi, edino kakovost pitne vode je še problematična, pa tudi v preskrbi so še vedno možne motnje. Toda najnujnejše le imajo. S tem se ljudje tolažijo, saj se še dobro spominjajo težav, ki so jih imeli še dolgo po vojni, ko so morali vodo nositi ali dovažati iz doline.
Zdaj si zlasti starši želijo, da bi k poslopju osnovne šole na Veliki Dolini čimprej dozidali učilnice, saj bi potem lahko vpeljali enoizmenski pouk. Število šolarjev na Dolini se ne povečuje, celo upada, kar tudi pove, da mladi odhajajo, da bežijo iz nerazvite krajevne skupnosti in si ustvarjajo družine v industrijskih središčih. Dolinsko šolo obiskujejo tudi otroci iz KS Jesenice.
V krajevni skupnosti sta dve delovni organizaciji: Remontni zavod, ki zaposluje delavce z obeh strani meje, in Kovino-plast, v katerem delajo izključno domačini. Trenutno ima Kovinoplast 80 delavcev. Lani
J. TEPPEY
Rešeni more in skrbi
Sele „Ela" je zagotovila delavcem socialno varnost
Pri odpiranju obratov na Bizeljskem dolgo niso imeli sreče niti s Kovinsko galanterijo niti s Kooperativo. Sele odkar so pod isto streho dobili Iskrin obrat tozda „Ela“ iz Novega mesta, delavci niso več v skrbeh za jutrišnji dan ali celo za obstoj.
Ta obrat je bil odprt 1. aprila 1978. V njem dela 21 žensk in 15 moških. Vseh skupaj je torej 36, od tega 17 nekdanjih delavcev Kooperativnega obrata iz Garešnice. Med njimi sta bila tudi Viktor Karničnik in lože Šekoranja, ki se oba še dobro spominjata na mesec, dva ali celo	tri mesece zamude pri
izplačilu osebnih dohodkov, za katere je nazadnje povsem zmanjka-
lo denarja.
Zdaj je to popolnoma urejeno in tudi nad zaslužki se ne pritožujejo kot nekdaj. Osebni dohodki so celo višji od občinskega povprečja. Zaposleni delajo v dveh izmenah. Na Bizeljskem si zelo želijo, da bi se obiat razširil in da bi dajal kruh večjemu številu .delavcev. Novo delovno halo sicer predvidevajo, vendar še ne takoj, ker so pri „Eli“ na vrsti druge investicije. Delavcev je na Bizeljskem dovolj. Vozijo se v Brežice, na Senovo, v Krško in celo v Store. „Marsikdo bi rade volje ostal blizu doma, če bi le dobil primerno delo, vendar v sedanjem prostoru proizvodnje ne moremo povečati," je pojasnil vodja izmene Slobodan Obradovič.
J. T.
ZADOVOLJNI Z DELOM IN PREJEMKI - Posnetek prikazuje delavca obrata ,J0e“ na Bizeljdcem pri sestavljanju avtomobilskega ožičenja. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
PRED „MODO“ NIC PARKIRANJA - Danes teden se je kar precej avtomobilov nejevoljno obrnilo, ko so jim betonske posode za cvetje preprečile parkiranje na Trgu dr. Ivana Ribarja pred trgovino „Mo-da“. Poslej bodo morali avtomobilisti, ki imajo opravke na pošti ali v bližnjih trgovinah, zaviti na bližnje parkirišče pri avtobusni postaji.
GORJANCI NE BODO POZABLJENI - Samoupravna komunalna interesna skupnost Brežice namerava letos vložiti 60 tisočakov za raziskavo pitne vode in projekte gorjanskega vodovoda Stankovo— Vitovo-Gaj kot udeležbo občinske skupščine. Podprla bo tudi akcijo za vodovod Jesenice-Velika Dolina. Iz sredstev vodnogospodarske skupnosti bo nadalje namenila 600 tisoč dinarjev za raziskavo virov pitne vode na Bizeljskem.
BREŽIŠKE VESTI
SREČANJA MLADIH KREPIJO BRATSTVO
Na dnevni red svečane seje medobčinskega sveta ZSMS Posavje in skupnosti občinskih konferenc Zveze socialistične mladine z območja Zagreba, ki je bila za 24. april napovedana v rojstni hiši Titove matere, na Javorškovi domačiji v Trebčah, so po predhodnem dogovoru mladih z obeh strani Sotle uvrstili referat o pomenu majskih srečanj med hrvaško in slovensko mladino in o pomenu spominskega območja Kumrovec-Trebče. Nanj se je pripravil predsednik medobčinskega sveta ZSMS Posavje Peter Žuraj. Za kulturni program ob zaključku tega srečanja so zaprosili celodnevno osnovno šolo Bizeljsko, ki se je rade volje odzvala. Majska srečanja postajajo tradicionalna oblika medsebojnega prijateljstva med mladimi v Posavju in na Hrvaškem, odkar pa je del Slovenije priključen k spominskemu območju Kumrovca, so se razmahnila v širši prostor in dobila še globlji vsebinski pomen.
GIMNAZIJCI
POJEJO
Pevski zbor gimnazije v Brežicah, ki ga v6di prof. Josip Klepač, letos zelo pogosto nastopa. Ža šolski center je priredil dva koncerta, v _ petek zvečer je nastopil v slavnostni * dvorani Posavskega muzeja, pred tem je imel koncert v Sevnici, napovedane pa ima še nastope v Kostanjevici in v nekaterih drugih mestih Slovenije. Prof. Klepač ima pri zboru vselej srečno roko, saj je uspešno popeljal skozenj že nekaj rodov gimnazijskih dijakov.
VSE BO POPISANO - Strokovni odbor izvršnega sveta je že pripravil delovni program za izdelavo prenovitvene dokumentacije za staro mestno jedro. Poskrbel bo za popis vseh poslopij v zasebni in diužbem lasti, tudi prizidkov in provizorijev, in izdelal Karto v merilu 1:1000. Izdelal bo okvirni program projektnih nalog in opredelil bodočo vlogo mestnega središča, tehnični del prenovitvenga načrta pa bo zaupal projektivni organizaciji. Sem sodi ureditev prometnega režima, li edi-tev ploščadi pred gradom, trge pri farm cerkvi in Trga dr. Ivana Ribarja ter seveda obdelava fasad, katerim nobena obnova ni prizanesla. Nazadnje sodijo zraven še idejni projekti o bodoči zazidljivosti mestnega središča. Vse to bo omogočil le samoupravni sporazum o skupnem financiranju dokumentacije za prenovitev starih Brežic.
ZMAGALA EKIPA Z BIZELJSKEGA
21. maja so se na Bizeljskem pomerile ekipe prve pomoči iz vrst mladih članov Rdečega križa v brežiški občini. Prvo mesto je osvojila ekipa bizeljske osnovne šole in prejela pokal pokroviteljice tekmovanja, občinske konference Zveze socialistične mladine v Brežicah.
Na 2. mesto se je uvrstila ekipa osnovne šole bratov Ribarjev II iz Brežic, na tretje pa ekipa osnovne šole Artiče. Vse tri ekipe so dobile v dar Dergančevo knjigo Prva pomoč, vsi člani zmagovalne ekipe pa večkratno brezplačno kopanje v Cateških Toplicah.
KOLIKO JE ASFALTA
Nič koliko pripomb jc bilo zadnje čase slišati na račun počasnega asfaltiranja nekaj več kot 2 km dolgega cestnega odseka na republiški cesti od Cerkelj proti Novemu mestu. Zvedeli smo, da tozd Cestna služba Komunalnega in obrtnega podjetja deta ni pospešila zato, ker se je prilagajala zmogljivostim asfaltne baze na Borštu. Asfalta jc bilo potemtakem na dan samo toliko, kolikor so ga v bazi lahko pripravili.
1
r
NOVA STANOVANJA — V krški občini rastejo bloki kot gobe po dežju, stanovanj pa še vedfl® si primanjkuje. V soboto, 17. maja, so razdelili prosilcem ključe 40 stanovanj v Ki&em, prihodnji me*c k pa bo dokončanih nadaljnjih 56 stanovanj. Na sliki: stanovanjca soseska Grič,ki bo eno najvzorn^ p
urejenih blokovskih naselij v občini. (Foto: Jožica Teppey)	d
di
Pretanke kuverte za dobro delo
Konfekcionarke v Labodu dosegajo evropske norme, a pri prejemkih se to ne pozna
Pri osebnem dohodku se tekstilni delavci že dolgo čutijo pri- tor, potrebna je le sistematik krajšane, saj kljub intenzivnemu delu dobijo v kuverti po 30 odst. notranja delitev proizvodnja ^ manj kot delavci z enakovredno kvalifikacijo v dragih panogah. intAn7ivn<»i(A nnuP7nvanie t6K# Tako je bil na primer povprečni zaslužek zaposlenih v krškem tozdu novomeškega Laboda „Libna” v prvem trimesečju letos
komaj 4.940 dinaijev
„Po vsem tem nas že samo primeijave v občini večkrat zbodejo v oči in včasih sprožijo tudi konflikte,“ je v svojem pojasnilu o položaju delavcev v Labodu in tekstilni industriji, nasploh omenila članica tozda Dragica Stanič, ki je hkrati podpredsednica občinskega sveta Zveze sindikatov.
,.Nobenih privilegijev ne išče-mo“, je poudarila, »zahtevamo le, da bi za enako delo uveljavili enako plačilo. Namesto da bi z družbenoekonomskimi ukrepi in samoupravnimi spoiazumi ustvarjali enake pogoje gospodarjenja, dostikrat dopuščamo obratno. Ponujajo se nam usmeritve brez realne družbenoekonomske podlage, za katere je tudi samoupravno in politično vprašljivo, če so naravnane tako, da bi lahko hitreje reševale težaven položaj tekstilne industrije v celoti. Rezultat takšnega stanja je neusklajen razvoj zmogljivosti po tehnoloških grupacijah, kakor tudi po obsegu in možnostih prodaje doma in na tujem. Položaj tekstilcev v Sloveniji je še toliko težji, ker je tekstilna industrija v nekaterih republikah oprošče-
STABILIZACIJSKE SOBOTE V LABODU
Za konfekcijsko industrijo stabilizacijska naravnanost ni nič novega, ugotavljajo pri L-bodu v Krškem. Za to, da nadomestijo izgubljene ure za zbore delavcev, za informativne in izobraževalne sestanke, delajo dve prosti soboti na leto. Marsikje bi si ta kolektiv lahko vzeli za zgled. V njem delajo pretežno ženske, ki se ob sobotah še zlasti težko odtrgajo od doma, pa vendarle so se odločile za tak ukrep.
na prispevkov in posojil, ponekod pa dobiva celo družbeno podporo.44
»Spremeniti moramo besedjs v dejanja,44 je dodal direktor Temeljne organizacije Libna Edo Komočar. „Gre namreč za oprostitev prispevka za nerazvite, ki je za nas veliko breme in zato samo še povečuje objektivne težave v tekstilni industriji. Kljub vsesplošni in enotni besedni podpori v Sloveniji, žal, nismo prišli dlje od besed. Druge republike so ukrepale hitreje.44
„Ste že kaj razmišljali o preusmeritvi? 44
„Tudi, vendar ugotavljamo, da imamo svoj življenjski pros-
intenzivnejše povezovanie . stilne industrije v Sloveniji 111 Jugoslaviji. Pri nas tudi ne ni' sprotujemo združevanju srej*' stev v sklad skupnih rezerv ob; čine Krško, menimo le, da J3.1 kazalo stopnjo diferencirat'-Imamo že celo sklep delavskega sveta, da pristopamo k samoupravnemu sporazumu, vendar želimo, da nas to ne bi preveč udarilo,44 je dejal Edo KomO' čar.
Za konec še tale podateK-Tozd »Libna zaposluje 360 delavcev, od tega 95 odst. žen*; Skupaj s celotnim Labodom s’ prizadeva za še doslednejše iz' polnjevanje proizvodnih rokoy< za boljšo kakovost izdelkov i*1 čim manjše stroške, ker je t0 pogoj za nadaljnje obvladovanje tržišča in konkurence, s katero se srečuje doma in na tujem-
JOŽICA TEPPEV
LOČENO O GOSPODARJENJU
Zbori občinske skupščine v Krškem bodo jutri na ločenih sejah razpravljali o gospodarjenju v letošnjem prvem četrtletju, sklepali o podelitvi častnih priznanj z Valvasorjevo medaljo za leto 1980 in obravnavali poročila o lanskem delu sodišča, javnega tožilstva in pravobranilstva, sodnika za prekrške in postaje milice v Krškem in podobnem. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta poleg tega glasovala o odloku za pospeševanje kmetijstva in soglasju k cenam za komunalne storitve.
NIC KULTURNEGA ŽIVLJENJA NIMAJO
Na Drnovem bi kaj hitro nabrali dovolj pevcev za zbor iz vseh štirih vasi v krajevni skupnosti, nimajo pa pevovodje in tudi ne vedo, kam bi se obrnili, da bi bili uslišani Imajo tudi prostor za vaje. Ko bi le našli človeka za vodenje zbora!
LETOS TRI
Toliko najvišjih občinskih priznanj s plaketami Janeza Vajkarda Valvasorja naj bi podelili za krški občinski praznik. Predlog, komu jih dati, bodo delegati vseh skupščinskih zborov obravnavali jutri dopoldne.
»Zavriskal bo vlakf naš veliki vlak...”
V Krškem bodo pozdravili gostitelje slovenskih izgnancev v Srbiji
5. junija bo Krško spet praznično. Na železniško postajo bo ob 11. uri pripeljal vlak bratstva in enotnosti, kateremu pripravljajo prisrčen sprejem. Vzdolž postaje bo potnike iz Srbije pričakal špalir pionirjev z zastavicami, godba pa jim bo zaigrala dobrodošlico ined prvim postankom v Sloveniji
Goste iz Srbije bodo nato za uro povabili pred delavski dom, kjer bo izveden kulturni program. Akademska folklorna skupina »France Marolt” bo odplesala venček slovenskih plesov, ob spremljavi pihalne godbe pa bodo združeni mladinski pevski zbori zapeli „Pesem bratstva in enotnosti". Predsednik občinske konference SZDL bo nato po-
zdravil goste v imenu Kršk**1 ^ Čanov. Slavnostni govor«" Predstavnik republiške konieren-ce Socialistične zveze- Na spreje mu bodo tudi odrasli pevski zbori iz občine, ki bodo skupaj z godbo zapeli več pesmi, vsi zbori skupaj pa ob odhodu še pesen* „Druže Tito, mi ti «e kunemo • Tako se bo iztekel čas, ki g® bodo pobratimi iz Srbije me® svojim postankom prebili v Krškem. V tem mestu bo ostala le delegacija Velike Plane, ker & Posavja ni bilo izgnancev v Srbiji Srečanja pa so kljub temu vsako leto nadvse prisrčna, četudi si podajajo roke ljudje, ki *e ne poznajo. Druži jih bratstvo ® enotnost pod vodstvom partije Titom v srcu.	„
J.T-
KRŠKE NOVICE
OBISK IZ ZRN - Vse do sobote se bo na povabilo delavske godbe na pihala iz Senovega tamkaj mudila godba iz Burgaua v Zvezni republiki Nemčiji. Gostitelji so pripravili zanje pester program nastopov ter ogledov delovnih organizacij in krajev v Posavju pa tudi drugje.
DOBRA UDELEŽBA - V »Mesecu mladosti" je občinska konferenca ZSMS znova pripravila mladinske športne igre, ki so jih zaključili v Nedeljo. Udeležba je bila dobra, še posebej pa so se z disciplino pa tudi tekmovalnimi uspehi izkazale nekatere podeželske osnovne organizacije ZSMS.
JUTRI POHOD! - Na Pogano jamo na hrvaški strani Gorjancev bo jutri krenilo okoli 150 mladih Po-
. pcr «
savčanov. Začetek njihovega ,c\, tJ dnevnega pohoda bo v Kostanj*^ £ cilj pa sobotno veliko zbot° gfO' 0 mladine, borcev .in prebivale®^ s\
minclrAna	..	Žlll^	P
območja „ Žum' -
minskega
Goijand
PR VIC V LESKOVCU ^ tej krajevni skupnosti so se. °voSv«' da prvič slave svoj praznik-’^^!- j čen spominu na izgnanstvo-	•
tve v njegovo počastitev« .osegle le že v nedelo, vrh pa bod g sej* j v soboto. Tedaj bo »a nj° I skupščine KS in MC SZD«	I
pa slavnostni koncert zb0 ’l t>o&0 ! Parma" iz Krškega. Na	,
podelili letošnja krajev«* P :ptaV^ i OF. V nedeljo bodo *>• »Sprevod mladosti", ki & kij učili s kulturnim P* v pred osnovno šolo.
KS Rudnik praznuje 3. julija
e [lovili bodo spomenike in spominska obeležja — Obisk bolnih in onemoglih borcev — “osebno pozornost napotilom za zdravljenje — Malo denarja za obnovo hiš
vas
V
l950KmOČiU krajevi?e organizacije ZZB NOV Rudnik-Šalka v idnjji .orc,eY’ med njimi šteje najmlajši 49, najstarejši pa 89 let. n,lh dveh letih je umrlo 9 članov.
nsko priznavalnino pre- odobrena, so bila kasno (jeseni), ko ni bilo nikjer več dobiti materiala.
Člani vodstev KS, ZB in drugih organizacij so pred novim letom obiskali stare in bolne člane. Še posebej so organizirali obiske bork, vojnih vdov ter mater padlih in umrlih v NOB.
Za letos načrtuje organizacija ZB Rudnik-Šalka vas obnovitev spomenika 118 padlim v času NOB in spominskega obeležja v Rajhenau. Vzdrževalna dela bodo opravili še na šestih drugih spomenikih. Vse to jih bo veljalo okoli 60.000 din.
Komisija za pomoč borcem bo članom pomagala pri urejanju priznavalnin in napotnic za zdravljenje. V sodelovanju z občinskim vodstvom ZZB NOV pa bo sodelovala pri dajanju
ynz.uavciiiiiiiu pic-
tih borcev. V zadnjih dveh '3 so podelili tudi 20 enkrat-_ PPmoči. Na zdravljenje in j so predlanskim posla-: »j lani pa 14 članov.
'L enaiia za posojila za obno-, tanovanj ali stanovanjskih bnr premalo. Izmed 13 k’ so v zadnjih dveh JfJlrosili za 500.000 din ■v tir ’ dobilo posojilo le 7 klopnem znesku 260.000 din. lista posojila, ki so bila
bodo sodelovali z ostalimi, ki so za to zadolženi.
Letos so že organizirali proslave ob dnevu OF in prazniku dela. Naslednja bo za 3. julij, dan rudarjev, in za 4. julij, dan borca. Proslavili bodo še dan vstaje, dan republike in dan JLA. Proslavo dneva borcev in rudarjev bodo združili s praznikom KS.	J. P.
Rešiti življenjsko
•KZ
.	SPET O
„ PREOBLIKOVANJU
s	KS
J^davni zadnji seji izvršnega skupnosti Kočevje-0 izvajanju sta-
J.nravJ^ “krepov, o delovanju ^ia neSa sveta, o nadaljnjem Ju načrta za preoblikovanje
inlOra razdelitve na več manjših in »slea komunalnih zadevah. Na i!^1 bodo obravnavali pro-i’:. malu pa še osnutke srednje-n načrtov dejavnosti KS.
posojil za obnovo stanovanj, pri gradnji stanovanj in pri dodeljevanju oz. zamenjavi stanovanj. Poskrbeli bodo še za pomoč ostarelim in bolnim, pri čemer
je med tekstilci
id uder,tje—tekstilci obiskali Kočevje — Kočevska delav-ije. ca—likovnika bosta razstavljala na fakulteti
študentov in pre-M0yj J.ev fakultete za naravo-flAtit ? tehnologijo-oddelek •C. st“no tehnologijo iz Ljub-i° 5 s* je ob dnevu tekstilcev 11 ®5aj.u ogjedalo obe kočevski “bi tovarni: Tekstflauo In
v orgtolzaciiah
g® smo * Peg®"
ti . J 0 njihovem delu, položa-®kstflne industrije v seda-
^en upokojencev
30-/etnici organizirali teden upokojencev
Jništvo upokojencev Kočev-°« 26. do 31. maja Jf° teden upokojencev
Htpl-• evie’ katei«ga po-Je občindca konferen-Svoj
praznuje letos
njem trenutku in njihovih načrtih.
Popoldne smo imeli srečanje s precej delavna ndadinaosnejp---
re gostje
se pomerili )drc
Svoj teden je kofiev-Ttnj tV°’ praznuje letos ■atp- obstoja, organiziralo
lili
slj^^Pbkojcneev se je začel v 26. maja, s svečano sejo Ob tej priložnosti so 7 tn0 ,*stmo »častni član” za J 1 PoriirIstvo v društvu. Prizna-
Jfho n • 111 di vsem OZD-ki
olen:^adevno skrbe za svoje “e elane.
28. maja, je bilo ,101^° naJPrej posvetovanje o ne. vJlj 'n skrbi za starejše v°dd ga ^ dr> Rupnik.
rIph J,e-, v Seškovem »nodr Maribor «am0 »Lizika”.
«ota 3,
°rtna tel* "'“J3’ Je rezervirana 'jske .p Umovanja upokojencev ©je; pomerili se bodo v
JTIjiihi smo tudi na športnem področju, in sicer v nogometu, streljanju in kegljanju. V vseh treh panogah smo imeli več sreče in znanja domačini, zato so bili uspešnejši.
V razgovoru predstavnikov mladine Tekstilane in našega oddelka fakultete smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. V okviru mladine OZD Tekstil-ana, mladine Inštituta tefctilne industrije in našega oddelka bomo sodelovali na več področjih, strokovnem, športnem, kulturnem in na drugih, kjer bomo našli skupen interes.
Prvi sad teh dogovorov bo razstava likovnih del, ki jo bo organizirala mladina Tekstilane na fakulteti. S svojimi deli se bosta študentom predstavila de-lavca-likovnika Dušan Vidmar in Milan Križman, oba člana kolektiva Tekstilane in Likovne skupine kočevskih likovnikov amaterjev.
JOŽE ŠTEFANČIČ
Rudarski dom naj dobi KS Rudnik, pa čeprav bi ga bilo treba odkupiti od Itasa
Predsedstvo in izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje sta na zadnji skupni seji, ki je bila 20. maja, ugotovila, da je bil dom rudarjev v krajevni skupnosti Rudnik-Šalka vas v veliki meri zgrajen tudi s prostovoljnim delom rudarjev, borcev in drugih občanov te KS. Zgrajen je bil torej za potrebe tega območja, te KS in njenih organizacij. Najti je treba rešitev, da bo dom tudi v bodoče služil namenom, za katere je bil zgrajen. Tako je bilo pred tem tudi stališče organizacije Zveze borcev NOV.
Obe stališči pa sta v nasprotju s sklepi delavskega sveta Itas in odločitvijo ustavnega sodišča. Dom rudarjev je bil namreč vknjižen kot last Rudnika rjavega premoga, ki se je nato priključil Itasu in s tem Itas prevzel tudi rudarsl dom.
V razpravi na seji občinskih vodstev SZDL je bilo poudarjeno, da vsi razumejo tako sklepe samoupravnih organov Itasa kot tudi odločitev ustavnega sodišča. Menili so, da sta oba sklepa pravno gotovo v redu, vert-^ dar je treba zadevo okoli rudarskega doma, ki je že nekaj let pravi politični roblem, rešiti življenjsko, e ni druge možnosti, je treba najti denar in dom rudarjev od Itasa celo odkupiti, so menili člani obeh vodstvenih organov SZDL. O tej svoji ugotovitvi in odločitvi so obvestili tudi KS Rudnik-Šalka vas in Itas.
J. P.
&
sr
domu uprizori-
Letos zmaga Kočevcev
Zmagal MK Ivič in ekipa Kočevja — V bodoče bo turnir vsako leto za praznik Osilnice
jifnm . pomenli se bodo v
DROBNE IZ KOČEVJA
Na letošnjem šahovskem turnirju v počastitev praznika Osilnice 21. maja, so bili najboljši Kočevci, medtem ko so bli lani boljši Delničani. Pred začetkom hitropoteznega
GRADIVO o
\2?VW° časoPise’ y&®Wre°* ki jivdneh
ji^ut^rinskpo pnnašalo veli-GOVO-
pridobh 6°vorilnico.
- '“■nastrs
govorilnice tudi primerno varovane, se pravi, da ne bodo objekti za izživljanje raznim objestnežem.
PRIPRAVLJALNA DELA - Ob Črnomaljski cesti za Domom Dušana Remiha so podrli garažne lope Cestnega podjetja in izravnali zemljišče, ki je tako pripravljeno za izkop temeljev za nove bloke, ki bodo stali tu. Cestna baza si bo zgradila nov obrat.
MANJ ZANIMANJA ZA TECA-JE - Obisk na pripravljalnih tečajih za voznike motornih vozil tudi v Kočevju upada. Vzrok za to so gotovo podražitve avtomobilov, goriva
	
	
turnirja so udeleženci počastili spomin na pokojnega predsednika Tita z enominutnim molkom. Turnir, ki je bil 17. maja, je organiziralo Turistično društvo Osilnica.
Letošnjega turnirja se je udeležilo kar 32 tekmovalcev iz šahovskih klubov Delnice, Ravna gora, Cabar (vsi trije iz Hrvatskc), Kočevje ter šahistov iz OZD Tekstilana Kočevje in LIV Postojna. Zmagala je ekipa Kočevja in osvojila prehodni pokal, katerega so letos prvič podelili.
Med posamezniki je bil najboljši mojstrski kandidat (MK) Ivič iz Kočevja. Tudi drugo-ln tretje-uvrščeni sta bila Kočevca, in sicer MK Žilevski in prvokategornik Kira-sič. Četrto in peto mesto sta si delila domačin iz Osilnice Kovač in kočevski prvokategornik Podkorit-nik. Šele šesti je bil član lanskega zmagovalca Delnic, in sicer prvokategornik Petranovič. '
Po tekmovanju, ki je bilo dobro organizirano in je zelo uspelo, je bil razgovor tekmovalcev in organizatorjev. Dogovorili so se, da bo, v bodoče tak hitropotezni turnir tradicionalen. Organizirali ga bodo vsako leto v počastitev praznika Osilnice, 21. maja.
T. KOVAČ
KOČEVSKI LIKOVNIKI V SODRAŽICI - Za praznik Sodražice so se kočevski likovniki predstavili s svojimi deli Sodražanom. To je prva tako velika in tako kakovostna Ikovna razstava v tem kraju, so na otvoritvi poudarili domačini. (Foto: Primc)
Sodražica je praznovala
Razstava, koncerti in športna tekmovanja v počastitev praznikov - Priznanja OF in Gallusove značke
Prav na dan mladosti 25. maja praznuje v spomin na osvoboditev- leta 1942 svoj krajevni praznik tudi Sodražica. Letošnjega so počastili še posebno svečano.
23. maja so sprejeli v mladinsko organizacijo 37 pionirjev iz domače osnovne šole. Na dan pred praznikom so v novi stavbi družbenih organizacij najprej odprli razstavo del članov kočevske likovne skupine, nato pa je bila revija zabavnih ansamblov iz ribniške občine, na kateri so nastopili ansambli »Sirium”, »Bele stene”, »Unikat”, »Vrnitev”, SMB in »Fontana”.
Na sam praznik 25. maj pa je bila svečana akademija v počastitev
osvoboditve in dneva mladosti. Na njej so podelili letošnja priznanja OF, dolgoletnim zaslužnim pevcem pa Gallusove značke. V kulturnem programu so nastopili vsi trije pevski zbori iz Sodražice: okteta Lovci in Donit ter Moški pevski zbor.
V počastitev praznika je bilo še več drugih prireditev. Omenimo naj namiznoteniški turnir, na katerem so nastopile ekipe Partizana, Donita in osnovne šole »Dr. Ivan Prijatelj”; balinarski turnir, na katerem so se pomerile ekipe Inlesa, Donita, Pletenin, osnovne šole in Partizana, razen tega pa imajo na programu še šahovsko tekmovanje in nekatera športna srečanja z ekipami iz sosednjih krajev oziroma krajevnih skupnosti.
Šolarjem televizor
Pred ustanovitvijo KUD je bila šola nosilec kulture
Kultumo-umetniško društvo ,.Franc Zbašnik” iz Dolenje vasi je ob letošnjem dnevu mladosti 25. maju podarilo pionirskemu odredu Jelenov žleb na podružnični šoli Dolenja vas barvni televizijski sprejemnik. To so storili na svečanosti 19. maja.
Šolsko kulturno društvo na podružnični šoli Dolenja vas je kolektivni član oz. sekcija KUD »France Zbašnik”. Že vrsto let nadvse aktivno deluje v okviru KUD. Pred ustanovitvijo KUD je bila šola s pionirji edini nosilec kulturnega dela v krajevni skupnosti.
Kolektivno darilo šoli naj bi bilo s strani kulturno umetniškega društva priznanje vsem pionirjem številnih generacij in prosvetnim delavcem, ki vlagajo poleg rednih učnih obveznosti velike napore za kulturno vzgojo in aktivnost pionirjev, da lahko šola kar najpopolneje odigrava osnovno vlogo v krajevni skupnosti-
Manj živine - več mleka
Krave bi lahko dajale še več mleka, če bi jih kmetje primerno krmili — Kmetija ima le 1,8 krave
Rodovniška služba pri KZ Ribnica je ugotovila, da je bilo lani v A kontroli 873 krav, v B 130 in Z 840. Skupno je bilo tore} v kontroli 1843'krav ali 6,2 odstotka manj kot leto prej.
Premiranih telic je bilo lani 544 ali 1,6 odst. manj kot leto prej, v rodovnik jih je bilo sprejetih 166 ali 7,8 odst. manj, tetoviranih telet pa je bilo le 522 ali kar 23,5 odst. manj kot leto prej. Pašne premije so bile podeljene za 54 živali, premije za čredo krav je prejelo 5 rejcev za skupno 64 živali, premijo za elitne krave pa 13 rejcev za skupno 23 živali.
Znižalo se je tudi število kooperantov zadruge, in sicer od 1.100 v letu 1978 na 1.038 lani ali za 5,7 odst. Razveseljivo pa je, da je kljub temu število litrov oddanega mleka
na kmetijo in na kravo porastlo za 1,2 oz. za 1,7 odstotka. Na kravo je bilo povprečno oddanega po 2.106 litrov mleka. Mlečnost je še vedno občutno prenizka. Živali imajo sicer možnost za visoko mlečnost, žal pa kmetje še ne krmijo krav tako, kot bi bilo za visoko proizvodnjo mleka potrebno.
Prodaja plemenske živine je lani padla skoraj za polovico. Težave s prodajo so bile predvsem zaradi omejitev pri dajanju posojil s strani bank in preusmeritve kupcev iz južnih republik na druga področja. Tudi cen', plemenske živine ni bila spodbudna za rejce. Tako so prodali ribniški kmetje le 57 plemenskih telic, kar je 61 odstotkov manj kot leto prej; 19 plemenskih krav ali 24 odstotkov manj in 23 plemenskih bikov ali 53 odstotkov več kot leta 1978.	J.	P.
RIBNIČANI IN ,,OHCET 80”
Turistično društvo Ribnica se namerava odzvati povabilu Zveze obrtnih združenj Slovenije, da bi med prireditvami »Ohcet Ljubljana 80” razstavljali in prodajali v Ljubljani (na Čopovi ulici) izdelke domače obrti. Razstavljali bodo seveda tudi drugi, in sicer izdelke domače in umetne obrti, vsi na tradicionalnih »ribniških štantih". Prireditve ob »Ohceti 80“ bodo 19., 20. in 21. junija.
Seveda odločitev za udeležbo na Ohceti za Ribničane ni bila lahka. Stroški z vsakodnevnim postavljanjem štanta in vožnjo blaga vsak dan v Ribnico in Ljubljano ter honorarji za prodajalce so precejšnji, dohodka pa ni toliko, da bi jih kril. Ribničani upajo, da jim bo del stroškov kril organizator ali pa da se bo Ljubljana odpovedala vsaj prometnemu davku.
IZVRSNIKI sejali
Na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnica, ki je bila sklicana za minuli torek, so imeli na dnevnem redu obravnavo srednjeročnih planskih dokumentov LB-Gospodarske banke Ljubljana, odredbo o obvezni prijavi čebelarjenja v občini Ribnica, odredbo o ocenjevanju gostinskih obratov, odredbo o označitvi poslovnih prostorov in motornih vozil, poročilo komunalne interesne skupnosti za lani, poročilo SSS za lani in druge zadeve.
Kmalu dogovor o delovnem času
Najprej bodo sprejeli sporazum o delovnem času trgovin, nato raznih ustanov in končno pomembnih občinskih organov, organizacij in skupnosti
Za mesec dni so v Ribnici odi ožili podpis samoupravnega sporazuma o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa trgovskih obratov,
mesnic trafik Irindrnv nrnriaioln e o sla n T«	a_______1	•	_1_
   — — ~	» jv j «*u w v wuuu iiivuivill iviviMlIUl
novo blagovno hišo, kar bo zelo vplivalo na reorganizacijo trgovske mreže v Ribnici.
Predlog sporazuma je že usklajen s predlogi trgovcev. Morali bi ga prilagoditi še zahtevam potrošnikov. Vprašanje pa je, če bo to narejeno, ker sveti potrošnikov, ki naj bi zastopali občane, ne delajo.
Po sedanjem predlogu bodo odprte nepretrgoma od 6.30 do 19. ure nova blagovnica in obe samopostrežni trgovini v Ribnici. Ostale trgovine bodo odprte od 7.30,do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure (poleti) oz. 16. do 18. ure (pozimi). Vsako soboto dopoldne bo dežurna le ena špecerijska trgovina, ostale pa bodo ob sobotah zaprte.
Trgovine v odročnih krajih, ki so odprte tudi ob sobotah ali celo nedeljah (Gora, Žimarice, mesarija v Sodražici) imajo pravico, da so med tednom en dan zaprte.
ASFALT ZA POTOČANE
Te dni so se pričela pripravljalna dela za asfaltiranje ceste skozi vas Retje v Loškem potoku in cesto Šegova vas - Srednja vas. Po pogodbi bi morala biti ta dela končana do 30. junija letos. Letos je predviden za asfaltiranje še odsek ceste Križpot—Mali Log. Vrednost vseh teh del znaša okoli 6 milijonov dinarjev. Finansirana bodo iz samoprispevka, posojila in dodatnega prispevka občanov.
Sporazum bo podpisan predvidoma konec junija.
Za delovni čas v zdravstvu,
lekarni, banki, SDK, PTT, zavarovalnici in vrtcu pripravljajo poseben sporazum. S, podpisčm sporazuma zelo veijetno ne bo posebnih težav, ker bo delovni čas v glavnem enak, kot je zdaj.
Ni pa še razprav o tem, kakšen delovni čas bodo imeli v bodoče uradi SIS, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
GOSTILNA MANJ — V Lipovcu pri Ribnici je lastnica s 1. majem dokončno zaprla edino gostilno v tem kraju. Ta gostilna je bila v odročnem kraju in ni imela posebnega prometa. Vanjo so običajno navalili in v njej tečnarili tisti »žejni”, ki niso imeli več kam, ko so zaprli vsa ostala gostišča. Zaradi vinjenih motoriziranih obiskovalcev pa je bfl najbolj oškodovan most, kateremu so avtomobili redno podirali ograjo in padali v vodo ali v suho strugo. Bivša gostilničarka in most se bosta zdaj oddahnila.
KDAJ BO ZAČEL RIKO GRADITI? — Občani Loškega potoka upajo, da bo RIKO Ribnica kmalu začel s pripravljalnimi deli za gradnjo obrata v Malem Logu. Ta gradnja je obljubljena in odlagana že več let, zdaj pa vedo povedati, daje posojilo zanjo odobreno. V novem obratu bo dobilo kruh 40 - 60 delavcev.
KAKO NASTAJAJO LONCI -Izletniki, ki radi prihajajo v ribniško občino, si ogledajo razne zanimivosti, med drugim mnogi žele videti, kako nastajajo lončeni izdelki Turistično društvo jih napoti k zadnjim lončarjem v »Lončanji”, predvsem pa k Leopoldu Bojcu v Prigorici
IZLETNIKI POKUPILI KAVO -V zadnji krizi s kavo so se znašli izletniki ki so se pripeljali z avtobusom v Loški potok. Navalili so v trgovino in pokupili vso kavo, ki jo je prav tisti dan - bila je sobota — dobila ta trgovina.
STABILIZACIJA IN SPOMINKI - V ribniškem »Spominkarstvu” je
promet na drobno letos manjši, na kar gotovo vplivajo tudi stabilizacijski ukrepi. Promet na debelo pa je enak, saj turistične organizacije m drugi večji kupci iz turističnih krajev naročil ne zmanjšujejo.
RESETE)
Cene oblikovale gospodarjenje I Množično za dan mladosti
Sevniškemu gospodarstvu ni moč očitati nestabilizacijskega obnašanja — 17 prekoračiteljev izplačil OD — Bo Jugotanin »ozdravel"?
Gospodarstvo sevniške občine je v prvih trdi letošnjih mesecih prvi po^ed kazalo dokaj ugodne rezultate in se je, gledano v •e,°h, obnašalo stabilizacijsko. To je ena najpomembnejših ®?t1°v*tev občindc^ga izvršnega sveta, ki je 22. maja v Krmelju ^enjeval poslovni uspeh gospodarstva in negospodarstva v
z domačega ali tujega trga. Posamezne organizacije se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, pojavljajo se že tudi primeri, ko morajo za določen čas povsem ustaviti proizvodnjo nekaterih proizvodov.
OZD so dosege za dobrih 30 odst. večji dohodek, kar je sicer za 5,5 odst. nad načrtovanim, toda ne kaže prezreti vpliva cen. Zaradi izgube Jugotanina, ki je dosegla v tem času 9,26 milijona, so organizacije razporedile več dohodka. Stvarni porast družbenega proizvoda (3,4 odst.) je manjši kot je bil določen z letošnjo resolucijo. Organizacije so dosegle 33,7 odst. večji čisti dohodek, sredstva za akumulacijo pa so se povečala skoraj za polovico.
Cisti osebni dohodek na delavca je znašal ob koncu trimesečja 6.801 din v gospodarstvu in 7.73.1 v negospodarstvu. Zaposlenost v gospodarstvu se je povečala za 3,3 odst., v negospodarstvu pa za 11,2 odst. Prav osebni dohodki in zaposlovanje so v svoji vzročni povezanosti primorali izvršni svet, da v luči spoštovanja dogovora o usmerjanju delitve dohodka temu namenili vso pozornost. Služba družbenega knjigovodstva je namreč posredovala seznam s sedemnajstimi prekoračitelji izplačil OD. To so osnovne šole Šentjanž, Trži-
reT® P™1” četrtletju.
Yodja plansko-analitsice služ-° ^otore Je dejal, da gre
0 st*!? za nayidezno zadovolj-c fo*. ;nad doseženimi rezultati, * d f?1?0 na ra^un visokega
P°vi9ihja cen in nespoštovanja ogovora o cenah. Tako ostaja konca leta le še deset jjstodcov ..rezerv” za povišanje * premalo brzdani rasti - * n se kaže tudi slabša eko-
°n^n°St Pos^ovanja-osle k tem Pa x P°Javlja slabša
1 in z osnovnirni surovinami r reprodukcijskim materialom
i
NASTOP UČENCEV I	GLASBENE ŠOLE
'• l ^rev> ob 17. uri bodo v sevniški ■ •oe*n' c*voran' P° daljšem zatišju *•	nastopili učenci dislociranega
g „ oelka h rastni ške glasbene šole v
y tovT.1«1* iP^g domačinov se bodo
if . ni^kemu občinstvu nredstavili
Sevnici.
H ^emu občinstvu predstavili č SD ^r^tničani iz višjih oddelkov.
bodo popestrili z instrumen-’ *i se jih v Sevnici ne učijo. Med °0st* bo mladi, obetavni pianist & Gorišek iz Loke, dijak 3. 5’ i a ljubljanskega zavoda za glaska r!1® *n baletno izobraževanje, naj-si b ^ ‘ v oddelku profesorice Darinke Z-	Kjer	kulturna	dvorana v
V, k)ac‘ kajpak še ne premore jji Veiv*’ S0 ga za današnji nastop z to Ria!*,0 težavo pripeljali iz sevniške .. je ene šole. Nedvomno napredek,
n ned^ .sP°mnin>o> da ie moral 23
nastop pevskega zbora bie-®fežic ®mna2'j° prispeti ce*° VL
'S '	P.P.
MOST Čez MIRNO — Obnovitev docela dotrajanega mostu J"mo bo po predračunski vrednosti stala 300 tisoč dinarjev, “oštanj pa je d odej zagotovila le okoli tri četrtine sredstev, temu bodo te dni začeli z deli, sodelovali bodo tudi JLA, od Vodne skupnosti Dolenjske pa pričakujejo, da časno uredila levi podpornik. Most je zdaj v tako stanju, da bo prenovitev tako rekoč novogradnja, da bodo dela končali do 4. julija. (Foto: D. Rustja)
SEVNIŠKI
Sola za telesno
Ptaiavii 0 iz Ljubljane je 20. maja Ua ob Tončkovem domu na ran*bni dan. Okoli 300
PABERKI
4ent	-	dan. Okoli 300
[Na , in Profesorjem, ki name-Ne 7 ta^e aktivnosti izbirajo n^e po revolucionarni pre-0 Lisci, prizorišču seje K Wa. fK KPJ (vodil jo je a »1°)' **• 0 NOB na Kozjanih Sew, ori* sekretar komiteja OK p°’	Franc Pipan. K uspešni
y	do^rem	počutju	na
rpomo ia^eni Lisci» Je Precej ^ski ni?6 prizadevni sevniški smu-lavec Ferdinand Tihole.
&	MLA	DOSTI	so	bfle	v
številne prireditve. ev 2*h( ki 0 bilo na osnovnih so pripravili slavnostne
* OlOniriov u mlo/finclrn
. pionirjev v	mladinsko
V pesmi in besedi o kučitelju in prijatelju Titu "L fcM b°gat kulturni program K	OS Savo Kladnik,
n	M^nih *	J5*1 pohod	mladih iz
»K J°l Knnelj, Šentjanž in Snovali	™umice;	pionirji so
T^ne mladinske pohodne i. “ so dobile svnje prapore ki so bili
ayill pikova«j Murnice; pionirji j 1? Istalne mladinske pohou..^ noi” iti^eha 80 dobile svoje prapore Wo revcducionarjev, 1 ‘	*-
" 1 l'eizč!U prihodnjim ,
. CrPen izvir idej in
šče in „Ane Gale” — Sevnica, Partizan Sevnica, občinski štab za teritorialno obrambo, otroški vrtec Ciciban—Sevnica, Dom počitka Impoljca, Trubarjev dom na Loki, skupščina občine — voljeni in imenovani organi, samoupravna komunalna interesna skupnost, strokovna služba občinske skupnosti požarnega varstva, skupne strokovne | službe, občinski SIS in občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju, komite OK ZK, občinski svet ZSS, OK ZSMS in AMD Sevnica.
Pri vseh se je obseg dela zelo povečal, saj so bile marsikje še lani zaključene nekatere naložbe. Zato se je povečalo tudi število zaposlenih, samo pri vrtcu za 16 delavcev; Dom Impoljca je imal januarja lani zaposlenih 91 delavcev, v decembru pa 135; SSS posavskih skupnosti za zaposlovanje so še januarja lani zaposlovale 6 delavcev, letos jih ie že 13. Verjetno je k taki navidez neugodni podobi precej prispevala ne dovolj življenjska metodologija spremljanja izvajanja dogovora. Ta namreč ne upošteva porodniške, odsotnosti delavca, ki služi kadrovski rok, in podobno.
Občinski izvršni svet je poglobljeno razpravljal o problematiki Jugotanina in podprl
3egov sanacijski program. Ne ede na sanacijske ukrepe pa mora Jugotanin sam ali z Belinko pripraviti razvojni program za obdobje od 1981 do 1985. Poskusiti je potrebno doseči odpis dolga za neustrezno dobavljeno opremo. Zavoljo te so bili v Jugotaninu veliki zastoji pa tudi izpad dohodka. V Jugotaninu morajo v prvi vrsti doseči fizični obseg proizvodnje, kot edini proizvajalec tanina v Jugoslaviji bi moral več storiti tudi za ureditev cen na domačem trgu.
O možnostih za ..ozdravitev” Jugotanina bomo podrobno poročali prihodnjič.
PAVLE PERC
RAZSTAVA V JUTRANJKI
V sevniški Jutranjki je vse bolj čutiti dejavnost mladih. Ob dnevu mladosti so pripravili razstavo „Tito in mladi”. Razstava na preprost, toda zelo zanimiv način prikazuje pripadnost mladih Titovim idejam, odraža oblike delovanja mladih, kot so mladinske delovne akcije, pohodi po poteh NOB, delo, učenje itd.
A. FELICIJAN
Šentjanž je imenovala brigado po Titu, Tržišče po Borisu Kidriču in Krmeljčani po Edvardu Kardelju.
NOČNEGA STRELJANJA z vojaško puško v okviru majskih iger, ki jih je pred dnevom mladosti pripravilo sevniško turistično društvo, se je udeležilo 26 ekip z 78 strelci. Najbolj mimo roko so imeli Marjan Gerjevič, Marjan Možic in Jože Sehur iz ekipe Kopitarne. Delavci Žage so bili najmočnejši pri vlečenju vrvi, Kajič in Žagar pa najhitrei-ša pri žaganju hloda. Boris Ločičnik je bil najspretnejši v skakanju z vrečo, Božo Pompe pa pri plezanju na mlaj. V lovu na lisico je dosegel najboljši rezultat sevniški radioamater Tone Kranjc. Skupni zmagovalec letošnjih majskih iger je sevniška Žaga. Turistični delavci in številni tekmovalci so bili zadovoljni s strokovno pomočjo občinske strelske zveze in občinske ZTKO; upravičeno pa so negodovali, ker je ravno ob dnevu mladosti dobil ..domovinsko pravico” cirkus v neposredni soseščini. Podobno so ugotavljali tudi na večerni prireditvi ob tabornem ognju pri taborniškem domu. Sadijo, da je cirkus marsikoga odvrnil od sodelovanja na igrah.
VOJAKI SPET NA MIRENSKI CESTI
Enota inženircev Svetozarja Vulikiča iz Celja, ki je lani za izjemne uspehe pri gradnji mirenske ceste od Tržišča do Jelovca dobila najvišje občinsko priznanje - grb občine Sevnica, je 20. maja pričela pripravljati tabor pri Jelovcu.
Pripadniki JLA so predvčerajšnjim pričeli zelo zahtevna zemeljska dela na 3-kilometr-skem odseku Planina - Radova-nje. Domačini in vsi drugi, ki so lani spremljali delo posebne enote, so prepričani, da bodo inženirci kos težkim preizkušnjam. Mednje sodi ureditev 600 metrov dolgega ovinka.
Vojaki pričakujejo, da bodo tudi letos dobro sodelovali z občani, še zlasti z mladimi iz boštanjske in krmeljske krajevne skupnosti, in to v času, ko bo potrebovala krajši premor najsodobnejša cestna mehanizacija, vojaki pa bodo po napornem delu najbolj željni kulturnega in športnega razvedrila.
Cesta Sevnica - Trebnje bo zaradi zemeljskih del pripadnikov JLA zaprta na odseku Sevnica - Jelovec do sredine oktobra. Razveseljiva pa je novica, da bodo Slovenijaceste še letos asfaltirale kar 4 km dolgi odsek od Tržišča do Gaberja.
P. PERC
Dan mladosti je v trebanjski občini minil v znamenju številne udeležbe mnogih občanov na vrsti proslav. Že v petek popoldne je bil v trebanjski galeriji slavnostni sprejem mladih v vrste Zveze komunistov, potem je bila v domu kulture akademija, v nedeljo pa so v Pečicah nad Mimo slavnostno
ni bilo treba kdove kako razmišljati. Tako je moje prepričanje, take so moje želje in hotenja. Tudi k stabilizaciji bi rada prispevala svoj delež.”
TATJANA KOPAČ, administrativna delavka: „Že od malih nog sem bila tako vzgojena. Zato se mi zdi samo po sebi umevno, da sem postala članica te organizacije."
GORAN KARABEGOVIC,
delavec iz „Trima“, doma iz Zavidovičev: „Vsa moja družina je v ZK. Tudi sam sem doslej zelo aktiven v mladinski organizaciji, na delovnih akcijah. Tam sem se potrdil v tem prepriča-nju.“ ,
PETER ŠKODA, elektrotehnik, zaposlen v očetovi obrtni delavnici: „Tudi moj oče je komunist. Pri njem delam. Prepričan sem, da človek ne
kjer so odkrili spomenik med NOB padlim aktivistom, potem pa so se dolge kolone vozil in pešcev preselile v taborišče Zapadnodolenjskega odreda v Jelovki nad Zaloko. V zeleni tišini bukovih gozdov, za katere se kar zdi, da dihajo zgodovino NOB, se je zbralo okoli 1000 občanov, med njimi vaščani
Sonja Ostrelič
odkrili spomenik padlim partizanskim aktivistom. Na osrednji občinski proslavi dneva mladosti, ki je bila v taboru Zapadnodolenjskega odreda v Jelovki nad Zaloko, pa je 305 pionirjev vstopilo v vrste mladinske organizacije.
Slavnostni sprejem v vrste ZK je bil v petek popoldne v trebanjski galeriji. Članske izkaznice je prejelo 18 mladih hkrati z obvezo, da bodo nadaljevali po Titovi poti. Kaj so izjavili mladi, potem ko so sprejeli knjižice iz rok sekretarja komiteja občinske konference ZK Igorja Slaka?
SONJA OSTRELIČ, 19-letna vzgojiteljica: „Za vstop v ZK mi
Tatjana Kopač
sme delati samo zase, delati je treba tudi za družbo. Mislim, da bo v ZK priložnost za to.“
V nedeljo je bilo najprej slovensno v Pečicah nad Mirno,
Goran Kaiabegovič
bližnjih vasi, pionirji, mladina, borci. Potem ko sta o prazniku in o Zapadnodolenjskem odredu spregovorila Stane Prijatelj in Nace Majcen-Taras, komisar te enote, je bil slavnostni sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Na koncu so predali obnovljeni tabor v upravljanje KPD Dob. Pri njegovi
Eostavitvi so pomagale števne rajevne skupnosti, bližnji vaščani in mladinci, ki so počistili poti do taborišča. To naj bi ne bil mrtev objekt, marveč kraj, kjer bi se mladi seznanjali s tradicijami NOB, kjer se bodo učili, kako se brani domovina.
J. SIMČIČ
OKREPLJENE VRSTE ZK - Na slavnosti v trebanjski galeriji je dobSo knjižice Zveze komunistov Jugoslavije 18 mladih trebanjskii občanov. Ob sprejemu v ZK je govoril sekretar komiteja občinske konference ZK Igor Slak.
PIONIRJI SO POSTALI MLADINCI — Na proslavi dneva mladosti v Jelovki nad Zaloko je 305 pionirjev iz vseh trebanjskih šol vstopilo v vrste mladinske organizacije. Izkaznice jim je podeila Anka Ostanek, predsednica občinske konference ZSMS Trebnje.
»Dolenjski list« v vsako družino
TREBANJSKE NOVICE
	
	
Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje
RAZPIS
o podelitvi priznanj občine Trebnje
Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-prosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom.
Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva.
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 25. junija 1980.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE 408/22-80
ZAVOD ZA KULTURO IN PROSVETO SEVNICA RAZPISNA KOMISIJA RAZPISUJE
prosta dela in nalo organa (ni reelekcija
individualnega poslovodnega
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške, politološke ali ekonomske smeri
— da ima najmanj 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na področju andragoške ali kulturne dejavnosti
— da ima organizacijske sposobnosti.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov: ZAVOD ZA KULTURO IN PROSVETO SEVNICA, ZA RAZPISNO KOMISIJO, v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. Stanovanja ni.
409/22-80
NOVOLES - STRAŽA
TOZD TOVARNA GUGALNIKOV DVOR
RAZPISUJE: JA VNO LICITACIJO
za prodajo naslednjega osnovnega sredstva:
tovornjak TAM 2000 60 T 5, leto izdelave 1977. Izklicna cena 110.000 din.
Licitacijabo 6. 6.1980 ob 10. uri v prostorih NOVOLESA -TOZD Tovarna gugalnikov DVOR.
Pred licitacijo morajo interesenti položiti polog v višini 10 % izklicne cene.	410/22-80
Na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. list SRS št. 7/77) ter pooblastila Skupščine občine Krško razpisuje Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč, skladno s sprejetimi zazidalnimi načrti, na naslednjih območjih:
I. Stanovanjsko naselje Brestanica—Dore — 7 lokacij
II. Stanovanjsko naselje Spodnji Grič — 5 lokacij
III. Stanovanjsko naselje Senovo—Dovško — 3 lokacije.
POGOJI
1. Izklicna cena za zemljišče znaša pod točko:
I.47,40 din za 1 m2
II. 54,00 din za 1 m2 II 1. 45,35 din za 1 m2
2. Stroške delne komunalne ureditve plača najugodnejši ponudnik po pogodbi in znašajo pod točko:
I.144.500,00 din za parcelo
II. 140,000,00 din za parcelo
III. 155,000,00 din za parcelo
3. Rok za dostavo ponudb je 15 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu.
4. Ostali pogoji, določila in označbe razpisanih lokacij so razvidni iz popolnega besedila natečaja, ki je razobešen na oglasni deski Skupščine občine Krško.
5. Vsa pojasnila in dokumentacija se dobe pri strokovni službi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško.
422/22-80
„NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno, p. o. Novo mesto, Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja proste naloge in opravila POSLOVODJE poslovne enote v Krškem POSLOVODJE poslovne enote na Cikavi
POGOJI:
VKV izobrazba trgovske smeri, 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali
KV izobrazba trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki.
Poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi.
416/22-80
Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Sevnica razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. SEFA KRAJEVNEGA URADA IN MATIČARJA NA BLANCI
2. VODJA PISARNE TER STROJEPISKE PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE OBČINE SEVNICA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
podi: srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj; pod 2: srednja strokovna izobrazba adminstrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo.
Rok za sprejemanje prijav je 20 dni po objavi.
Prijave sprejema Skupščina občine Sevnica — Svet delovne skupnosti.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po končanem razpisnem roku.
411/22-80
V_
Razpisna komisija Krojaškega podjetja »KROJAČ" Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DO
Za opravljanje del in nalog je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— — da ima srednješolsko > izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu
— ali VK krojaški delavec in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu
— da ima moralno-politične vrline
Delavec bo imenovan za opravljanje razpisanih del in nalog za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v zaprtih kuvertah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Krojaško podjetje „KROJAČ", Novo mesto. Glavni trg 17.
425/22-80
urauuB
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV PRI DSSD, KI JE V SESTAVI LESNE INDUSTRIJE KOČEVJE
OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. monter — vodja grupe — 2 delovni mesti
2. monter — vzdrževalec — 1 delovno mesto
3. klepar — 1 delovno mesto
4. strugar — 1 delovno mesto
5. strojni ključavničar — 1 delovno mesto
POGOJI:
Pod 1: končana poklicna lesna šola in tri leta praktičnih izkušenj na področju izdelave ali montaže pohištva
Pod 2: končana poklicna lesna šola in najmanj 4 leta praktičnih izkušenj na področju montaže šolskega in otroškega pohištva, odslužen vojaški rok, opravljeni vozniški izpit B kategorije in osebni avto
Pod 3: končana poklicna kovinska šola kleparske smeri, praksa zaželena
Pod 4: končana poklicna kovinska šola — strugar, praksa zaželena
Pod 5:	končana poklicna kovinska šola — strojni
ključavničar
Delo monterjev je na terenu pri montiranju šolskega in otroškega pohištva, zato mora biti delavec pripravljen opravljati delo na terenu. Glede na to, da je delo na terenu, lahko delavec stanuje in ima stalno bivališče izven Kočevja. Kandidati za objavljene delovne naloge naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi v splošni sektor Lesne industrije Kočevje.
417/22-80
ran
NA PODLAGI 14. ČLENA PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH IN SKLEPA KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR—AGROKOMBINAT KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge fakturista.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji;	..
— srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj pri podoM"1 delih, znanje strojepisja, ali	' ,'r
— kvalifikacija prodajalca in 3 leta delovnih izkušenj P^jj podobnih delih, znanje strojepisja.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejetij kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po po«!®* objavnega roka.	.
418/22-80.1^
„SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO •
razpisuje natečaj za sprejem učencev za poklicno usmerjanje jn štipendiranje:
TOZD OPREMA KRŠKO, CKZ 141
— 10 učencev za poklic ključavničar
— 2 učenca za poklic obratni električar
1 štipendija na TSŠ — strojne smeri
2 štipendiji na fakulteti za strojništvo za poklic diplomiran1 inženir
TOZD KLEPAR Krško, Gasilska 3:
6 učencev za poklic klepar s področja industrijskega in stavbnega kleparstva,
1 štipendija naTSŠ — strojna smer.
TOZD STORITVE, Krško, Gasilska 3:
5 učencev za poklic pleskar 4 učenci za poklic steklorezec 1 učenec za poklic ključavničar
1 štipendija naTSŠ — gradbena smer
TOZD IKON Kostanjevica na Krki:
6 učencev za poklic klepar
2 štipendiji na TSŠ - strojna smer
2 štipendiji na fakulteti za strojništvo za poklic dipl. strojni] inženir.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško do 10.6.1980.
Za štipendije izpolnite obrazec 1,65 in ga dostavite v kadrovsko služba
419/22-80
 >
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
STROKOVNEGA DELAVCA ZA PODROCJč USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati & naslednje posebne pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pedagoško-andragoške al' pravno-ekonomske smeri
— najmanj 5 let izkušenj pri organiziranju izobraževalnega dela.
Pričetek dela po dogovoru, najkasneje pa 1. septembra 1980. OD po merilih Skupnih služb SIS.
Vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OIS Novo mesto, Prešernov trg 9.	.
420/22-80
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD VZDRŽEVANJE
OB JA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE ZA
1. 5 DEŽURNIH KLJUČAVNIČARJEV
2. 2 REZKALCEV
3. 1 GRADBENEGA TEHNIKA 4.5 ELEKTRIČARJEV Pogoji:
Pod 1 in 2: končana poklicna šola ustrezne si odslužen vojaški rok.
Pod 3: srednja gradbena Pod 4: končana
jaaivi ■ ui\.
ija gradbena šola,3 do 5 let delovnih izkušenj^ čana poklicna šola elektro smeri (lahko zafi® J Vsa dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim del° časom. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dne
poteku objave.
421/22
V.
V SPOMIN
29. maja minevata dve žalostni leti, odkar nas je v prometni nesreči za vedno zapustil v 22. letu starosti naš ljubljeni sin, biat, stric, bratranec in nečak
JANEZ
VlRC
s Hudega S
£»».* * ga še danes spominjate, mu prinašate cvetje in Mb8?46, svečke na njegovem grobu, se i dere no
zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letuje umrl
NACE GREGORČIČ
Ob njegovi smrti se lepo zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, enako župniku
družina Krevs Šmarješke Toplice, 24. S. 1980
h m
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, mame, babice in prababice
TEREZIJE
MIŠMAŠ
iz Kočevja
te?L>,reno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali v teh Ven	’ nam izrekl> sožalje, nas tolažili, podarili pokojni
zadna 'n	ter	i° v tak0 velikem številu spremili na njeni
za ni Hvala tudi godbi ter pogrebcem in duhovniku opravljeni obred in tople besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni se je v 72. letu starosti za vedno poslovila od nas naša draga mama, babica in svakinja
MARIJA MARTINČIČ
iz Šmalčje vasi
Zahvaljujemo se zdravnikom Zdravstvene postaje Šentjernej, zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, zdravnikom in osebju Psihiatrične klinike in Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane
tp r UCom Ir t cin >1 nnmnnnli	11	_	_____1_ :Tl_ t.x!l.
ter vsem, ki ste ji pomagali in lajšali trpljenje v zadnjih letih. Hvala župniku za vsakodnevni obisk in tolažbo, kije mami veliko
c:
omenil. Vsem, ki ste ji darovali cvetje, se je spomnili ali seje še oste, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Sl
V SPOMIN
Minila bodo štiri žalostna leta, odkar nam je kruta usoda iztrgala
ANTONA
UREKA
iz Mihalovca
Bil si poln dobrote, a na žalost je bila bolezen močnejša. Žalujoča: družina
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ANA JUHART
roj. Rogelj iz Trebnjega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, posebno pa sosedom za nesebično pomoč in vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Zahvala velja tudi ZD Trebnje, duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem in delovnim organizacijam OŠ Trebnje, Angora Ljubljana in PTT Novo mesto.
Žalujoči: vsi njeni
: *
ZAHVALA
Smrtno se je ponesrečil v 29. letu " ljubljeni sin ir
starosti naš ljubljeni sin in brat
i TONE "JK ^ KLEMENČIČ
avtoličar iz Hudej 11, Trebnje
IjLj,
"jeenlf hvaia vsem- ki ste v tako vcl‘kem številu spremili na ljubih zV*yi. potl' P°.sebna hvala podjetju Avtomontaža Pevcem^’ slušno prizadetih Slovenije, župniku za obred in kosem i!? Trebnjega ter vaščanom in sosedom Šepic, Pust in 3CIh. ki so nam pnskočUi na pomoč.
Neutolažljiva mama, brat in drugo sorodstvo
10
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ANE
TOMIČ
s Trebelnega
t? nam staif tVa juielno sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki t^bno »ai.01 stran* v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, peeni j,.,,0 Smo dolžni Stanetu Mikliču zajposlovilni govor, Pnikuza^^okronoga, godbi iz Šentjerneja, ZZB, gasilcem in u 23 opravljem obred.
Žalujoči: vsi njeni in ostalo sorodstvo
5 g^Č^SEBOJNA RAZMERJA
r.V_Y združenem delu ds amzs
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta in nečaka
FRANCA POTOČARJA
iz Šentjerneja 211
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami
. .	.	- j. Šentjerneja za nudenje nesebične pomoči. — _______...___
še kolektivu Iskra TOZD upori Šentjernej, kolektivu Motel-Petrol Čatež, Šentjernejskemu
nlrtotn r.n Cantiam«!	-----:,.b:___4k:	___________________«j *_________________________
oktetu, GD Šentjernej, šentjernejski godbi, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč ter vsem za tako veliko spremstvo do pokojnikovega preranega groba.
Žalujoči: žena Anica, sin Franci in ostalo sorodstvo
V času od 15. do 21. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Matekovič iz Metlike -Valentino, Nikolija Teinovič iz Podgore - Dragomirja, Ljudmila Povhe s Planine - Bernardko, Sonja Staniša iz Regerče vasi - Jerico, Darinka Jordan iz Zavratca - Darjo, Marija Movem iz Semiča — Gregorja, Marija Petretič iz Krškega -Aljoša, Dušanka Primc iz Mirne peči
Bojana, Viktorija Medved iz Drage - Francija, _Šilva Višček iz
Šmarjete - Anito, Štefka Erman iz Šentjanža - Tadeja, Janja Zupan iz Osrečja — Vlasto, Jožefa Udovič iz
Repč — Tomaža, Nada Stegne z Golcka - Aleša, Ivanka Pavlin iz
Gorenjega Mokrega polja - Matejo, "iz Žabje vasi
Hedvika Kastelic Jerneja, Rožica Zakšek iz Trebnjega — Živo, Milena Bdeir iz Lazov -Lailo, Jožefa Vidmar iz Zbur -Marjanco, Stanislava Bašelj iz Gorenje Straže - Simono, Darinka Bašelj iz Bele cerkve - Vesno, Anica
Oberstar z Vrha pri Hinjah — Tomaža, Kruna Stajič iz BrŠljina -
Dalibora, Marija Vencelj iz Breze Tanjo, Gabrijela Kavšek z Malega
Kala - Brigito, Mirjana Grzina iz Straže — Davida, Marija Pezdirc iz Gribelj - Majdo, Jožica Zagorc iz
rče —	«■-«*—
Regerče vasi - Marka, 'Jožica Zaletelj iz Klečeta - Bojano, Alenka Kočevar iz Rosalnic -Gregoija, Angela Jerman iz Črnomlja - Janija, Darja Pirc z Vrha -eklic
deklico, Darja Šobar iz Črnomlja -deklico in Ana Lindgren iz Kanižarice - deklica - Čestitamo!
A AVLJA ddIPRU2ENEM DELU DS A AVToiJu PR0STA dela IN NALOGE: dela KA
IAlyl2STrai°9e Si TTB OT
Sča
OTOČEC ob KRKI
L^n
&rN0riie>°!i!'Cna *°*a avtomehanske stroke, voznik B, C, E F>:. *u*no riei_ odslužen vojaški rok. Poseben pogoj je . hiep, ° <■ meseca.
>ene Drj. * meseca.
[^evu objave$Pre)ema AMZS TTB 0točec ob Krki 15 dni
•dn,
415/22-80
ZAHVALA
Nenadoma je prenehalo biti plemenito srce naše nadvse dobre mame
HEDVIKE KUŽNER
iz Velikega dela 26 pri Koprivnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v
ažalje. Hvala vsem, ki s
težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste naši dragi mami darovali cvetje, šopke in Vence. Še posebej se zahvaljujemo tov. Pečnikovi za požrtvovalnost in Sotoškovim iz Koprivnice, sosedom Lokovšek-Kadivnik in Kovačič. Hvala tov. Milanu Bračunu za poslovilne besede, župniku za poslovilni obred !er pevskemu zboru.
Se enkrat hvala vsem, ki ste našo.ljubo mamo tako Številno spremili na zadnji poti in ki jo boste z nami ohranili v lepem spominu.
Neutolažljivi: mož Peter, sin Vilko z družino, sin Silvo, hčerka Milica z družino ter
ostalo sorodstvo
J
IZBRCZIŠKB.v^
PORODNI$NIC£V*>
V času od 16. 5., do 25. 5. so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Širanovič iz Kalinovice - Ivano, Silva Lisec iz Lukovca - Aleša, Nada Pavlič iz Globokega — Alana, Majda Hriberšek iz Sevnice — Simona, Boža Rožič iz Šenkovca — Majo, Jožefa Juvančič s Senovega — Petro, Nadica Dekalič iz Bregane — dečka, Mira Frkanec iz Bjele Gorice - Anito, Verica Budi iz Strmca --Mirelo, Jaga Ribič iz Bregane —
deklico, Zdenka Lapuh s Senovega — Lucijo Ivana Zobec iz Novih
Dvorov - dečka, Andjelka Prelec iz Luke — dečka, Marija Ferlan iz Gorice - dečka, Jožica Zajc iz Brežic — dečka, Nada Kežman iz Trebeža - dečka, Alojzija Veseli iz Brezja - dečka, Marjana Kržan iz Črnca — deklico, Bariča Dražič iz Brezja — Mirjano, Zdenka Bizjak iz
Sp. Lepe vasi - Željka, Ljubica Tomaškovič iz Ceija - Josipa, Marija Prah z Jesenic — dečka,
Marija _________ .,
Elizabeta Štibohar iz Rud - Božo, Marta Zener iz Celja - Hermana in
Ivanka Gržan iz Gornjega Kraja deklico. ČESTITAMO!
OBVESTILO
Male oglase in osmrtnice sprejemamo do ponedeljka do 16. ure.
Le v tem primeru jamčimo zanesljivo objavo.
UPRAVA DL
tedenske
Motorna vozila
DOLENJSKI LIST
Št. 22 (1607) 29. gv
Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge, in sicer
I. ZA NEDOLOČEN CAS:
1. vodje predstavništva v Metliki
2. referenta za plan in analize
3. zavarovalnega zastopnika za zastop Straža
4. pripravnika
II.	ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje začasno odsotnih delavk):
5. kontrolorja polic zasebnega sektorja, za 5 mesecev
6. škodnega manipulanta, za 9 mesecev
Pogoji:	J
Pod 1: višja šolska izobrazba ekonomske, upravne, pravnem organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednji, šolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri in 3 le® delovnih izkušenj.	,
Pod 2: visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri in " leta delovnih izkušenj
Pod 3: poklicna šola ali končana osnovna šola in 2 le®
delovnih izkušenj
Pod 4: končana srednja šola
Pod 5: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 le® delovnih izkušenj
Pod 6: srednja šolska izobrazba ekonomske ali upravno1 administrativne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Za dela in naloge od 1 do vključno 4 se delo združuje # nedoločen čas s polnim delovnim časom, po dvomesečnem uspešno opravljenem poizkusnem delu.
Za dela in naloge pod zaporedno številko 5 in 6 se delo združuje za določen čas.
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe* kratkim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom pošljejo v 15 dneh na naslov: Zavarovalna skupnost Triglay — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po objavi.
424/22-80
TeL 22-384.
UGODNO PRODAM osebni avto 125 PZ, na novo registriran, obnovljen, ali zamenjam za kara mbolirano Z 101 ali zastavo 430 K - osebni kombi novejšega tipa. Vrtnarstvo Kristina Klobasa, Brestanica 2 pri Krškem.
ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam za 18.000 din. Kristan, Cešča vas 24.
PRODAM TOMOS avtomatik, letnik 1972, malo vozen, ali zamenjam za kolo na prestave. Tel. dopoldne 24-889 - Stane.
PRODAM TAM 2001 kasonar in fiat 750, letnik 1976. Nemanič, Podgrad 28, Stopiče.
PRODAM Z 750 lux, letnik 1975, v dobrem stanju. Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
Z 101, letnik 1974, poceni prodam. Informacije pri Avtokleparstvu Jože Avguštinčič, Prešernova 16, Brežice.
PRODAM BMV 2002, letnik 1970, potreben manjšega popravila. Informacije pri Avtokleparstvu Jožeta Avgustinčiča, Prešernova 16, Brežice.
PRODAM 125 PZ, letnik 1972 za 1 M. TeL 85-786.
PRODAM LADO, letnik 1975, prevoženih 58.000 km. Tel. 21 — 287. Franc Bohte, Drska 23, Novo mesto.
PRODAM R 16, letnik 1970, registriran do maia 1981. Informacije po teL (068) 62-371.
PRODAM TOVORNI AVTO MERCEDES kiper 6 t. V račun vzamem tudi osebni avto. Ogled možen vsak dan od 18. ure dalje. Franci Cizerle, Studenec 58/a nad Sevnico.
RDEC P 126, letnik 1976, prodam za 4,3 M. Ogled sarno v soboto in nedeljo. Novo mesto, Prisojna pot
7.
PRODAM TOVORNJAK s prikolico TAM 5.500. Ante Radič, Ul. Slavka Gruma 21, Novo mesto, tel. (068) 24-133. Ogled možen vsak dan od 6. do 20. ure.
PRODAM spaček, letnik 1974. Rudi Kopai, Kurirska pot 12, Novo mesto.
KOSTANJEVICA:' 31. 5. tajski film V zlatem trikotniku mamil. 1. 6. italijanski film Kariera neke sobarice. 4. 6. italijanski film Canterburryjske zgodbe.
KRŠKO: 31. 5. in 1. 6. nizozemski film Boj za življenje. 4. 6.. ameriški film Orka, kit morilec. 5.,
6.	angleški film Velika ljubezen lorda Nelsona.
MIRNA: 31. 5. film Profesor nudist.
MOKRONOG: 31. 5. in 1. 6. ameriški film Vročica sobotne noči.
NOVO MESTO - KINO KRKA:
30.	in 31. 5. domači barvni film Veter in hrast. 1.. in 2. 6.,hongkon-ški barvni film Upornik Šaolin. 3.6. ameriški barvni film Plavi ovratnik. 4. in 5. 6. italijanski barvni film PasquaIino, lepotec. ,
NOVO MESTO - KINO JLA: Od
28.	do 30. 5. jugoslovanski film Usijanje. 3.1. 5. in 1. 6. film Komunisti Jugoslavije.
RIBNICA: 31. 5. in 1. 6. hongkonški barvni film Brus Lee proti supermanu.
Četrtek, 29. maja - Majda Petek, 30. maja - Ivana Sobota, 31. maja - Angela Nedelja, 1. junija - Justin Ponedeljek, 2. junija - Evgenij Torek, 3. junija - Karel Sreda, 4. junija - Frančišek Četrtek, 5. junija - Bonifacij
LUNINE MENE
29.	maja ob 22.27 - ščip
DRAGI MAMI VERI MENART s Potoka pri Straži iskrene čestitke za 60. rojstni dan in na mnoga leta želijo sin Franci in hčerka Stanka z družinama.
Štefki in tonetu gacniku iz
Sel pri Ratežu iskreno čestitajo za 25-letnico skupnega življenja Marjan z družino in ostali.
UGODNO PRODAM malo rabljeno peč za centralno kurjavo. Brudar, Gotna vas 2, Novo mesto.
PRODAM košnjo (2 ha) in Pijago tricikel, kosilnico Bertolini. Božena Lavrič, Stare žage 16, 68350 DoL Toplice.
5 komadov koles z novimi gumami za škodo prodam. Potok 37, 68351 Straža.
PRODAM GARAŽO z dvojnimi vrati, ki je shižila svoj čas mehanični delavnici (6x6	m),
primemo za obrt. V njej je kanal, voda in trifazni tok. Kupite lahko tudi na ček. Re ška cesta 11, Kočevje.
-GRAMOFON ELAC MIRACORD 5 0 H II, prodam (je v garanciji). Cena 3.500 din. Matjaž Kmet, Kristanova 28, Novo mesto, tel. 24-690.
PRODAM KOŠNJO sena 70 a. Bele, Straža 23.
PRODAM 4 m3 hrastovih plohov -polsuhih. Dolinar, Polhovica 8, Šentjernej.
PRODAMO STOLE drakslane, popolnoma nove, primerne za gostinske lokale. Informacije po tel. (068) 75-112, Brestanica.
PRODAM prešo za šperanie, cena 12.000 din, in moped T 14 za 6000 din. Stane Gričar, Hrastovi-ce 10, Mokronog.
PRODAM malo rabljeno kuhinjsko opremo. Gotna vas 51 c, Novo mesto.
BRESTANICA: 31. 5. in 1. 6. ameriški barvni film Zakon sovra-
BREZlCE: 30. in. 31. 5. ameriški barvni film Rajni družabniku 1. in 2. 6. italijanski barvni film Nori seks. 3. in 4. 6. ameriški barvni film Pustolovščine v džungli.
trifazni števec. Franc Kralj, Plem-berk 6, Stopiče.
PRODAM dve čebelji družini na A Z sazrih. Jože Smolič, Šentjernej
ZAPOSLIMO 2 KV mizarja pohištvene ali stavbne stroke ter več vajencev za uk ali priučitev. Samsko stanovanje zagotovljeno, OD po dogovoru, možnost nadurnega dela. Bojan in Neda Gerden, 61295 Ivančna gorica 92.	.
DVA KV in enega VKV elektroin-stalateija za dela na območju Krškega, Brežic in Novega mesta sprejmemo. OD od 9570 do 12550'din (stimulacija in terenski dodatek še posebej). Pismene ponudbe z osebnimi podatki in dosedanjimi izkušnjami pošljite na oglasni oddelek pod šifro ..VESTNOST-KVALITETA”.
VZAMEM VAJENCA v uk za zlatarsko stroko. Pogoj končana osemletka. Luka Šeme, zlatar, Partizanska 1, Novo mesto.
IŠČEM VARSTVO za 8-mesečno deklico z 18. septembrom. Informacije na tel. 24-265.
PRODAM nov motor 14 TL. Slavko Bukovec, Poljane 3, 68216 Mirna peč.
PRODAM dobro ohranjen NSU 1000, letnik 1971. Stari trg 47, Trebnje.
PRODAM MINI MORIS. Stanko Colarič, Cegclnica 34, Novo mesto.
PRODAM GS CLUB, konsignacijski, garažiran. Možna menjava za večje. Prevoženih ima 40.000 km. Tel. 26-355.
UGODNO PRODAM Z 750, letnik
1971. Janez Pavlič, Loka 15,
Vp n t Ip rnnl
PRODAM AVTO CHEVROLET, letnik 1970, ali zamenjam za Z 750 ali traktor. Fjanc Vintar, Preska 3, Boštanj pri Sevnici. PRODAM Z 750 S, letnik 1978. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Tone Tomič, Trebelno 31, Mokronog.
PRODAM FIAT 615, letnik 1963, nevozen, in lado 1200, letnik
1972, dobro ohranjeno. Tel 68-580. Ignac Novak, Vrhtre-bnje 9,68210 Trebnje.
PRODAM FIAT 126, letnik 1978 avgust Ogled od 14. ure dalje. Franci Pozes, Otočec 56, 68222 Otočec.
PRODAM ZA PO RO ZEC v voznem stanju ali po delih. Kink, Stopiče 54.
PRODAM R 4, letnik 1975. Informacije po teL 23-545.
FIAT 125 P, 2,5 let star, lepo ohranjen, prodam za 65000 din. Alojz Luksič, Mali Slatnik, 35/A, Novo mesto.
PRODAM R 4, karamboliran. Informacije po tel. (068) 25-105. PRODAM dobro ohranjeno Z 750 lux. Štefan Grubar, Vel. Ban 6, Šentjernej.
PRODAM Z 750 lux, letnik 1976. Cena po dogovoru. Roman Simončič, Vratno 14, Šentjernej. PRODAM WARTBURG, letnik 1976. Jože Krevs, Veliki Kal 15, Mirna peč.
PRODAM Z 1300, letnik 1976. TeL 25-369.
PRODAM AUDI 100, nov model.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
KROJAŠKO PODJETJE
»KROJAČ”
NOVO MESTO
Kmetijski stroji
JOŽETA GREGORČIČA
PRODAM mlatilnico, ki dobro reta, trosi in odlično čisti. Anton Grivec, Globodol 2, Mirna ped
PRODAM TRAKTOR (14 KM) s koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo, Artiče, Brežice.
PRODAM motorno kosilnico FIGA-RO in skobelni stroj, kombiniran poravnalnik in debelinka. Jerak, Dobrova 17, Škocjan.
UGODNO PRODAM kosilnico Rapid 101 po generalni in kozolec toplar z okni. Klemenčič, Pristava 25, Stopiče.
PRODAM FREZO, skoraj novo, valpadano (12 KM). Jože Gorenc, Brusnice 2.
PRODAM obračalnik za kosilnico BCS. Martin Saje, Goriška vas 2, Mirna peč.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem! za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje ter za pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo vaščanom, GD Zdinja vas, organizaciji SZDL, govornikoma Francu Medvedu in Mirku Zupančiču ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Rozalija, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
UNIFORME VSEH VRST,
DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA!
PRODAM PO DELIH Fiat 1100. Ogled vsak dan. Jaklič Stane, Zemelj 19 Gradac PRODAM ,,Maestral—9” in „Tomos-4”. Kupljen, Kettejev drevored 36, Novo mesta PRODAM prikolico KASBOHRER, nekompletno, lahko tudi po delih, gume 11,00-20. Jože Rom, Ručetna vas 19, Črnomelj. PRODAM gumi-voz, skoraj nov (16-colski). Janez Kobetič, Mali Nerajec 6, Draga tuš.
PRODAM malo rabljen štedilnik „Iskra Venera” in skoraj novo dvokrilno garderobno omaro ..Katarina.” Cesta herojev 15. Novo mesto.
12-13-14-15- in 16-colske gumi vozove, nove, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakovnik.
PRODAM gumi-voz (15-colski) in
KUPIM odmaknjeno hišo na Dolenjskem ali v Beli Krajini. Šifra „HIŠA”.
KUPIM parcelo za gradnjo hiše v okolici Novega mesta. Informacije po tel. 23-545 ves dan.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA NOVAKA
iz Strekljevca — Osojnika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornikom, GD Štrekljevec, KZ Črnomelj, AMD Črnomelj, IMV Semič, Društvu upokojencev Semič, ZZB Štrekljevec, metliški godbi, domačim pevkam in kaplanu za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka novomeške bolnišnice ter Ladu Sajetu za pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
PRODAM novo hišo. Anton Bartolj, Dečja vas 19, Trebnje.
POCENI PRODAM novo stanovanjsko hišo pri Mimi peči s 30 ari zemlje in opremo. Naslov v upravi Usta (2006/80).
PRODAM starejšo kmečko hišo z nekaj zemlje na lepem kraju blizu Otočca. Naslov v upravi lista (2007/80).
GOZDOVE, TRAVNIKE IN HIŠO v Loškem potoku prodamo. Informacije med 12. in 16. uro na tel. (061) 311-205.
V NOVEM MESTU PRODAM POLOVICO HIŠE Z VRTOM. Naslov v upravi lista (2008/80).
PRODAM zidanico in vinograd na lepem kraju pri Semiču. Naslov v upravi lista (2005/80).
PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in 10 ha posestva, ki leži oo Krki in ie oddaljeno 1 km od Dvora pri Žužemberku (Dolenjska). Ponudbe pošljite na naslov: Golob, Regerča vas 64 a, 68000 Novo mesto. Informacije lahko dobite tudi po tel. (068) 25 -081 int. 25, vsak dan od 6. do 14. ure.
ZAHVALA
Dne 7, maja nas je ob težkih bolečinah zapustil v komaj 4 L letu mož, oče, sin, brat in svak
ALOJZ GLAS
Ker sta IVANKA IN MARIJA ZUPAN iz Novega mesta, Vabntičeva 6, c meni govorili neresnične stvari, sem jima iztekla nekaj žaljivih besed, ki jih sedaj preklicujem. ANICA PAVLIN, Milana Majcna 9, Novo mesto.
ZAHVALA
Prenehalo je biti sice naše ga dragega moža, očeta, brata in strica
NACETA SELAKA
iz Luterskega sela
!«kreno se zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem 111 znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in Pokojniku podarili cvetje. Posebna zahvala dr. Vodniku za lajfe-Jj|e bolečin v času njegove bolezni, kolektivu tovarne zdravil Krka, SGP Pionir-RC in LB TDB Novo mesto za izrečeno sožalje ® podarjeno cvetje. Iskrena zahvala vsem trem duhovnikom za ^losT^ke Cn' 0 'n cerkvenemu pevskemu zboru za zapete
V globoki žalosti: vsi njegovi
s.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
ALOJZ CESAR
iz Kota 21 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se govornikoma, kolektivom KZ Cmomelj, Novoteks in internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Gasilskemu Društvu Kot-Brezje, ZZB Kot, župniku pa za lepo opravljeni oored. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 50. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
JOŽE JORDAN
z 1 menja 6 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Tončki Luzar iz Dol. Stare vasi, vsem prijateljem za vso pomoč v težkem trenutku. Posebej se zahvaljujemo za podarjene vence in cvetje sindikalni podružnici Iskre Sentjeme' varstvenemu zavodu, trgovskemu podjetju Dolenjka učiteljskemu zboru in učencem 3. e razreda Sole za Brežice in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo kaplanu za opravljeni obred ter vsem za spremstvo pokojnegak zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Nežka, sin Slavko, hčerka Jožica z družino, brat Martin z družino, sestra Mimi z družino ter ostalo sorodstvo
entjemej, Vzgojno-Sentjernej,
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni naju je za vedno zapustil dragi mož in brat
FILIP VIDOVIČ
iz Šalke vasi pri Kočevju
[skreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ZZB in VV1 Kočevje za darovano cvetje in vence ter za “rečeno sožalje. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Kočevje, Nestlu Horvatu in Gmpričevf za nesebično pomoč, govornikoma Stanetu Letonji in predsedniku Društva za varstvo •n vzgojo ptic za tople besede, godbi in vsem, ki ste ga pospremili do tihega doma.
Žalujoči: žena Marija, brat Viktor z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
LOVRENCA RODMANA
iz Spodnjega Starega grada 18 pri Krikem
?j*kreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in snfcu m„za darovane vence, šopke m cvetje ter izraze iskrenega čelni ,osebna hvala kolektivom: Imperial, Kovinarska, Tovarna za 7ue in l^P*1]3. »Ojuro Salaj” Krško za podarjene vence, godbi onrat^ra”e ža,os*lnke. pevcem za zapete žalostinke, kaplanu za iskrJL *!! obied m tolažilne besede pri odprtem grobu. Se enkrat zadn^j!^ w®m> ki ste pokojnika tako številno spremili na uHJi poti. Se enkrat iskrena hvala!
kujoči: žena Olga in sin Boris, sin Karel z ženo, hčerka Huda z družino in sin Rajko z družino ter vnuki
••kri
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
JOŽE KUZMA
iz Zorencev 1 pri Črnomlju
50 nam *v “hvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki trenutkih nudili pomoč, izrazili sožalje in [n strežni 	cvetje	in	vence.	Zahvaljujemo	se	zdravnikom
Jj°lnice NtwU osebJu internega in kirurškega oddelka Splošne &ut°raj n nresto. Lepa hvala za vence tovarni Belt, Z7B, GD £atki Svai»» em£ zboru za zapete žalostinke, govornikoma Osebno “? Francu Koširju za govor pri odprtem grobu. i°dbenikom ^ tsmo 'dolžni zastavonošem, Emici Skof, n m> ki so o? duhovniku za opravljeni obred. Prisrčna zahvala b 'n zasni,- v “ko ve,ikem številu spremili na njegovi zadnji ‘"““njegov grob s cvetjem.
^uica^p,, Žena. Tončka> sinova Jože in Tone, hčerke pca m Fančka z družinami, vnuki, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob smrti dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA ŠPRAJCARJA
izrekli pismeno ali ustno sožalje, darovali vence in cvetje, godbi in pevcem ter govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Nežka, sinova Jože in Drago z družinama ter sorodstvo
Novo mesto, 23.5.1980
OSMRTNICA
Po daljši bolezni nas je za vedno zapustila
VITA LAZAR
roj. Klinc uradnica Poštne hranilnice v pokoju
Poslovili smo se od nje v najožjem krogu dne 7. maja v Ljubljani. Naročila nam je pozdrave prijateljem in znancem. Spominjali se je bomo.
Mož Lojze V Ljubljani, dne 8. maja 1980
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža
VENČESLAVA PATET
iz Ivanje vasi pri Mimi peči
ae iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala podjetju PTT Novo mesto za pomoč, Lovski družini Mirna peč za spremstvo in govornikoma za tople besede, vsem darovalcem cvetja in vsem, kr so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
V SPOMIN
28. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil mož in oče
ANTON RUS
iz Dob ra vice 4
Vsem, ki se ga spominjate, najlepša hvala.
Žena Jožica, sin Zvonko, hči Martina, brat Jože in oče Matija ter sestre z družinami
Dobravica, 28.5. 1980
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas jj za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA PETRUNA
z Dvora 34 pri Žužemberku
Zahvaljujemo se dr. Kocutarju za lajšanje bolečin med težko bolezmio in teti Angelci za požrtvovalno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in spremili pokojno na zadnji poti, posebno GD Dvor, DU Dvor. Iskri Žužemberk, TOK Črnomelj, tov. Mirku Reparju za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
as je zat stan oc
V 78. letu nas je zapustil naš oče in
**“ oče
ALOJZ TURK
s Sel pri Zajčjem vrhu
Isteno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soža$e, darovano cvetje in vence, posebno sodcbvcem IMV in sindikatu ter župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sin Pavie z družino, Vinko z d nižino, Jož« z družino, sin Lojze in hčeri Manja in Anica z družinama
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni smrti našega ljubega moža in očeta
PETRA MAJERLETA
z Dola 7, Stari trg ob Kolpi
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam pomagali v teh težldh trenutkih, za podarjeno cvetje in vence ter za tako številno
“0» — — — — *— * —- •••«” » ■« ■*» Predgrad Vimolj, SZDL Poljanska dolina, govornikom za poslovilne besede, godbi in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sin Peter in hčerka Anica z družinama
OPRAVLJAM VODOVODNOINSTA-LATEPSKA DELA DRAGO VIRC Tomšičeva 11 (pri Vinotoču Kresal)
TREBNJE
423/22-80
V y
j Pohvala kot zadoščenje s
l
j
ž
i
I
,J*ri urejanju našega glasila se skušam postaviti v kožo povprečnega Bellovega delavca,” pravi Alojz Fabjan, urednik Beltovega internega glasila, enega od treh takih glasil v črnomaljski občini. In Fabjanu, sicer referentu za samoupravljanje v Belto-vem tozdu Livarna, to očitno uspeva, saj so „ Vesti iz Belta” ravno zaradi tega, ker pišejo o tistih stvareh iz delovne organizacije, ki res zanimajo večino zaposlenih, brano in odmevno glasilo.
Pri izdajanju glasila je za uredniški odbor prvo vodilo aktualnost, temu prilagajajo tudi izhajanje. Odkar je pred dobrega pol leta urejanje prevzel Fabjan, „ Vesti iz Belta” izhajajo najmanj dvakrat na mesec, pred časom, ko so težave z uvozom prizadele tudi Belt in celo ogrožale redno delo, je interni časopis izhajal tudi po večkrat na teden. „Delavce moramo sproti seznanjati tako s težavami kot z uspehi naše delovne organizacije pa tudi občine. Zlasti pa si mora tako glasilo delovne organizacije prizadevati, da prinaša take informacije, ki bi jih delavci drugje ne dobili, saj je jasno, da časopisi in druga sredstva informiranja ne morejo tako podrobno pisati o življenju in delu posamezne delovne organizacije. ”
Zanimivo je, da sc Bellovo glasilo za razliko od večine drugih internih glasil ne otepa z največjo težavo: pomanjkanjem dopisnikov. Ne samo da je iz vsakega tozda po en človek v uredniškem odboru, imajo tudi dopisnike za različna področja. „To nam tudi omogoča pogosto izhajanje, ” pravi Fabjan, ki je prepričan, da je naloga glasila delovne organizacije poleg sprotnega informiranja tudi spodbujanje polemike na straneh glasila. „Z odkritim pisanjem lahko ne samo pojasnimo, ampak tudi preprečimo nastajanje raznih govoric, šušljanj, kar vse je najboljše gojišče za rast polresnic in tudi hotenih zavajanj. ”
Očitno so najtežje probleme, s katerimi se srečuje velika večina internih glasil, se pravi pomanjkanje dopisnikov in iz tega izhajajočih težav in zadreg, v Bel tu že premagali Zato se ob izidu njihov časopis ne povaljuje po tovarni „Opažam, da ga nesejo domov, iz pogovorov vidim, da jim je razumljiv, blizu, in zadnje čase o našem glasilu slišimo samo pohvale, ” je povedal Fabjan. To pa je za vsakega, ki dela pri 'časopisu, pa naj bo to velik dnevnik ali skromno ciklostirano glasilo, največje zadoščenje.
A. BARTELJ
POSTAIJ SO MLADINCI - V osnovnih šolah po vsej domovini so pred praznikom dneva mladosti sprejeli pionirje v vrste socialistične mladine. Tradicionalni sprejem mladih iz novome&ih osnovnih šol že tretje leto poteka pri grobišču v gozdu pri Šentjoštu. V petek, 23. maja, se jih je oh spomeniku zbralo skoraj 400. Na sliki: Jelka Pirc, predsednica ZSMS na osnovni šoli „Ja nez Trdina” v Stopičah,
prejema mladinske knjižice za nove člane na njihovi šoli, izroča pa jih predsednica OK ZSMS Darja Colarič. (Foto: Janez Pavlin)
Škota in Domicelj v športni dvorani
V nedeljo, 1. junija, bo v novomeški Športni dvorani gla-sbena prireditev, na kateri sc bodo predstavili škotska glasbenika Dougie MacLean in Donal MacDougall ter ljubljanski pevec in kitarist Tomaž Domicelj. Ker,; Domiclja poznamo, saj je med' slovenskunt i
n ajp opula m ej širni
p glasbe, zapišimo' o Škotih. Oba se že
na bn-:
izvajalci pop nekaj besed
dolga leta uveljavljata tanskem glasbenem prizorišč MacLean igra violino, mandolin' in kitaro ter poje. Nekdaj je igr1 v popularni skupini Tannahi Weavers. Ko je ubral samostojni glasbeno pot, je sprva igral različnimi glasbeniki, dokler spoznal Donalda MacDougall ki igra akusično kitaro in tuj poje. Na več ploščah, ki stal do sedaj izdala, sc predstavita zanimiva interpretatorja irske škotske ljudske glasbe,
Prireditev se bo pričela ob IV
Uri'	D.	V.
■>
Preselili ribe
Na tradicionalnem nilskem lovu rib s plovcem e* Rinži zmagal med čj8* Kneževič, med mladinci p* Bastar ____________________
ril
MNOŽICA V PARTIZANSKEM TABORU - Na osrednji proslavi dneva mladosti v trebanjski občini, ki je bila v partizanskem taboru Zapadnodolenjskega odreda v Jelovki, se je zbrala množica ljudi. Na tej proslavi je 305 mladih stopilo v vrste mladinske organizacije.
Sevničana po andskih vrhovih
Letošnjega tekmovanja v lovu s plovcem, ki ga organizira vsak leto Ribiška družina Kočevje, seJe udeležilo 24 članov in 7 mladincey' Posvečeno je bilo prazniku krajev®® skupnosti Kočevje in dnevu mla“(j’ sti, pokrovitelj tekmovanja pa je b* ZKGP-KG - tozd Mesarija K0" čevje.
Na tekmovanju je bilo uplenjei
nib
Alojz Motore in inž. Vinko Šeško v skupni odpravi petih planinskih društev
Alpinistični odpravi Andi 80, (pripravil jo je meddruštveni odbor ljubljanskih Planinskih društev) sta se pridružila tudi Sevničana Alojz Motore in Vinko Šeško.
Dvanajstčlanska, odprava petih PD, ki bo na poti od 17. maja do 13. junija, je z letalom srečno prispela v glavno mesto Peruja Limo. Zelo zanimiva je bda 400 kilometrov dolga vožnja do Carasa, kjer so dobili tovorno živino in spremstvo domačinov. Tu so se pričele že prve resnejše preizkušnje.
Prav te dni potuje odprava iz Carasa v gorovje Cordillera Blanca, natančneje v dolino Santa Cruz, od koder je dva dni hoda do jezera Jatunqocha.
Tamkaj bo bazno taborišče, kjer bodo nekateri planinci ostali dvanajst dni, alpinisti pa
Smrt pod polivinilasto
vrečko
40-letna Marija Mihelič se je pod vrečko zadušila
Taborniški pozdrav tovarišu Titu
Vsejugoslovansko tradicionalno akcijo so počastili tudi dolenjski taborniki
Sobotno vsejugoslovansko tradicionalno akcijo „Tabomiki zbor -pozdrav Titu!“ so počastili tudi dolenjski taborniku V Dolenjskih Toplicah so zjutraj v okrašeni telovadnici osnovne šole slovesno ustanovili šesti odred te specializirane mladinske organizacije - Odred partizanski Rog. V, njem je skoraj sto navdušenih tabornikov, ki imajo
vso podporo in vodstvo v p:
LOVSKE TROFEJE NA OGLEDU
V prostorih družbenega centra v Dolenji vasi bo v soboto in nedeljo, 31. maja in 1. junija, razstava lovskih trofej divjadi, uplenjenih v lanskem letu. Prireditelji pričakujejo veliko razstavljalcev in obiskovalcev. Otvoritev razstave bo v soboto ob 9. uri.
prosvetnih delavcih" domače šole. Sprejeli so pravila organizacije, izvolili vodstvo odreda in začrtali enoletno delo. Predsednik občinske zveze tabornikov inž. arh. Jo.vo Grobovšek jim je izročil darilo zveze: nov tekmovalni šotor „Tabornik“, 12 signalnih zastavic in sto našitkov z napisom enote za kroje. Prisrčne čestitke je mladim tabornikom izrekel tudi Tone Gošnik in hkrati predstavil pomembne naloge taborništva dandanes, odred pa sta pozdravila še tabornika iz Smarjete in Novega mesta. Jože Lukšič je v imenu krajevne skupnosti in rez. vqjaških starešin čestital prizadevnim mladim Topličanom k ustanovitvi odreda in obljubil pomoč krajevnih organizacij.
Zvečer so novi taborniki ob ognju dali slovesno obljubo organizaciji.
V Straži so člani odreda zelene
Krke postavili manjši tabor in tekmovali v mnogoboju, taborniki iz Smarjete pa so sprejeli v goste tabornike iz Osijeka, s katerimi bodo julija skupaj taborili ob morju. Novomeščani so popoldne preizkusili sistem medsebojnega obveščanja za hiter zbor odreda, v Šentjerneju pa so se tako kot vedno dostojno spomnili dneva mladosti.
Taborniki iz Črnomlja, Smarjete in Novega mesta so v soboto obiskali tudi taborne prostore ob Kolpi med Adlešiči in Marindolom, kjer bodo letos taborili dolenjski taborniki. Tam bo tudi gozdna šola za mlade vodnike. Prvič bodo postavili 30 novih šotorov in štabni šotor, last nedavno ustanovljene Medobčinske zveze tabornikov Dolenjske in Bele krajine.
S. HRAST
Do hude tragedije je prišlo 22. maja na Hribu pri Ratežu. Ob življenje je bila namreč 40-fetna domačinka Marija Mihelič. ,
Miheličeva je tisti dan odšla v svoj vinograd na Hrib, spotoma pa je hotela nabrati še zelenjave in si ogledati čebele. Ugotovila je, da čebele rojijo in da se je roj ustavil na jablani, zato jih je hotela spraviti nazaj v čebelnjak. Tega pa se je lotila sila nestrokovno. Na glavo si je nataknila kar polivinilasto vrečko, ki naj bi ji zaščitila obraz pred piki; okoli vratu si je privezala volneno jopico, m tako opravljena čebele ogrebla v panj. Ko se je z njim vračala k čebelnjaku, pa ji je pod polivinilasto vrečko zmanjkalo zraka, padla je v nezavest in se zadušila. Kakršnakoli pomoč je bila prepozna.
bodo plezali v pogorju Allpa-mayo in Nevado Paron na vrhove v ledu in granitni skali od 5600 m do 6112 m. (Za primerjavo — najvišji vrh v Andih, Nevado Huascaron, je visok 6768 m.) Zadnji teden si
bo odprava ogledala 80 znamo-
nita Cusco in Machu Pichu, inkovski naselji, ki ju španski osvajalci niso nikoli odkrili.
PD Lisca Sevnica se lahko nadeja, da bosta ljubitelja in poznavalca planin V. Šeško in A. Motore, ki so jima prispevali opremo (dereze, cepine, šotore, spalne vreče), znova upravičila zaupanje. Pričakujejo, da bosta član alpinistične odprave v sliki in besedi prenesla vsaj delček bogatih doživetij in izkušenj tudi domačim planincem.
P. PERC
- - -natančno 200 rib, od tega so jih D* ujeli člani, 48 pa mladincu Tl" tokrat je štela točko le vsa*® uplenjena riba, medtem ko te*8 uplenjenih rib ni bila pomembna. ** tak tekmovalni pravilnik so ** odločili kočevski ribiči zato, da n čim manj poškodujejo, saj bi nj®*' vo tehtanje marsikatero ribo veli"0 življenje. Tudi letos so lovili na dri* Rinže, ki teče skozi mesto in je zat® precej onesnažena. Uplenjene ffl so nato, kot vsako leto
prepeljali, ost. preselili v £]jt6V
vode. Letos so jih spustili v n" rudniško jezero, pri katerem ri postavljajo tudi svoj dom.
Med člani je bfl daleč najbolj* Boško Kneževič, kije uplenil kar Jv rib, zanimivo pa je, da je skoraj v* ujel v prvi uri tekmovanja. Tuj ......................... “	aj,	kil*
drugouvrščeni Dušan Tošaj, ujel 22 rib, jih je kar 20 ujel P8 uro tekmovanja. Tretji je bU Klepač, ki je spravU na suho l?V*i
Bastar, ki je ujel 19 rib, skoraj vSp_ drugi uri tekmovanja. Drugi je
Majerle (18 rib ) in tretji M. Je**
(6 rib)-	-*IMC
*
M
is je znasaio siaorn / no. rva iorogn»»u;- - ^ najuspešnejši ribiči v članski in mladinski konkurenci, ki so p zlate, srebrne in bronaste medalje. (Foto: Primc)
Mine počile z „zamudo”
r
Huda nesreča v kamnolomu Verdun — Neprevidno do
vrtin
Da previdnost nikoli ni odveč, še posebej pa pri opravilih z eksplozivi, je pokazal tudi primer, ki se je pripetil 22. maja dopoldne v kamnolomu KS Stopiče v Verdunu.
Omenjenega dne so kamnolom pripravljali za miniranje. Dela je opravljal miner iz novomeškega Gozdnega gospodarstva, pomagali pa so mu tudi krajani Franc Udovč, Ivan Boh te in Jože Turk. Skupno so izvrtali 77 vrtin in jih napdnUi z amonalom, jih nato med seboj povezali (z namenom, da jih tudi hkrati sprožijo) in odšli v zaklonišče. V eksploziji nekaj zatem pa je
eksplodiralo le 10 min, zato so vsi skupaj neprevidno odšli kar med vrtine, da bi preizkusUi upornost detonatorjev. Pri tem je prišlo do nove zaglušujoče eksplozije, ki pa na srečo ni zahtevala življenj. Vsa četverica jo je odnesla ,Je” z bolj ali manj hudimi poškodbami. Največ po obrazu in očeh, zato so jih prepeljali na okulistični oddelek novomeške bolnišnice. Po nudeni prvi pomoči je bolnišnico zapustB le Udovč, medtem ko je ostala trojica ostala na zdravljenju.
Za preostale neeksplodirane mine so naslednjega dne poskrbeli delavci . Gozdnega gospodarstva Novo mesto.
OD ŽUPANA HVALJENI HITROTKALCI
Hitrotkalci so vodili svoje
Sodov ne prijatelje na kosila v otel Večna izguba, ki slovi
daleč naokoli po visokih cenah ih po dobri kuhinji. Navadno je šlo jest in pit s strankami še pol komerciale, da so se babnice v likvidaturi držale za betico, ko so prihajali računi. Se je pa na poslovnih kosilih hitrotkaicev res jedlo in pilo, a ne navedne, domače jedi pa tudi ne domača vina, zrasla na trtah Zelene gore, ne, kje pa, vse je moralo biti Eno, se pravi uvoženo. Odhajajoč iz Repi-čevine, so nosili poslovni
partneiji Hitrotkala v rokah vrečke, v njih pa meso in kosti za pse, slaščice pa za žene. Letno so zafučkati hitrotkalci za reprezentanco nekaj dvosobnih stanovanj, otroški vrtec in športno igrišče.
V Hitrošivu pa so se obnašali drugače. Njihovi obiskovalci so bili zadovoljni z gostilno Pri razbiti buči, kjer je jukebox in kjer znajo pripraviti repiške specialitete po zmernih cenah. Hltrošiv-cem je bilo zaradi tega malce nerodno pred hitrotkalci, kajti v Repičevi dragi ljudje ocenjujejo moč firme po z
mesom in vinom obloženih mizah ... Potem je prišlo do administrativnih ukrepov, ki so zahtevali, da morajo delovne organizacije zmanjšati stroške za reprezentanco za deset odstotkov.
zborov repiške občinske skop ščine so bili hitrotkalci javn pohvaljeni in dani za VZS . kot dobri gospodarji v drugim delovnim orga jam v Repičevi dragi
Tudi'
hitrošivcem, ki jim je
uspel0
Hitrotkalci so še naprej v jatah hodili v hotel Večna izguba, so se pa odrekli uvoženem u viskiju, ki so ga nadomestili z domačo slivovko. Vse drugo je šlo naprej po starem in ob koncu leta se je pokazalo, da so stroški za reprezentanco manjši v primerjavi z lanskim letom za enajst odstotkov. Na seji obeh
str°'
znižati reprezentančne
ške Pri razbiti buči le za.osen
odstotkov, četudi so se gostilničarjem Nacetom ao°h0 vorili, da h kosilu ne serviral krompiija.	,j
Tovariš Župan je opoz0 hitrošivce, naj se v bodoč resneje stabilizacijsko obna*1
tonigaSpes'® .
Čeprav velja železnica /a hudo staro, da, celo ',aromodno ustanovo, z njo pa tudi vl3k, se kot prevozno sredstvo spet uvet|avl|a. Malo ^ k temu prispevala energetska kriza, malo vse v,;čja gneča na cestah, malo pa tudi spoznanje, llj je potovanje z vlakom vendarle najbolj udob-1,0 In železnica je spoznala vse te potrebe, hkrati pa |e skušala zadostiti potrebam najbolj 'Hitevnih potnikov. In nastali so tako imenova-ni Poslovni vlaki, v katerih naj bi bila vožnja še ' ' kanček bolj udobna in hitra, pa tudi prijetna, v,i so s temi vlaki prišle tudi stevardese ali gos-‘teljice in postrežba s hrano, pijačo. Taki vlaki ^ začeli najprej voziti na progi med Ljubljano lf) Beogradom, Mariborom in Ljubljano, v zadani času pa tudi proti Murski Soboti, Pulju, ‘°vemu mestu.
Tako že od konca aprila vozi med Novim ni«tom in Ljubljano »zeleni vlak", namenjen Hredvsern poslovnim potnikom pa ljudem, ki 'lubijo udobje, in vsem zaljubljencem v vlake, ki tlodo prav na tem vlaku doživeli izpolnitev dav-nih želja: z vlakom potovati hitro, udobno. Ta-^ vsaj je obljubljala reklama, objavljena v na-časniku. Ali gre verjeti reklami? Najbolje 1 da se vsak sam prepriča. In spodaj podpisani
Najprej je treba povedati, da je v Novem mestu železniška postaja precej oddaljena od središča mesta, pa tudi od našega uredništva. Zato smo poklicali taksi. In začetek ni bil nič kaj spobuden, ker se ni nihče oglasil. Potem smo (»klicali taksista domov in kmalu je pripeljal črni mercedes. Kratka vožnja do postaje velja stotaka. Iri potem nestrpno čakam na vlak.
Prvi vtis nikakor ni slab, saj potnike na peronu pričakajo mične stevardese, pa tudi notranjost ni slaba. Sedeži so namreč anatomsko oblikovani, celo letalski so, kot pravi reklama, so pa udobni in prevlečeni z zelenim suknom. Kaj kmalu maloštevilne potnike spet obišče stevardesa, ki prinaša jutranjo kavico pa sendvič in dnevnik „Delo", ki ga brezplačno daje na voljo to časopisno podjetje. Vse to je vračunano v ceno vozovnice, ki nikakor ni nizka, saj je treba zanjo odšteti 76 dinarjev. In potovanje, ki se vsak delavnik začne ob 7.12 v Kandiji — v No vem mestu je kratek postanek ob 7.15 in v Trebnjem ob 7.35 •- se konča v Ljubljani ob 8.32. Čeprav je potovanje le deset minut krajše od rednega vlaka, se vendarle izplača odšteti za vozovnico nekaj več. Potovanje v tem vlaku, ki
so ga izdelali pred desetimi leti v Mercedesovih tovarnah, je namreč resnično udobno, prijetno.
Take občutke sta imela tudi poslovna moža Al Soufi in Janez Gabrijelčič, ki sta se to pot prvič vozila s tem vlakom. Pohvalila sta tudi izredno čistočo vlaka in prijaznost stevardes. Tudi drugi potniki so imeli same pohvalne besede za novo pridobitev na dolenjski progi. Še kratek obisk pri posadki, ki so jo tisto pot sestavljale dve stevardesi: Cveta Urbančič dela na vlaku kar nekaj let (med njenimi najljubšimi potniki je bil tovariš Stane Dolanc). Mlada Janja Bogolin pa se šele pripravlja na ta poklic. In potem so v posadki še stevard, kuhar in natakar Jože Za-noški, ki pa prve dni ni imel preveč dela. Kratek obisk v strojevodjev) kabini pri strojevodji Kor-lu Primcu in njegovem pomočniku Jožetu Bergantu, ki skupaj z gostinskim delom posadke skrbita za dobro počutje med potovanjem, pove, da bi sicer s tem vlakom lahko potovali vsaj 120 kilometrov na uro, a proga ne dovoljuje ><ečje hitrosti. Zato pa na železnici predvidevajo, da bodo do konca leta 1985 progo usposobili za hitrost do 100 kilometrov na uro. Vendar tega tudi sami železničarji ne verjamejo preveč.
ker vodo, da železnica bolj počasi reagira na potrebe.
In da ne bi govorili samo o večji udobnosti na teh vlakih, to je o sendvičih, kavici in prijetni glasbi, ki se sliši iz zvočnikov, je treba poudariti cenenost v primerjavi s prevozom z osebnimi avtomobili. Vendar v novomeških delovnih organizacijah za zdaj še ni pravega posluha za tako varčevanje, saj je potnikov na tem vlaku malo. Nekaj so naredili le v novomeškem Labodu, kjer vsi poslovni potniki za Ljubljano potu jejo s tem vlakom. Je pa v pripravi več akcij, s katerimi naj bi se povečalo število potnikov, pri njih pa bi lahko sodelovala tudi sindikat in Socialistična zveza.
Kljub vsemu je treba za konec dodati, da bi lahko to progo podaljšali do Metlike ali vsaj do Črnomlja, odhod vlaka iz Ljubljane pa prestavili na malo bolj zgodnjo uro, saj so vsi poslovni sestanki končani do 15. ure. Novinarjem, ki naj bi imeli na vseh vlakih in vseh razredih 50 -odstotni popust, pa vožnje s tem vlakom ne priporočamo, kajti kljub velikim .štempljem" v svojih izkaznicah bodo morali plačati polno ceno. Pa srečno, „zeleni vlak"!
JOŽE SIMČIČ
,	.'.s,
■
h:■ ’’	'
*.............. i-----
26 Gl	priloga	dolenjskega	li^
Datum je bil 21. maj, ura pa natanko 15.00, ko je predsednik velikega senata črnomaljske enote temeljnega sodišča Novo mesto Alojz Vidic, prebrel nekaj gosto tipkanih strani dolgo sodbo v imenu ljudstva, ki je hkrati pomenila konec doslej zagotovo najdaljše in najnapornejše razprave v majhni dvorani črnomaljskega sodišča.
Pred senatom so stali: 42-letna metliška gospodinja Ljubica Plut, njen 6 let starejši mež Karel. 29-letni Karlovčan Slavko Čujko, 31-letni Ivan Stricelj iz Ljubljane, 2 leti mlajši domačin Franc Ivanič ter Karlovčana, 28-letni Slavko Marinkovič in 50-letna Andjelka Vergot. Dolg spisek obtožencev v že bolj ali manj znani metliški, da ne rečemo še širši.
Aferi prekupčevanja z markami, pa z imeni sedmerice prejšnji teden obsojenih še zdaleč ni končan. Predvidoma naslednji mesec bo na zatožno klop sedla naslednja sedmerica soudeležencev: Franc Štricelj, Josip Cajner, Milovan Dimitrič, Vinko Novak, Ignac Žbontar, Bistra Rehar in Anton Globokar.
Enodnevni zagovor obtožencev pred dobrim mesecem, pa deseturni obravnavi v ponedeljek in torek so v sredo popoldne z razglasom sodbe dobili tako nestrpno pričakovani epilog. Da pa je bilo delo sodišča še kako naporno, povedo besede predsednika senata med branjem sodbe. Dokazni postopek je v primerih prekupčevanja in trgovanja s tujo valuto sila težak, naporen in težko dokazljiv, podobno kot pri dokazovanju, recimo, žepnih tatvin.
Ljubico Plut, 42-letno gospodinjo iz Metlike, je senat spoznal za krivo prekupčevanja s tujim denarjem in ji za to dejanje odmeril 3 leta zapora; nadalje je bila spoznana kriva za pomoč pri kaznivem dejanju nakupa tuje valute, za kar je dobila 4 mesece zapora, tako da je senat združil obe kazni in ji izrekel enotno, ki znaša 3 leta in 2 meseca zapora, zraven pa še plačilo 70.000,00 din denarne kazni. V obrazložitvi takšne kazni stoji, da je Plutovi dokazan nakup deviz v vrednosti 21.000 DM od Slavka Čujka, kot tudi to, da je marke prodajala: 48.000 DM Vinku Novaku, 15.000 Aleksandru Reberniku, 4.500 Milovanu Dimitriču, 30.000 Ivanu Štriclju, 8.000 Ignacu Žbontarju ter Bistri Rehar 15.000 DM. Plutova je tako prodala kar 120.500 DM v vrednosti 1.250.000,00 din, s tem, da je njen zaslužek pri marki znašal 0,60 din.
Da ne pozabimo še tega, da je sodišče Plutovi odredilo tudi odvzem premoženjske koristi v znesku 24.100,00 din.
Nadaljevanje obrazložitve sodbe je prineslo ugotovitev, da je bila Plutova dogovorjena z Andjelko Vergot in Slavkom Marinkovičem, da ji v stanovanje prineseta marke. Bilo je to 28. junija lani, ko je v stanovanje Plutove z 10.000 DM v roki stopila najprej Vergotova in bila, še predno je prišlo do morebitne kupčije, prijeta s strani delavcev UJV Novo mesto. Enako seje zgodilo z Marinkovičem, ki je na stanovanje prinesel
32.000	DM in Rebernikom, ki je z namenom, da
MIMO JE PRVI KROG AFERE Z MARKAMI
mu Plutova proda večji znesek deviz, prinesel s seboj 360.000,00 din.
Dokazni postopek je nadalje potrdil ugotovitev obtožnice, da je Plutova dvakrat pomagala
Francu Ivaniču pri nakupu deviz, saj ga je obakrat sama peljala v Karlovac, kjer je kupil marke:	enkrat od neugotovljenega občana,
enkrat pa od Josipa Cajnarja v znesku 11.250 mark.
Ob tem naj omenimo, da je Plutova na obravnavi veliko večino dokazanih ji dejanj zanikala, priznala je le kupčiji z Žbontarjem in Reharjem.
Da pa bo obseg kazni, ki so bile izrečen« Plutovi, dokončen, moramo omeniti še tiste, k1 jih je izrekla komisija za carinske prekrške carinarnice Ljubljana zaradi nezakonitih uvozov dveh tovornih avtomobilov, enega osebnega in več delov tehničnega, predvsem akustičnega materiala (avtoradii, ipd.), vse na ime pokojnika Antona Migaliča. O podrobnostih te prevajan® kupčije smo obširno že poročali. Kazni, ki so bil« izrečene v Ljubljani, so bile naslednje: Ljubic' Plut 700.000,00 din. Ani Migalič (ženi pokojnega Antona) 100.000,00 din, Karlu Plutu 100.000,00 din, Antonu Bajuku 190.000,00 din in Ivanu Štriclju 120.000,00.Ob tem moramo omeniti,^ je zvezni senat za prekrške na pritožbo Plutove, slednji znižal kazen na 515.000,00 din. Toliko o dokaznem postopku zoper Plutovo.
Veliki senat črnomaljske enote temeljne? sodišča Novo mesto pa je obsodil tudi ostale, k' so v sredo sedeli na zatožni klopi. 48-letnega Ljubičinega moža Karla Pluta na 3 mesece zapotf zaradi nakupa tuje valute v vrednosti 6.000 DW od Karlovčana Slavka Čujka. Slednjega na * mesece zapora zaradi kaznivega dejanja prodaj* tuje valute: 21.000 DM Ljubici Plut in 6.000 DM Karlu Plutu. Ob tem se bo mogoče kdo vprašal od kod Čujku tolikšni zneski deviz. Sodišč® izvora denarja ni uspelo ugotoviti, ob čemer n' niti tako nepomembno, da zakonitega izvor* deviz ni uspel dokazati niti Čujk.
Za 31-letnega Ljubljančana Ivana Štriclja ie stalo v izreku sodbe, da mu senat odmerja ® mesecev zapora, pogojno za dobo treh let, ker j* od Plutove kupil 30.000 DM za 334.000,00 din> Sodišče pa je pri izreku kazni Štriclju nekolik1! vendarle upoštevalo tudi dejstvo, da je v tej if' sam izgubil nekaj denarja, natančneje^ 150.000,00 din, ki jih je dal v obliki predujm3 Ljubici Plut za nakup tovornega avtomobila. TOi da ni videl ne avtomobila ne denarja, smo poročali, zanimivo pa bo mogoče, da sodišče & več vzrokov Plutovi kljub tako očitnemu dejstvu ni uspelo dokazati kaznivega dejanja goljufije do Štriclja.
Ostajajo še trije obtoženci. 29-letnega Črno-maljčana Franca Ivaniča je senat obsodil na 2 meseca pogojne kazni za dobo dveh let, ker je od Plutove v dveh obrokih nakupil 11.250 DM medtem ko je sodišče 50-letno Karlovčanko Andjelko Vergot in njenega 28-letnega somešča' na Slavka Marinkoviča, oprostilo. Dejstvo, da sta na stanovanje Plutove prinesla, prva 10.000 in drugi kar 32.000 DM, je ob nesklenjeni kupčij' za sodišče postranskega pomena, saj jima ni bi|0 moč dokazati kaznivega dejanja trgovine s tujo valuto.
Kot je omenjeno že uvodoma, se bo sojen/*
ostalim obtožencem predvidoma nadaljeval
naslednji mesec. Sodbe še niso pravnomočne.
BOJAN BUD JA
vanje na kopnem. Nekatere enote te vrste so nastale iz pehote, druge pa iz pripadnikov mornarice. Poleg stalnih lahko sestavijo tudi začasne mornariške desantne enote iz ladijskih posadk, ki se v tem primeru imenujejo ladijski desantni odredi.
V zadnjih svetovnih vojnah sta imeli najmočnejšo mornariško pehoto Velika Britanija in ZDA. V drugi svetovni vojni je imela britanska mornariška pehota 60.000 pripadnikov, kar pa je še vedno malo v primerjavi z ameriško mornariško pehoto: ob koncu vojne je imela ameriška vojna mornarica kar 500.000 ljudi v pomorsko-desantnih enotah. Med njimi je bilo tudi 18.000 žensk, predvsem v administraciji in zalednih ustanovah. Po končani vojni so Američani zadržali v dveh pomorskodesantnih divizijah približno 100.000 pripadnikov.
Naša NOV je dobila prve enote mornariške pehote že septembra 1943, ko se je pokazala potreba po obrambi osvobodjenih otokov. Takrat so ustanovili po eno četo mornariške pehote na Krku, Cresu, Lošinju, Rabu, Pagu, v Jablanici in Kraljeviči. Podobne enote so ustavili tudi na Ugljanu in Pašmanu. Čete so kasneje prerasle v bataljone, ki so varovali osvobojene otoke in izvajali desante na še neosvobojene otoke in obalo.
Jeseni 1944 je bil ustanovljen kvarnerski odred pomorske pehote, ki je imel celo svojo artilerijo, sodeloval pa je v vojaških operacijah za osvoboditev Paga, Raba, Krka, Cresa, Lošinja in Pulja.
KMALU
DOMAČE LETALO HITREJŠE OD ZVOKA
Prvo letalo, ki so ga v celoti izdelali v mostarskem „Sokolu", je poletelo že leta 1956. Samo pet let kasneje je iz oddelkov za prototipe prvič poletel prvi jugoslovanski reaktivec »Galeb". Zdaj v „Sokolu" pospešeno pripravljajo proizvodnjo prvega domačega nadzvočnega letala. Ime mu je „orel". Dozvočni model že leti.
Mostarski „Sokol" je imel v 29 letih dela na področju letalstva vidne uspehe. Oddelek ..Letalstvo" so najprej ustanovili, da bi izdeloval dela za letala, kmalu pa je prišlo iz dvoran tudi prvo letalo „522". To letalo so izpopolnjevali, bogate izkušnje pa so si mostarski inženirji in delavci pridobili tudi med izpopolnjevanjem reaktivca „F 84 G". Vsa ta dela so prispevala k hitrejši razrešitvi ugank na našem prvem reaktivnem letalu „Galeb", ki se je povzpelo pod oblake junija 1961.
Iz tega reaktivnega letala je „Sokol" kasneje razvil lahko jurišno letalo »Jastreb", enosed * močnejšim motorjem. Galebe in jastrebe smo v minulih letih izdelovali v več oblikah. N® letalskih razstavah v Parizu in Londonu so uvrščali med najboljša letala svojega razreda,•» zdaj so v oborožitvi nekaterih neuvrščenih držav.
„Sokol" izdeluje tudi reaktivne helikopterja po francoski licenci. To so sloveči helikopter1 »Gazela SA—341". Kot že rečeno, pa bod° začeli v kratkem izdelovati tudi izpopolnjenega „Orla", ki spada v težje jurišno letalstvo. ..
Kmalu bo prišlo iz mostarskih dvoran tu® novo motorno jadralno letalo s 45 konjskim močmi, ki bo v času energetske krize dob1, služilo tako urejanju motornih, kot tu® jadralnih pilotov. »Sokol" ima zelo razvi|( znanstveno tehnično sodelovanje z „Utvo,< »Prvo petletko", »Rudijem Čajavcem < »Iskro", »Energoinvestom" itd. Pogovore * napeljali tudi z najbolj uglednimi svetov0*”] letalskimi proizvajalci letal, kot so »Boeing > »Dauglas" in »Fokker". Za našo tovarn« najsodobnejša letalska tehnologija ni v nobena skrivnost. Med postopki, ki jih obvjao jo, so obdelava titanovih legur, nanaža^( površinskih prevlek po plazma postop ^ varjenje z elektronskim snopom, upora kompozitnih ogljikovih vlaken itd.
VOJAŠKI KOTIČEK
JUGOSLOVANSKA
MORNARIŠKA
PEHOTA
Skoraj vse vojne mornarice imajo posebne mornariške desantne enote oziroma mornariško pehoto, ki je usposobljena predvsem za dejstvo-
'M'&m
*■&&£r$
. V Dolenjski galeriji je na ogled izbor železnih jzdelkov, ki sojih vlili na Dvoru pri Žužemberku. Mnogi predmeti, ki jih lahko vidimo na razstavi, *® dolgo niso več v rabi, postali so starine, muzej-
Primerki, del naše gospodarske in kulturne Preteklosti. Med njimi vzbujajo posebno pozornost izdelki umetniškega liva. Po njih je dvorska e,ezarna najbolj slovela sredi prejšnjega stoletja.
Na Dvor niso vozili železa od drugod, marveč 50 ga sami pridobivali. Železovo rudo, nakopano v bližnji in daljni okolici železarne, so topili v Navžu, ki je bil nenavadno pogolten. Okoli leta "56, ko je železarna obratovala že šestdeset let, J® morali za „požrešneža" nakopati že okoli ‘•500 ton rude. Tiste čase je imela železarna za-Poslenih 105 svojih rudarjev in 25 mladih kopa-Cev.
Daje Dolenjska bogata železove rude, so vedeli e v časih čabarske železarne. Njeni rudarji sojo kopali tudi v krajih, ki so postali znani po nahaja-•Scih šele potem, ko jih je preiskal inšpektor celega železarskega podjetja na Dvoru, priseljeni "Orenjec Jo*ef Globočnik. Ta je dobil pravico ^0Panja železove rude, še preden je železarna za-e'a obratovati. Že leta 1794 je smel izkoriščati pednje štiri kope: za cerkvijo sv. Roka^ v Erjavci dolini blizu te cerkve, v Gmajni Ceplje za ^emberškim farovžem in pri Gregčevem borštu
Kirnovko. Vsi ti kopi so bili v žužemberški tari.
2a kope so že takrat navajali domača sloven-5(3 imena. To ni nič posebnega, če vemo, da je farska zakonodaja zahtevala, da mora rudosle-“fic v prošnji oziroma prijavi navesti najprej ledin-s*° ime kraja, kjer je odkril rudo, potem širšo golico (običajno sosesko ali naselje), nadalje pa j^o, okrožje in po potrebi še deželo. Navajanje are je bilo v navadi do sredine 19. stoletja, ko so vPeljali občine. Cerkev sv. .-Roka je npr. stala na 'fesnem bregu Krke, torej nasproti Žužemberka.
. Viri navajajo, da je Globočnik 11. aprila 1794 !skal železovo rudo pri Šmavru med Dobrničem !j) Mirno pečjo v žužemberški fari ter na obron-.5 Trebnjega vrha v dobrniški fari. Sledili so ko-^ okoli Žužemberka in Trebnjega, Dobrniča, '^belnega in Cerovca pa spet v žužemberški fari »nad širokem Potam", „per Starih gaugah" na požeti Antona Mahoriča, v Repčah pri Trebim in „per cviblou lesi u Korenski gmajni" v ^brniški fari.
Poleti 1795 je kopalo rudo kakih 24 rudarjev, ln sicer pod vodstvom enega jamskega nadzornika. Poleti 1798 je smela dvorska železarna na |iroko iskati rudo že na obeh bregovih Krke od Šmihela do Žužemberka in Zalisca, na desnem bregu še zlasti do Budganje vasi, Gradenca in V bkega Lipja. Osem let kasneje so kopali železovo mdo tudi pri Vavpči vasi ne daleč od Dobrniča, v. okolici Mirne peči (Vrhovo, Vrhpeč, Goriška Va«), Jablana in Jordan kal.
beta 1807 je dobil Globočnik dovoljenje iskati in kopati železovo rOdo v okolici Šentruperta. V ta kr.i—im večkrat namenil, dokler ni tam odkril izdatne žile železove rude. Zaloge so bile tako
SREČANJE S, .STRAHOM JADRANA”
KO JE DOLENJSKI VLADALO ŽELEZO
obilne, da so kopali železovec v Šentrupertu še leta 1922, ko dvorska železarna že tri desetletja ni več delala. Železo so iskali tudi v Bršljinu pri Novem mestu, o kakem posebnem uspehu pa viri ne poročajo.
Iz dokumentov je znano ali pa so vidni sledovi še danes, da so železovo rudo za dvorsko železarno iskali in kopali tudi v številnih drugih krajih: v Praprečah in na Cvibljah pri Trebnjem (Na rebri), v Dečji vasi, blizu Gorenjih Ponikev, na Mirni, v Hrastnem, Prečni, pri Češči vasi (Na pašniku), Dolenji Straži (Na resah), v Obrhu pri Šmarjeti (v hosti za Štrlekom), Žalovičah pri Šmarjeških Toplicah (nedaleč od tam, kjer je nekoč stala1 Ajdovska hiša), v Vavti vasi, Praprečah pri Gorenji Straži (Pri jami), na Potoku (V lazah) in drugod. V Goriški vasi so še vidni ostanki rovov, v Praprečah pri T rebnjem še zdaj zorjejo posamezne kose železovca, v Vavpči vasi pri Dobrniču pa na nekdanji rudnik spominja ime Knapo-ve jame.
Ruda, nakopana v omenjenih krajih, je bila različne kakovosti. Največji ugled je užival železovec iz Hrastnega pri Šentrupertu, ki je vseboval ves čas kopanja 55 odstotkov železa. Druge rude so bile manj kakovostne, razen iz vasi Brezje pri Žužemberku, vendar pa je bil rudnik kmalu izčrpan.
Kakovost železove rude so merili tudi na industrijski razstavi leta 1844 v Ljubljani. Dvorska železarna je nanjo poslala več vzorcev iz svojih rudnikov, ki pa med strokovnjaki niso vzbudili posebne pozornosti. Strokovne analize so povzdigovale zlasti železovo rudo iz Črnomlja, ki je vsebovala 50 do 60 odstotkov železa, ob vzorcih, ki jih je poslal Dvor, pa so bile zelo zadržane. Poudarjali so, da je ruda, ki so jo topili v železarni na več kot 28 do 36 odstotkov železa.
Rudo so vozili na Dvor tudi po deset ur daleč. Dovažali so jo z vozmi, ki so jih vlekli voli ali konji. Prevoz je bil dokaj drag. Delavci, ki so kopali rudo, so bili plačani tako kot v drugih rudnikih, ki so dajali bolj kakovostno rudo. Na Dvoru je moral goreti plavž veliko dlje kot v železarnah, •^jer so topili rudo boljše kakovosti. Vse to je dvorskemu železarskemu podjetju kopičilo stroške, po temeljiti presoji so ugotovili, da drči voz krepko navzdolindase popolnega poloma rešijo le tako, da železarno zapro. To se je zgodilo 1. oktobra 1891, s tem dnem pa je ugasnila tudi rudokopna pravica Dvora v vseh kopih, razen v Hrastnem pri Šentrupertu. Konec dvorske železarne je pospešila tudi huda konkurenca nove velikanske železarske družbe, ustanovljene deset let prej na Dunaju.
Kronisti so zapisali, da je s propadom železar- . ne na Dvoru prišla na boben gospodarska moč večjega dela Dolenjske. Ljudje, ki so bili nenadoma ob zaslužek, so se začeli izseljevati. Raztepli so se po.domovini ali pa jo s trebuhom za kruhom mahnili po svetu — ta v zahodno Evropo, oni čez Atlantik. Dvorska železarna je poslej živela le še v spominih.
I. ZORAN
smrt Med njimi so za kopalce gotovo najbolj nezaželeni klobučnjaki, ki jih nosijo valovi sem ter tja, imajo pa prosojno, komaj opazno telo in so sorazmerno majhni. Tako jih lahko tokovi in valovi vsak čas zanesejo v nezadostno zavarovana kopališča.
Med takimi tujimi, nčvarnimi vrstami vodita dve avstralski. Da ju ne bi preveč obtoževali, je treba vedno znova poudariti (to velja za vse oži-galkarje), da je stopnja zastrupitve odvisna od količine strupa, ki pride v telo, torej od površine dotika. Čim večja je ta površina, tem več knido-cist je izpraznilo strupeno snov v kožo in tem hujša je zastrupitev. Za delovanje vseh ožigalkar-jev je značilna pekoča bolečina, pri obeh avstralskih vrstah pa pride izredno hitro do izraza delovanje strupov na živčevje in še posebej na srce.-
Zaradi srečanja z ..meduzami" umre v Avstraliji vsako leto nekaj deset kopalcev. Pri smrtnih količinah strupa umre človek zaradi ustavitve srca že v treh do petih minutah. Včasih ponesrečenca ne spravijo niti živega iz vode.
Še nekaj o strupih, ki jih nosijo s seboj ožigal-karji. Doslej so ugotovili, da so najvažnejši predstavniki beljakovinske narave. Njihovih beljakovinskih struktur pa zaenkrat še ne poznajo tako dobro, da bi jih natančneje primerjali med seboj in z drugimi strupi, na primer kačjimi.
Na tem področju je še na stotine neznank. Za primer naj navedemo našo dobro staro rdečo konjsko vetrnico, ki raste v plitvinah ob skalnatih obalah bolj v okras kot pa v opozorilo, da pripada nevarnim ožigalkarjem. Zelo redko jo vidimo z odprtimi lovkami, niso znani nobeni primeri ožiga, čeprav jo poskusimo z golimi prsti odtrgati od skalne podlage.
In vendar ima to bitje v svojih knidocistah strup, ki je mnogo močnejši od kobrotoksina, najbolj strupene sestavine kobrinega strupa. Smrtna doza tega strupa lepe rdeče vetrnice je 30 tisočink grama na kilogram telesne teže poskusne bele miške ali podgane, če strup vbrizgamo v žile, kar seveda počno vse kače. Tako strupen ni noben od doslej raziskanih kačjih strupov. Kljub temu rdeča konjska vetrnica doslej ni spravila na drugi svet še niti enega kopalca. Pač še ena skrivnost narave, kemije, biokemije, fizike. Znanosti se prepletajo.
Na koncu je treba pač še enkrat povedati, da ni v Jadranu niti enega ožigalkarja, ki bi bil človeku resnično nevaren. So pa nekateri neprijetni, mednje spada tudi mesečinka, po domače »meduza", v tisku konkurenčnih turističnih dežel imenovana tudi „strah Jadrana".
QL
Vsb rT1‘nu*'^ dveh Poletjih so se v vodah Jadrana jj ,°d Ulcinja do Kopra pojavile številne mese-l^ke, ki jim pravijo biologi „Pelagia noctiluca",
^Palci pa so to nadlogo krstili za „meduze". Že bo‘i na glas iz9°voriena beseda je na nih kopališčih povzročila slabo voljo ali pa splošen preplah. Prav zato morda ni odveč, lovk' P°bl'*e ogledamo posledice ožigalkarskih na človekovi koži in strupe, ki jih ta bitja
M 6 v žrtev-
tkgh^člnke (..meduze") so se pojavile v zadnjih Veij? et'h v Jadranu od pomladi do jeseni v tako sttg.ern številu, da so bile često prava nadloga in istrsk-ne *e za kopalce' temveč tudi za ribiče. Ob m0t.- °^aH s° namreč ribiči včasih potegnili iz P* v mrežah prav toliko mesečink kot rib. prj *to se je dogajalo, da je bil del obale ob s t *.rnem vetru in nizki oseki dobesedno pokrit ce n 1 °ži9alkarji. Za kopalce in turistične delavko^ Ptijetnj pojav je dal precej dela tudi zdravnico t0rej mesečinka? venc|a i® )e reden prebivalec našega Jadrana, hnih t Se *6 doslei pojavljalo v sorazmerno maj-in j6 |gUrnalt- Mesečinka živi tudi v drugih morjih lev. £ e.den od številnih predstavnikov ožigalkar-
Posebn 'T6 Samo poye' ima!° vsi oži9alkari' Stfiket* P°d mikroskopom vidne drobne me-ie $tru ’ k' se tvorijo v celicah in katerih vsebina ta; p0£?na- Taki tvofbi pravijo s tujko knidocis-torej za |° veHko jih je na lovkah, namenjene so
9.Q(y?V brane. Po svetovnih morjih plove ka-akupine. vrst ožigalkarjev; zoologi jih delijo v tri niake V morske vetrnice, klobučnjake in trdo-V$j
^hlem^rt '™ai° t'ste nescečrie knidociste. Že ob'
*riev stn°tlkU z žrtvii° se sprožijo in izpraznijo v [*? Hep,.;: pen° vsebino. Tak dotik—ožig je skraj-^ D0xieten 'n boleč. Na koži pušča poškodbe,
, ^ 2alIZ9inei°-
v i® vid • 3 2 "meduzami" pa ni tako strašna, ^'"Ikario1' ”3 prv' P°?led- Od vseh številnih vrst ^ko nV Je !e nekai tropskih zastopnikov, ki evarni, da lahko povzroče človekovo
lenjs
PO REKI SPOZNAVAŠ DEŽELO
Naša ladja stoji tam, kjer se stekata reki Jangce in Chialing. Je zelo zgodaj zjutraj in strašno mraz. Obala je peskovita, čez pesek pa so položene deske. Dolga kolona ljudi čaka z raznovrstnimi culami in cekarji ter prtljago, da jo spustijo na ladjo. Naša ladnja se imenuje „Vzhod je rdeč". Je 19 let stara, 71,2 m dolga in težka 2313 ton.
Iz megle vidim na obali ljudi, ki vlečejo težak čoln proti toku. Takih čolnov je še več. Na vodi, v kateri se zrcali sonce, so čolni videti črni. V daljavi pred nami pa se čez hribovje vleče tančica megle. Nekje na visokem hribu stoji tanka bela pagoda (postavljali so jih v preteklosti, če je izbruhnila epidemija). Z ladjo zdrsnemo mimo bele vasi; v pristanišču leži veliko posod iz pečene gline, polnih olja in klobas.
Reka se kmalu zoži in slišim vesele otroške glasove z obrežja, potem zavije okrog vogala in nenadoma stojijo pred našimi očmi ogromne sive stanovanjske hiše.
Naša ladja plove mimo čolna, ki ga težko poriva proti toku 8 mož z dolgimi palicami. Proti poldnevu postaja vroče. V pristanišču Fu—Ling je kot kuliso videti ladjo, na kateri kdaj pa kdaj iz polnega grla zadonijo glasovi krotke, toda
ritmične pesmi. Na zadnjem koncu naše ladje sedi na pletenih sedežih več vojakov, ki pijejo čaj iz kozarcev, v kakršne pri nas vlagamo marmelado. Na vrhu čaja plava bel jasminov cvet. Lu, moj prevajalec, je izginil v kabino in ga tri dni ni bilo videti, tako je bil utrujen od težaškega pravajanja.
Vojaki mi dajo sedež med njimi, ponudijo mi cigareto in čaj. Skupaj sedimo ure in ure s hrbtom proti steni. Molčanje mi kar prija, da lahko vneto opazujem obrežje. Ponekod je kar črno ljudi, v nekem zalivu se premetavajo v vodi nagi Kitajci.
Spet gremo mimo čolna, v katerem veslajo stoje, eden med njimi pa vpije s kratkimi besedami in daje tempo. Vročina je že neznosna. Po kosilu zaspijo Kitajci na ladji kar na tleh, na slamnatih kosih pregrinjal, na sedežih ali v kajutah za več oseb. Sprehajam se po ladji, ki ima več nadstopij, in opazujem ljudi. Nekateri igrajo karte, drugi so zaposleni z otroki. Kitajci nimajo radi, da jih tujec fotografira, zato poskrbim, da me na ladji vsi spoznajo. Ni težko, ker sem med njimi edina Evropejka. Igram se z njihovimi otroki in drugi dan mi mamice težko odrečejo eno fotografijo. Popoldne se ustavimo pri nekem velikem sivem mestu. Na sončnih obrežjih pere umazano perilo več kot sto deklet in fantičev. Novi potniki se rinejo na ladjo, njihova prtljaga pa visi na dveh koncih palice, ki jo prenašajo na plečih. Med prtljago imajo tudi stare cunje, s katerimi se večkrat brišejo pot z obraza. Z drugo palico podpirajo palico, ki jo nosijo na plečih, če morajo dolgo stati.
Gremo dalje! Modri hribi (bili so zares modri!) izginejo med meglami, bela samostanska pagoda, stisnjena kot lastavičje gnezdo v samotni pečini,
pa mi znova in znova privablja pogled. Sedim v fotelju in gledam skozi veliko okno, kako se spušča večer. Reflektorji z ladje so začeli metati svetlobo v noč, na krilih pa ima ladja gotovo tisoč luči, toda slabo svetijo. Kmalu štirje mornarji privežejo ladjo v pristanišču mesta Wan—sieb, kar pomeni „Desettisočkratna sreča". Mesto ima 260.000 prebivalcev.
V poltemi stojim naslovnjena na ladijski ograji in napeto opazujem. Še najznamenitejši graditelj kuli; si ne bi mogel izmisliti podobnega pogleda. Takoj za peščeno obalo so zelo široke stopnice z ograjo. Na pečine naslonjeni ogromni betonski stebri na koncu stopnic so videti, kot bi rasli v nebo, in podpirajo na pečinah zgrajene ogromne hiše s čisto majhnimi okni. Na stopnicah in povsod na pečinah kar mrgoli ljudi. Stojijo, sedijo na pletenih košaricah ali stolih, na ramah imajo čudne bisage in nenavadne obleke. Takih še nisem videla. Oblačila so videti ravna. Vsa ta v prah zavita scena je slabo osvetljena. Kuliji začnejo raztovarjati ladjo. Po dolgem čakanju mi povedo, da stoji pri stopnicah avtobus za potnike, ki želijo obiskati mesto. Postalo je temno, avtobus pa nas odpelje po smrtno nevarni prašni cesti, polni lukenj, kvišku proti mestu. Cesta se kot kača vije v višino, prepadi so globoki. V središču mesta se vozilo ustavi pred trgovino s spominki: slikce, igračke, lesene kače. Borno je. Zbere se velika množica ljudi, ki me povsod spremlja. Z rokami si delam pot med množico, ki diši po znoju. Množica dviga prah, tako je vse praSno.
Na trgu je spet velika gneča, hiše so neverjetno visoke in široke, kot da ne bi bile grajene za normalne ljudi, ampak za velikane. Vidim slabo razsvetljen most in Kitajke, ki prodajajo kuhana
jajca, in slišim glas vode. Zdi se mi, da sanjan1. Nekdo mi na poti stisne v roko čudovite krhk® piškote. Na ladji smo prespali, da bi drugi daj1 dopoldne pri dnevni svetlobi lahko vid*'1 svetovno znane soteske ob poti.
Kitajska deklica iz Hong—Konga, ki je bilaz menoj dodeljena v kajuto, sedi na postelji in jo*a v rdeč robec. „Srce me boli, ko vidim, kako5*! moji ljudje siromašni in kako revno živijo," praV'
, „jaz pa tam živim v pravem razkošju."
Ponoči me zbudi in prestraši močan ladijske sirene. Grem ven in vidim, kako ladij*1 reflektorji počasi tipajo z lučjo na obalo. Reka j® zelo ozka, pečin bi se skoraj lahko dotakni' * rokami. V majnih soteskah so privezani čolnih1 s spečimi Kitajci. Mrzel veter je precej močan.
Vozni red je tako preračunan, da lahko kilometrov dolgo vodno pot med svetov111! znamenitimi soseskami občudujemo pridnevj1' svetlobi. Soteske se začnejo pri „Mestu beli11 kraljev" in se imenujejo Gu-tang, Wu 'n Hsi—Ling. Vsaka ima svojo posebnost. Prva ie zelo nevarna, druga ima krasno pokrajino, treti3 številne brzice in velike skale. Voda je najvišjav. avgustu in septembru, 50 do 60 metrov, najožji prelaz pa meri najmanj 100 metrov. Po soteska11 vidimo kamnolome, kamenje pa nosijo kuHi'v košaricah in ga stresajo na majhne čolne.
Ko grem drugo noč na ladji v posteljo, 56 vozimo že mimo visokih hribov. Naslednje jutro je reka široka kot morje, obala je izginila v rnodr'
megli na obzroju. Začelo je dežavati. Zavita j ;
rdečo odejo z motivi krizantem, se čist^ P zmrznjena pogovarjam s kapitanom in političnim i komisarjem ladje. O tem prihodnjič.	r	(
THEREZA DEGR00T .
SAMOVOLJA
PRESTAVLJA
VODOVJA
Ribiška družina Novo mesto je poslala v drugi polovici marca novomeški upravi inšpekcijskih služb dopis, v katerem navaja, da je Industrija motornih vozil Novo mesto začela lani pod Regerčo vasjo prestavljati strugo potoka Težke vode. Struga je bila tudi prestavljena, in sicer za 300 metrov. Ribiči so navedli, daje IMV ravnala nezakonito. Takole so trdili:
Območna vodna skupnost je sicer pripravila načrte za regulacijo, dvignjeni pa so bili šele po izvedbi del. Pri zavodu za prostorsko planiranje je IMV naročila lokacijsko dokumentacijo, nima pa soglasja krajevne skupnosti in spomeniškega varstva. Na s prestavitvijo Težke vode pridobljenem ozemlju je IMV dobila nove površine za pozidavo. Skupščina občine Novo mesto ni bila zaprošena za lokacijsko, gradbeno ali kako drugo dovoljenje.
Na temelju dopisa novomeških ribičev in po ogledu zadeve je novomeška vodnogospodarska inšpekcija poslala temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu ovadbo, v kateri trdi, da IMV — Sektor kapitalne izgradnje Novo mesto izvaja regulacijo potoka Težka voda pod Regerčo vasjo, zaradi česar so novomeški ribiči dali prijavo.
Med inšpekcijskim pregledom in zasliševanjem odgovorne osebe IMV, ki je v tem primeru v. d. direktorja sektorja kapitalne izgradnje, je vodnogospodarski inšpektor ugotovil, da je bila čez zimo brez vodnogospodarskega soglasja izvršena
regulacija Težke vode v dolžini 300 metrov. Struga potoka je bila prestavljena za 100 metrov v levo, tako je bil odstranjen zavoj potoka in si je IMV pridobila nova zemljišča za pozidavo. Inšpektor s tem javlja javnemu tožilstvu, da je bil opravljen nestrokoven poseg v vodni režim, ki ima lahko hujše posledice.
Javnemu tožilstvu je bilo še sporočeno, da je pri inšpekcijskem pregledu sodeloval tudi urbanistični inšpektor, ki bo zadevo reševal samostojno.
Obenem je novomeška vodnogospodarska inšpekcija izdala odločbo, po kateri mora IMV takoj po prejemu te odločbe začasno prenehati z regulacijo Težke vode pod Regerčo vasjo. Po odločbi si mora IMV pridobiti vodnogospodarsko soglasje za poseg, ki je občutno in protizakonito spremenil strugo potoka, do 30. junija letos.
Med zaslišanjem je vršilec dolžnosti direktorja sektorja kapitalne izgradnje IMV med drugim izjavil, da za ..izvajanje teh del posebej do sedaj niso bila pridobljena potrebna soglasja niti dovoljenja, tako tudi ne vodnogospodarsko soglasje".
Inšpektorji so svoje povedali. Morebiti se bodo malo zavrteli tudi sodni mlini, vsekakor pa smo priča samovolji Industrije motornih vozil, ki
(samovolja) meri v dolžino 300, v širino pa 100 metrov.
Sicer pa poglejmo, kako je s takšnimi ali podobnimi stvarmi drugod po zemeljski obli. Gledano s stališča varstva okolja. Ko smo že omenili neki dolenjski potoček, ribic pa niti ne.
Pred 12 leti je mogočna ameriška organizacije TVA začela graditi nov jez v zvezni državi Tennessy. Predvideni stroški za jez in pripadajoče elektrarne so znašali 116 milijonov dolarjev. Gradbeni projekt je bil skoraj dokončan, v začetku leta 1977 bi morale biti vgrajene zapornice. Takrat je zvezno sodišče v Knoxvillu odločilo, da TVA ne sme nadaljevati gradnje. Vzrok je bil zakon o zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst iz leta 1973.
Na seznam ogroženih vrst je bila namreč vnesena drobcena ribica, ki bi ji po naše rekli „polžev švigalček". Dolga je le 7 centimetrov. Gradnja jezu bi ribico oropala njenega naravnega drstišča, s tem bi bila obsojena na smrt, saj živi le na enem kraju, tam, kjer je TVA gradila sistem elektrarn.
Primerjava nasprotnikov je bila na dlani. Na eni strani mogočna TVA, ki je na območju, na katerem živi 3 milijone ljudi, gradila na desetine
N8
jezov in elektrarn z več milijoni kilovatov. -drugi strani pa največ 20 ali celo samo 10 ti5° jjo centimetrov dolgih ribic, ki bi z zajezil izgubile drstišče.	.go
Z jezom in elektrarnami bi prihranili 530. ^ hektolitrov nafte na leto, večje mesto bi za:ic pred poplavami, pridobili bi 50 kilometrov plovni kanal, na desettisoče ljudi bi dobilo jj Vse to ne bi smelo biti vprašanje za.y sentimentalne misli na usodo 20.000 ribic, se jih celo dalo brez škode preseliti v dom podobno okolje.	..	pa
Vrhovno sodišče ZDA pa se je postav1^, stran »polževega švigalčka". Sodišče ni up05 ^. lo lepo zvenečih gospodarskih elementov..^ stvo, da je pomemben gospodarski objekt skoraj v celoti, je ob računu, ki bi ga plačati človeštvo ali znanost, če bi ug enkratna oblika življenja, popolnoma zane ^
nja vredno. Sodišču namreč ni in ne rn°^jrani*1 znano, koliko dolarjev bi moralo biti inve ^ v neki jez, da bi vrednost jezu presegla v ogrožene živalske vrste.	... zrn^
Odločitev sodišča je ena največji . privržencev varstva okolja v Združenih Amerike.	,jtj	faf.
Seveda s tem nočemo in ne smemo tr_Je IMV s prestavitvijo 300 metrov Težke £\if Regerčo vasjo zatrla kakšno ribjo vrsto. V ^ st mo se samo, od kod dobiva P°gU[nlapirja'!j samovoljno in protizakonito, torej brez širi na območju, kjer sicer ne živ znamenitih ribic, ampak 18.000 ljudi. jba Za nekoliko manj resen konec se fl' re grške mitologije. Najbolj sloveč PreSt®T ieral<|e)' in sploh vodovja v zgodovini je bil ne ,.|0v^ sin Zevsa in Alkmene, poosebljenje nzgt < moči. In še ta je spremenil rečni tolks’ da je očistil zasmrajene hleve nekega r
Vel|aka-	MARJAN	BA*
Med pripravami stalne razstavne zbirke v novozgrajeni s(avbi oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega ttvzeja je bila ena bistvenih nalog strokovne ekipe lr®nje in dokumentiranje za razstavo predvidenega ^ra^iva- V teh zaradi malce razvlečenih del predolgih tin so nam bile stalno pred očmi fotografije ujetega Partizana, ki ga belogardisti družno s svojimi gospodarji 'jani ženejo na morišče. Ta dokument izdajstva in ocina smo hoteli čim popolneje dokumentirati: kdo je lati na fotografijah, kdaj in kje je bil ustreljen? Po fgovoru z dvajset in več ljudmi smo prišli do 0 jttčka: na fotografijah je partizan Alojzij Petrič iz ICLao pr' ^nnarjeških Toplicah, ustreljen 29. oktobra v* na pokopališču v Beli cerkvi.
ravno mnogo fotografskih dokumentov z območja ekdanjega novomeškega okrožja, ki prikazujejo posto-streljanja ujetih partizanov ali civilnega prebivalstva, ”®kakor pa ni takšnih, ki bi tako hladokrvno in ^Prizadeto kazale zadnje trenutke tik pred ustrelitvijo.
J® to v primeru na tej strani objavljenih posnetkov °izija Petriča.
Nskatere od fotografij sovražnikovih grozodejstev nad ™tizani in sodelavci Osvobodilne fronte iz prvih dveh narodnoosvobodilnega boja so danes splošno znane.
»ZAVEST, DA UMRJEM POSTEN, Ml JE VTOLA2BO”
F°tografije po spletu usodnih okoliščin na Gornjih
Lazah
v začetku novembra 1941 devetnajstih padlih in
.' tih borcev prve belokranjske partizanske čete je zatem dobil v roke takratni sekretar okrožnega bora OF Novo mesto Marjan Vivoda. Takoj jih je nesel v Ljubljano in jih predal članu Izvršnega odbora , dr. Jožetu Rusu. Leta 1958 so jih uspeli najti v tedaj neurejeni fototeki današnjega Muzeja ljudske i Volucije v Ljubljani. Dokaz o italijanskem barbarstvu divjaštvu uniformiranih Kočevarjev je Osvobodilni °nti posredoval okupatorski oficir, antifašist in . Patizer našega osvobodilnega gibanja, kije stanoval v °j®lu ..Polajnar" v Novem mestu.
'sti dan 3. novembra 1941 je v Črnomlju nastala ‘bgrafija na Pribišju nad Semičem ujetega političnega °rnisarja te čete, narodnega heroja Jožeta Mihelčiča iz avPče vasi pri Semiču. Pretepen, vendar ponosen in bbovalen, obkrožen z italijanskimi vojaki. Po dobrem ®>®secu ga je vojaško vojno sodišče v Ljubljani obsodilo a smrt. Na dan, ko je kot prvi Slovenec v ..Ljubljanski ™krajini" padel pod streli fašističnih eksekutorjev, jev "'ranjenem poslovilnem pismu domačim zapisal stavek, ' i® danes vklesan na plošči na njegovi rojstni hiši: "Zavest, da umrjem pošten, mi je v tolažbol"
Ta fotografija je po posredovanju nekega domačina, ' si jo je za kratko sposodil pri italijanskem vojaku. Prišla v roke skojevcu Francu Dergancu iz Semiča. /Srnudoma jo je odnesel novomeškemu fotografu blencu, ki je izdelal reprodukcije, od katerih so 'belčičevi ohranili dve. Že pred tem je v Novo mesto Ponesel film z lastnimi posnetki iznakaženih trupel borcev prve belokranjske čete Karla Brunskoleta, “*®fana Dvojmoča in Toneta Jelenca, ki so jih 25. ‘ebruarja 1942 v Nestoplji vasi iznenadili italijanski 'rojaki 2. bataljona 23. pehotnega polka „Como" in karabinjerji iz Semiča. Fotografije, če so sploh bile 'žt)elane, niso ohranjene.
USTRELJENI PRVI TALCI V LJUBLJANSKI POKRAJINI
j Podobno usodo kot borci prve belokranjske čete so aodla 194,2, doživeli borci 3. čete 2. bataljona 1. f»rt>«ni1če Brigade (kasnejše 2. grupe odredov), k i so jih italijanski vojaki po izdaji napadli v Košučju pri | orenjem Zabukovju. Osem padlih borcev so Italijani ■razstavili" najprej v Mokronogu, zatem pa pred (j^bskim poslopjem v Trebnjem, kjer so silili ^rPačine, da bi pljuvali po njih. Od tod je tudi * ranjena fotografija, posnetek trebanjskega frizerja ^ana Juvanca.
.. 0 je že čas, ko so po temeljitih političnih in vojaških
Prjp
Doti
aravah nenehno večajoče se partizanske vrste
prebil® italijansko vojsko v defenzivo in izbojevale sl< , Osvobojeno ozemlje. Polet osvobodilnega gibanja je Zgjt 18 italijanska civilna in vojaška oblast zlomiti tudi z ^ijaševalnimi ukrepi. Na osnovi razglasa o streljanju bajok 2 C*nB	aPr''8	^42, tega skrajnega in
je krutnejšega načina bojevanja, ki ga je napovedovala n«p*°9laSna "Okrožnica št. 3 C", so bili v povračilo za 9ruPe obedov na italijanski vojaški vlak 26. ■•Li 8 pr' Radohovi vasi ustreljeni prvi talci v aktivi l*ansl<' Pokraiini”- Iz novomeškega zapora so kodr>e OF Ivana Majcna, Franca Žlajpaha in Franca Ljubi 'Z Mokronoga, Janeza Kramarja iz Tržišča, iz DrfiD l.ane P3 Nikolo Tataloviča in Franca Turnška l,*tr a» naiPrei v Trebnje, 28. aprila pa močno Ustrep|?ne v Radohovo vas, kjer so jih blizu kraja napada Ustr-i! . Melike hruške s fotografije, ob kateri ležijo dreJeni> ni več. Del trhlega debla od starosti odmrlega Ijudsk *6 kot Pri^a tega zločina shranjen v Muzeju Sjj ® revolucije v Ljubljani. oferft.ra*ni teror se je stopnjeval med veliko poletno kot ^o, ko so se proti narodnoosvobodilnemu gibanju Ddde||^ Upatorievi služabniki bojevali tudi oboroženi Ujete 1 združene slovenske reakcije. Belogardisti so t«SU_ “Ftizane ali sodelavce OF predajali Italijanom, od bttvisn, kšnimi ..zločini" so jih pospremili, je bila njihova usoda.
"pEPCA, BODITE PRIPRAVLJENI
Ng	NA	VSE	..."
^t. p^°^0vem 20. oktobra 1942 ujetega tajnika občine
2S s, <n0,oče!) in tajnika narodnoosvobodilnega
. Dodt'i,Peter ^n,ona Gregorčiča, čigar brat Alojz, ?0,1skB(nkrožnega komiteja KPS Šmarjeta in sekretar o'raijen miteia KPS Otočec, je bil mesec pred tem ?F, jQ z ostalimi v Beceletovi jami zajetimi aktivisti . rUiinjki °9ardisti preko noči zaprli v Zorkovi gostilni v i Qrr>isar	*e irTlel njihov komandant in fašistični
bao^ne Trebnje Giovanni Ban svoj štab v času, so 'ki 2a'k°7cu velike ofenzive skupaj z italijanskimi P 99 skun^'ra,i Preh°de na Krki. Drugega dne popoldne pePc8 mu 2 'ta"ian' privedli na Otočec. Njegova žena J^afašjj,, že v Družinsko vas prinesla osebne P ?ti8r ji 6 Za Pdmsr, da ga bodo odgnali v internacijo, o? ulje j| n.'so dovolili stika z njim. Domači župan \, *>vorj| ko ga je prosila, naj posreduje zanj, p0L?8r je h "Pepca' bodite pripravljeni na vse!" Da a,i v c “v™ vedel> kai jamika čaka, saj so ga * ntjenn onr*r • ' da z n*im skuPai 2 vojnim kuratom lij'°na Qre avi verski obred. Ob izhodu iz cerkve so Tr 61,1 °b 2irt°r^'^a fotografiral i, zatem pa pod pokopa-brafU Ustrelili- č0z ®n° uro so ga že pokopali, ^rdist; a a'-.Pranca Gregorčiča z Velike Kala, so (ril 8ir'ovs|(0Pr	ubili	v	Dolenji vasi.
DoJ^aijske Vl°9° so odigrali tudi belogardisti iz 6ft,bra lgii,0st.0ianke' Na Stražnem vrhu dne 14.
ujete Alojza Šetino in Janka Cimermana
Italijanski falisti, kraljevi vojaki in balogradisti ženejo ujetega Alojzija Petriča na morišče. Fotografirano pred odcepom za Belo cerkev, v ozadju Družinska vas.
USTRELITEV NA POKOPALIŠČU,
GROZLJIV PRIMER
MttNHil BARBARSTVA
3
Vojni kurat 24. pehotnega polka „Como" divizije	Na grobovih naših prednikov so vojščaki ..Kristusa
..Isonzo" mu odsotno nudi svoje usluge tik pred	kralja" ter italijanski okupatorji namerili...
ustrelitvijo.
.. .in sprožili smrtno selvo v hrbet mladega borca za svobodo.
iz Črnomlja ter Janeza Pezdirca iz Jelšelnika so predali Italijanom, ki so jih preko noči zasliševali, naslednjega dne dopoldne pa pod pokopališčem v Vojni vasi ustrelili. Ustrelitev je izvršil komandant 3. stotnije 98. legije črnih srajc iz Trebnjega, centurione (stotnik) Luigi Giura, ki ga je odsek Komisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, tako kot komandanta te fašistične legije consola (polkovnika) Antonia Pelazzija, na svoji seji 11. oktobra 1944 proglasil za vojnega zločinca.
PO SLEDEH VELIKOKRAT OBJAVLJENIH FOTOGRAFIJ
Fotografije ujetega in nato ustreljenega partizanskega kurirja Alojzija Petriča so neizpodbiten dokaz za belogardistično izdajo nad lastnim narodom; so pa belogardisti radi razglašali, da se borijo za narod in vero.
Vse štiri ali posamično so bile mnogokrat objavljene, med drugim v knjigi Mučeniška pot k svobodi. Ljubljana 1946, izd. SKZ. (Objavljene so vse štiri fotografije);
Saje Franček: Zločin nad domovino. Prva knjiga. Belogardizem. Ljubljana 1951. Izd. SKZ (objavljene so fotografije št. 1, 3 in 4); Saje Franček: Belogardizem. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana 1952. Izd. SKZ (št. 1, 3 in 4); Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945. Ljubljana 1961 (vse štiri); Borec 1972, št. 12 (št. 1, 3 in 4); Zoran Hudales: Občina- Trebnje v NOB. Knjižnica OF. Ljubljana 1975 (št. 2); Branko Božič, Tomaž VVeber:
Zgodovina za osmi razred. DZS, Ljubljana 1977 (št. 1) in Dolenjski list (Priloga), 20. april 1978 (št. 2);
Po tej zadnji objavi se je jel klobčič sicer počasi, vendar vse bolj razmotavati. Že pred tem smo glede na podatek, da je bil partizan zajet pri Beli cerkvi decembra 1942 s primerjavo fotografij in terena v Beli cerkvi ugotovili, da je bila ustrelitev izvršena na pokopališču v Beli cerkvi. Na fotografiji št. 4 je vidna streha nekdanje šolske drvarnice ter dimniki na Bevčevi hiši. Sedanji lastnik hiše Vinko Bevc je dogajanje na pokopališču gledal skrit na podstrešju. V mrliški matični knjigi župnije Bela cerkev je vzbudil pozornost zapis 29. oktobra 1942, ki pove, da so tega dne italijanski vojaki ustrelili nepoznanega civilista, starega 20—30 let, ki je bil isti dan pokopan. S svinčnikom je nekdo ob tem dopisal: Petrič Alojz, Obrh 1, rojen 12. 5. 1918. Nato smo zvedeli za imena belogardistov, ki so v krvavi druščini s fašisti in kraljevo vojsko sprožili morilske strele v hrbet Alojzija Petriča. Odpravili smo se v kraje njihovega nekdanjega domovanja. Prišli smo v bližino hiše še živečega, vendar iz določenega razloga nismo vstopil i.
Tako smo glede tega, kdo je ustreljeni, ostali še vedno na začetku, zlasti še, ker imena Alojzija Petriča, ki bi bil doma iz Obrha, nimamo v seznamih padlih borcev in aktivistov ter žrtev fašističnega nasilja, vpisanih v spominski avli nove stavbe oddelka NOB Dolenjskega muzeja (kar bo seveda treba popraviti).
Po daljšem premoru smo nadaljevali s poizvedovanjem, ki je dalo na začetku zapisani rezultat.
DROBAN, VENDAR NEUTRUDEN DELAVEC
Alojzij Petrič se je rodil 12. maja 1918 v Srednjem Grčevju pri Šmatjeških Toplicah. Otroška leta je preživel pri materi Neži Petrič, poročeni Kol (umrla decembra 1928), nato pa ga je vzel k sebi njegov nezakonski oče Franc Vavpič, ki je bil priženjen v Obrhu pri Šmarjeških Toplicah. V zakonu z Alojzijo lljaž se jima je rodilo 12 otrok, ki so tolkli revščino na okoli 3 ha veliki kmetiji. Za lačna usta doma ni bilo dovolj kruha, zato je šolskim kopem odrasli Lojze, majhen in droban, zakoračil v življenje, da se preživi. Najprej je služil na Dolnjih Toplicah (zaselek Šmarjeških Toplic) pri Pelkovih. V letih pred vojno je prišel na Veliki Kal pri Mirni peči, kjer je bil najdlje časa pri gospodarju Krevsu, preživljal pa se je tudi tako, da je hodil v „tabrh" od hiše do hiše. Tu ga je, odraslega, še vedno drobnega, da tudi vojakov ni služil, revnega kot cerkveno miš, zatekla vojna.
Vaščani Velikega Kala, s katerimi smo se o njem pogovarjali, so se Petriča spominjali kot Jurclja, kar je hišno ime njegovega starega očeta po očetu. Hvalili so njegovo pridnost pri delu in vedno vedro razpoloženje, ki ga je prevevalo kljub_vsakdanjemu boju za gol)obstoj.
Ti skromni podatki iz njegovega življenja povedo, da se je Alojzij Petrič po sovražni zasedbi lahko odločil le za eno: za boj proti okupatorju, za pravičnejši družbeni red in s tem za boljše življenje. O njegovem delu za Osvobodilno fronto in kasneje v partizanih je znanega zelo malo. Nedvomno pa je na njegovo opredelitev vplivala povezava s poveljnikom krajevne Narodne zaščite, krojačem Francem Šalijem iz Orkljevca, prvim jn glavnim organizatorjem narodnoosvobodilnega boja na tem območju, ki so ga belogardisti pod vodstvom kaplana Šinkarja že 19. julija 1942 umorili na njegovem domu. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da so beli vodiči privedli nekega dne na Veliki Kal Italijane, da bi ga ujeli. V zadnjem trenutku jim je ušel. Skrit v grmovju izven vasi, je počakal, da je nevarnost minila.
ALOJZ PETRIČ GRE V PARTIZANE
Ob koncu julija ali v začetku avgusta 1942 — pri Krevsovih je vsekakor še pomagal pri žetvi ovsa — se je Petrič prostovoljno pridružil partizanom na območju Hmeljnika. Kateri enoti, ostaja za zdaj brez odgovora, lahko le domnevamo, da je bil to Zapadnodolenjski odred. Kot partizan, z rdečo zvezdo na kapi, seje vesel pojavil na Velikem Kalu. Ena od vaščank se živo spominja, kako ji je pripovedoval, da bo po vojni zemlja graščine Hmeljnik last tistih, ki jo obdelujejo. Kot partizana oziroma kurirja — ljudje na tem območju so mu pravili kurirček — se ga spominja tudi njegov stric Janez Vavpič iz Herinje vasi. Njemu je zaupal, da ga kurirska pota vodijo celo v Gorjance. Na eni od teh poti so ga popoldne 28. oktobra 1942 pri kapelci Sv. Barbare pri Gornjem Vrhu, zaselku Vrha pri Pahi, ujeli Banovi belogardisti iz Trebnjega. Zanesljivo ga je neki belogardist, dezerter iz partizanskih vrst, takoj prepoznal, čeprav je bil, da bi se lahko varneje gibal, v kmečki opravi, s predpasnikom in sekiro v roki, kot da gre na delo v gozd. Peljali so ga mimo Herinje vasi, kjer so aretirali še njegovega pred njimi v vinogradu skrivajočega se strica Vavpiča.
TRDNA KOT SKALA
Oba so odgnali na štab v Zorkovo gostilno. Spotoma so srečali Vavpičevega očeta oziroma Petričevega starega očeta, ki so mu belogardisti dovolili, da jima je, s solzami v očeh, segel v roke. Po prihodu v Družinsko vas so ju pričeli zasliševati. Ker od njiju niso dobili pričakovanih odgovorov, so ju vse bolj pretepali. Zlasti nečloveško so se znašali nad Petričem, ki ga je močno bremenil belogardist—partizanski odpadnik. Za eno roko privezanega	z	debelo	vrvjo, da se	je težje izmikal
njihovim udarcem, so tolkli z vsem, kar jim je prišlo v roke. Bil je že ves krvav, toda svojim mučiteljem ni povedal ničesar. Preko noči so ju ločeno zaprli v kleti. Drugega dne dopoldne so Petriča odpeljali na italijanski štab v Dolenje Kronovo in od tam na	morišče. Vavpiča
so, čeprav	je	zavrnil	njihovo snubljenje, naj se jim
pridruži, popoldne izpustili.
Kljub iskanju nam ni uspelo najti nobenega pisanega dokumenta	o	zajetju,	zališanju ali	obsodbi Alojzija
Petriča. Vso pozornost pa zasluži poročilo, ki ga je napisal komisar okrajnega glavarstva Novo mesto console Giuseppe Mannu—Ricci dan po njegovi ustrelitvi. Med drugim govori o enotah, ki so nadzorovale območje reke Krke tudi med zadnjo, 11. fazo italijanske ofezive v času od 29. oktobra do 4. novembra 1942 na Gorjance ter o tem, da je na dan ustrelitve in začetka te ofenzivne faze pregledoval tod razporejene čete sam poveljnik XI. armadnega korpusa general Mario Robotti:
 Console Pelazzi poveljuje skupini enot 98. legije
črnih srajc: 105. bataljon črnih srajc, 1. bataljon 24. pehotnega polka, oddelki MVAC. Skupno 1600 mož. Poveljstvo je v Kronovem pri Beli cerkvi.
29.	oktobra sem šel z ekscelenco Robottijem in federalnim sekretarjem na pregled zbranih čet, ki sodelujejo pri čiščenju ozemlja.
Tako smo zjutraj obiskali cono med Novim mestom in Kostanjevico in se ustavili v raznih oporiščih.
Popoldne smo odšli v Metliko, kjer je taktično poveljstvo divizije ,Lombardia\ Zvečer smo bili sprejeti v menzi divizije .Cacciatori'."
KOPAL Sl JE SVOJ GROB
Za ustrelitev določena desetina je sredi dopoldneva z na smrt obsojenim Petričem v sredi iz Dolenjega Kronovega krenila proti Beli cerkvi. Ustavili so se pod pokopališkim zidom, kjer so ga nameravali, potem ko bi si sam izkopal grob, tudi ustreliti. V tem času so se vaščani prestrašeni zatekli v svoje domove. Pri kopanju lastnega groba ga je videl Anton Kukman iz Bele cerkve, ki se je iz mlina v Kronovem vračal domov. Spoznal je Petriča in je, ne da bi se ustavil, pospešil korak. Ni še prišel domov, ko je že zadonela salva.
Vendar Petriča niso ustrelili na tem kraju. Nedvomno je bila skala tista, morda pa je posredoval tudi partizanom naklonjeni domači župnik Jože Strah, da je prenehal s kopanjem. Vsekakor pa je tu še danes dobro vidna izkopana plitvina.
To je vplivalo na njihovo odločitev, da ga ustrelijo na pokopališču, kar je redek primer barbarstva. Na Dolenjskem so v tem prednjačili Italijani in belogardisti s svojim kuratom Jakobom Mavcem iz semiške postojanke, ki so svoje žrtve steljali ob zidu cerkve Sv. Duha na pokopališču na Selih.
Tu so Petriča tudi pokopali, vendar o njegovem grobu danes ni več sledi. Ostal pa je dokument, ki bo večno pričal o krvavi belogardistični izdaji v službi okupatorja, o. boju za svobodo in nove, pravičnejše družbene odnose.
(Ob tem zapisu prosimo vse, zlasti Petričeve soborce, ki jim je karkoli znanega o njegovem partizanstvu, da to sporočijo oddelku NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu.)
ANTON ŠTAMPOHAR
Anica Zidan POMLADNE VODE
Ko sem ostala brez očeta in matere, sem se srečala z življenjem. Nič kaj prijetno ni bilo to srečanje. Ostala sem sama, ko se mi je začela odpirati mladost.
Dela se nisem bala: znala sem šivati, plesti, pa tudi motiko sem znala zgrabiti. Le v srcu ni bilo več miru .. . Španov France s sončnega brega se je tako nepričakovano prikradel vanj, da niti nisem dobro vedela kdaj. Prihajal je vame menda že od tistih prvih srečanj, ko sem ga tako mimogrede videvala na vasi. Tako je prihajal počasi, skoraj neopazno, kot so pomlad za pomladjo prihajale pomladne vode in spodjedale mojo hišo. Francetova podoba v meni se je širila vse bolj in bolj. Z njegovo podobo pa je planilo vame tudi polno nemira; menjavala sta se vročina in mraz. Potem sem kar na lepem spet zapela, pogled pa se je dotaknil hiše na Hribu. Zaprla sem oči, pesem je še kar naprej vrela iz mene. Zdi se mi, da je v tej zamaknjeni pesmi trepetalo srce; poleg hrepenenja in upanja je bila v meni še tista nekam zastrta želja, ki pa je bila vedno močnejša: priti na Hrib.
Tako se je pričelo poletje, ki je pognalo v rast temne trave. Bilo je to poletje z dolgimi dnevi, ki so žareli v soncu, poletje z belkastimi meglicami, s kratkimi nočmi, saj se je tema le za hip ustavila v dolini in že se je morala umakniti svetlobi zarje, ki se je razlila prek gričev.
Košnja je bila in žetev. To je bil čas, ko sem se vse več srečevala s Francetom. Vse tisto s Cilko mi je ležalo na srcu in me tiščalo kot mora. Bolj sem se obračala stran od njega, bolj me je žgala divja, nora želja, da bi šla z njim.
Zgodnja jutra so bila napolnjena z vriski koscev. Tudi žanjice so odhajale zgodaj, ko se je svet komaj trgal iz noči, ko je še dremoten in se je mrak raztapljal v svetlobi poletnega jutra.
Najprej smo žele na gostilničarjevih njivah. Tilčka ni žela. Prinašala pa je pijačo in malico. Kar prikupna je bila v tisti svetli poletni obleki z velikimi rožami. Iz svetlih las si je spletla kito. Fante, ki so vezali snope, je razganjalo. Mladost in pijača in vse tisto, kar se poraja iz nje, je v njih vrelo, da so oči gorele, kri pa je razbijala v žilah.
Tilčka je bila sredi njihovega vrenja. Nagajali so ji, ji govorili lepe vroče besede, kot jih zna le mladost. Ko je odšla, pa se je ves njihov nemir sesul na nas.
Pa jim jih je stara Ječmenka, ki je lezla že v sedemdeseto, pošteno napela:
— Salamenski petelini! Kako ste poskakovali okoli bogastva! Kakšni grebeni so rasli! Čudne kosmate duše imate. Ko je vam bogastvo pokaza-. lo pete, pa ob revščini brusite svoie umazane jezike.
— Ptički ste, ptički! Pa pred Tilčko zaman grulite kot zaljubljeni golobi. Na pol je že oddana, je poprijela Jera.
— Trmasta je in svojeglava. U krotiti jo bo treba kot mlado kobilo, pa vajeti pritegniti, drugače bo kar bezljala, je med smehom vrgla med žanjice stara Polda.
— In kdo jo bo osedlal? so vprašale dekleta v en glas.
— Kaj ne veste? Beta s Hriba jo je vzela na piko za svojega edinčka, za Franceta. Pa pravijo, da France ni preveč ogret zanjo, nekam drugam se je menda zamaknil, je razlagala Jera in drobila še naprej, - čudno življenje je tam na Hribu. Beta se nosi kot grajska gospa. Saj ima lepe obleke, a vse visi na njej kot na fižolovi prekli. Taka je, kot bi svinii dali sedlo. Pa z Janezom živita menda bolj tako, brez zakonske postelje.
— Zakonske postelje že dolgo nimata. Odkar pa je bilo tisto s Cilko, pa spi Janez kar v hlevu.
— Kaj pa naj s tako preklo počne? Še ožulil bi se, je hihitaje pripomnila zastavna Angela. Tudi druge so pritegnile in vesel smeh je šel prek polja.
— Pa ne samo to, je vedela povedati Polda,. Beta z burklami postavi lonec z jedjo pred Janeza. In vse to iz strahu pred umazanijo ...
— Moj stari bi me z burklami vrgel čez streho, da bi se zarinila v sosedov gnoj, se je zasmejala Angela.
— Kako pa živi Cilka?
— Natakarica je. Moški se pasejo na njej kot muhe na medu, je vedela povedati Polda.
T oda vse te besede so trdo padale vame; tisto o Tilčki in o Francetu je v meni prebudilo slabost, začutila sem vrtoglavico, skoraj bi omahnila, skozi telo mi je planila ostra bolečina: Tilčka in France. Zdelo se mi je, da je jutro nekam posive-
lo.	Pri srcu me je ledeno stiskalo. Olga, ki ie žela ob meni, je opazila, da z menoj nekaj ni v redu.
— Kristina, ti je slabo? Sedi, prešlo bo!
Obstopile so me. In sredi kipečega mladega
jutra so me oblile solze; iz mene so se z bolečino in grozo utrgale besede, ki so potegnile za seboj še kletvice:
— Hudič! Le kdo je svet razdelil na revne in bogate? Že ves teden se sklanjamo na tujih njivah! Saj imam ra^a zemljo ... Pa zakaj je imajo nekateri večje in lepše kose? Me se pehamo tukaj za tistih nekaj soldov. Noči skoraj ne poznamo več.
Solze so me oblivale in kar naprej je vrelo:
— Poglejte, ves Hrib ima Beta! Koliko zemlje je to? Mi delamo na njej, pa ni naša. Pšenica bo padla pod našimi srpi. Me se bomo sklanjale, da bomo potem komaj poravnale hrbte. Znoj nas bo oblival. Žito ji bo veliko vrglo. Kaj bomo imele me od tega?
To je bilo moje prvo srečanje z revščino; bilo je boleče. Zazdelo se mi je, da mi je v globinah' duše nekoliko laže, da sem zmetala iz sebe gnojno navlako. Solze so presahnile, le v prsih je obležalo nekaj trdega.
Stara Polda se je pokrižala, potem pa v pobožnem strahu šepnila:
— Kristina, Kristina! Vrag sedi v tebi. On ti je pošepetal te besede.
— Ne, teta Polda, te besede so moje! Vrag nima tu česa iskati.
Žanjice so zavzdihnile in me gledale, kot da sem zrasla iz jutra in da se bom čez dan razgubila, da me bo vročina posrkala. Njihove oči so se čedalje bolj odpirale. Nekaj so zamrmrale. Začutila sem, da so se jih besede le dotaknile, da čisto narahlo polže globlje, da jih bodo vsrkale vase. Začutila sem še to, da se je v njih prebudilo nekaj kot spomin na vse tiste pomladi, na soparna poletja, na meglene jeseni, ko so se sklanjale nad tujimi njivami in greble po njihovih brazdah. Vse tiste krpe njiv, ki so bile njihove ali pa so jih imeli v najemu, so morale z naglico obdelati.
Stara Jera me je pogledala v oči:
— Dekle, čisto prav ti dam. Svet ni prav razdeljen. Bog se je zmotil.
Toda v meni je nekaj čudno, zamolklo zaropo talo, kot da se nekaj premika, trga; in med tem ropotanjem so vstale besede:
— Napake bo treba popraviti. Bog jih najbrž ne bo. Kdo drug jih bo moral.
Pogled mi je zdrsel na Hrib; gledala sem vanj kakor v sveto podobo. V to zamaknjenost je vzkliknila Polda:
— Beta prihaja! Za žetev nas bo prosila.
V meni je spet zasvetila Francetova podoba. Nekje so zavriskali kosci. Z njihovim vriskom se me je dotaknila razigranost. Jutro je bilo že polno svetlobe in zemlja se je lesketala. Kri mi je zaigrala in zazdelo se mi je, da je ves svet moj, sivina v jutru je izginila, z njo pa tudi slabost in šepnila sem:
— France!
Olga je bila ob meni in je slišala šepet, vzdih, ki je prihajal iz duše. Z žalostjo je spregovorila:
— Kristina, ti imaš Franceta rada.
— Rada ga imam, je planilo priznanje v poletno jutro. Vse te besede je spravila iz mene ljubezen. Tu sta se srečevali revščina in ljubezen. Kdo bo močnejši? V meni je vse šumelo. Ljubezen je hotela zadoščenje, revščina pa je kazala svoj ledeni obraz.
— Hej, ve! Jutri bomo mi začeli. Boste prišle? je Beta zviška spravila iz sebe.
— Za dobro plačilo in za dobro hrano! je zaklicala Olga.
Beta je govorila hitro in sunkovito:
— Ha! Kako ste zahtevne! Le kje je še kakšna ponižnost? No, ali pridete vse?
mMm
m
$
MliatM
— Jaz ne! Tista zemlja bi bila lahko očetova ... Moja! Ne, ne bom delala na njej! sem rekla osorno.
— Ha! Kako si napeta! Ti si tista iz hiše ob potoku, kjer je vliko sence, rtii je ostro vrgla nazaj.
— Tista sem, tista iz sence. Pa bi rada na sonce! In prišla bom ...
— Zgovorjene smo. Jutri zarana bodite na njivi.
Odmajala se je.
Gos, domišljava gosi je za njo kriknila Olga. Gledale so za njo. Vedela sem: šle bodo na hrib-ske njive, vsak sold jim bo prav prišel, saj je bilo za denar vse teže.
Mene pa se je nekaj dotaknilo, da sem bila kot izgubljena, brez volje, brez hotenja, kar zamajala sem se, streslo me je, kot strese zemljo mraz v jeseni. A v globinah se je že porajalo vse kaj drugega ...
Mimo je prišel France.
S silo sem skušala odriniti vse, kar se je motalo po meni. Spet sem se lotila dela.
— Moram! Moram! se je stresalo v meni, da sem odrivala čudno tesnobo. Potem se me je lotila mrzličnost, da sem se vsa stresla.
— Skoraj na koncu ste. Pa bom pomagal, da bom lahko pil likof, je zaklical France in s poljske poti zavil na njivo.
Ž ravna la sem se in vrgla snop na kup žita.
Že je stal za menoj. Obrnila sem se. Tako čudno vroče se mi je zagledal v oči, da sem nekaj zbegano zamomljala. Sama sem hotela vezati snope, pa mi je tiho dejal:
— To ni za tvoje roke. Premehke so. Bom že sam opravil.
A najine roke so se že srečale na kupu požetega žita, čudno so se zapletle in tako prijeten občutek mi je prešinil telo, da rok sploh nisem poskušala več odtegniti; nisem se zavedala, kaj je z menoj.
Pa je kriknila Polda:
— Hej, vidva! Sta roke zamešala?
Smeh se je spet zagnal v jutro. V mojih očeh pa je bilo polno megle in skozi je silil Francetov obraz ... Njegove oči pa so žarele.. .
Stisnil mi je roki in mi šepnil:
— Prišel bom k tebi.
To so bile besede, ki so mi prišle do živega. Stresla sem se in se zasmejala in začutila sem, da so se za vselej usidrale globoko v meni; ne samo v srcu, ampak tudi tam, kjer se stiskajo strasti inl hrepenenje. Zdi se mi, da so bile to najlepše besede, kar sem jih kdaj slišala v življenju. Se zdaj čutim v sebi njihov zven, čeprav so vmes že leta.
Še sem slišala lepe besede, ko me je Barbka poklicala:	•
— Mama ...!
Lepe besede mi je kasneje govoril tudi Lenart.
Toda te Francetove besede so v meni pustile tako globoke sledi, da jih življenjske stiske niso mogle zasuti. Tudi Batbka se večkrat vrne v moje misli, zasmeji se mi; včasih čutim med sanjami, tako mehko se me dotaknejo njene ročice, a spet vse izgine ...
Zven Francetovih besed pa še odmeva v meni . ..
Komaj je bila žetev pod streho, je za nekaj dni svet čudno potemnel,-nebo je pritiskalo ha dolino, nekje se je začelo oglašati daljno grmenje, bliski so švigali prek temačnega neba, ponoči pa so se iz temnih gozdnih globin dvignili viharji. Bobneli so prek doline, da so se ljudje zganili v nemi grozi; ponekod so presunljivo zaječali hišni krovi.
Potem je začela hrumeti nevihta. Sipala je dež in točo. Blatna voda je hrumela mimo mojega doma. V meni je naraščalo hrepenenje po Francetu.
Kar ubijalo me je.
Ko se je nebo izlilo, je bilo spet čisto. Dnevi so bili polni prijezne osvežitve. Le vode v potoku ob mojem domu je bilo vedno več.
Odpravila sem se v vas k Olgi.
Ko sem se vrnila, so peneče se kalne vode prekrile brv. Spodrecala sem krilo, že sem hotela
v umazano vodo, a zaslišala sem glas:
— Pomagal ti bom.
Bil je France.
Dobro, da je voda šumela. Zdelo se mi je, da mi vsa duša vriska in da je vsa dolina polna njenega nemira. Vzdignil me je. Začutila sem njegov topli dih, zaprla sem oči in glava mi je kar sama zlezla na njegovo ramo. Koračil je po blatni vodi, ki je bobnela mimo naju. Nekje na sredi se je sumljivo zamajal, skoraj mu je zmanjkalo tal pod nogami, pa se je ujel. Pogledala sem ga, pa me je stisnil k sebi in me začel poljubljati. Branila sem se, a njegovi poljubi so me žgali, bili so polni divjega ognja; popustila sem in se predala njegovemu ognju ...
France je rekel:
— Rad te imam! Prišel bom k tebi.
Spet te besede, spet se je v meni vse streslo, pa vseh žilah sem čutila, da mi kri vre.
Bila sva pred hišo. Postavil me je na tla, bil je ves razgret.
— Prišel bom k tebi, je spet rekel.
V hipu sem v mislih zagledala Beto, njeno preklasto postavo, ostre oči; ob njej seje smejala Tilčka. Zazdelo se mi je, da se je iz goščave stehnila sapa in se me dotaknila, potem pa je planila še globlje vame, ker so se odpirali divji vrtinci, in ušle so mi besede:
— Pa te bo Tilčka pustila?
Zadržal je dih. Za hip je med oba legla tišina, potem pa je še enkrat dejal:
— Prišel bom k tebi.
Odšel je. Odšla sem v sobo. Še nikoli se mi ni zdela tako majhna, siromašna. Zdelo se mi je, da je premajhna, preskromna, da bi jo napolnila z vsem, kar je raslo v meni. Prekipevala sem v veselju, začela sem jecljati, potem so mi v oči privrele solze, a sem jih hitro posušila. Hrepenenje, ki je klilo v meni, se je prelilo v pesem. Pred seboj sem zagledala Francetov obraz ... na okno pa je trkata noč s svojimi vzdihi in šepetanje, da je njegov obraz še bolj žarel.
V meni pa je drhtelo spoznanje, da si ga želim.
Nedeljsko popoldne.
Žetev smo hoteli potrditi s plesom. V gostilni je šumelo. Z dekleti iz vasi sem odšla tja. Bila sem razburjena; vedela sem, da bo tam tudi France. Že med vrati sva se našla. Bila sva brez besed, le najini pogledi so govorili. Plesali so; razgreti pari so naju stisnili k steni. Roke so se same poiskale, pritisnil me je k sebi. Razburjenost mi je vzela glas, dihati si skoraj nisem upala, glasba pa naju je potegnila nekam za seboj; tako razgreta sva bila.
V gostilno je prišla Tilčka. Oči je [mela le za Franceta. Pa je ni videl ali pa je ni maral videti. Hotela sem ga odriniti, pa me je močneje stisnil.
Na Tilčkinem obrazu je kipela jeza, ki se je kuhala v njej.
predstavljamo vam
Anica Zidarje nekoč dejala, da ni nikoli razmiki3 la o tem, da bi postala pisateljica. Toda v življenju mokronoške okolice se je zgodilo toliko vsega trpkega in žalostnega, pa tudi marsikaj navsakaanje radostnega, da je o tem morala nekega dne spregovo riti. Tako so v nočeh, često edinem prostem času ko se je naučiteljevala na mokronoški osnovni šo|r sprva nastajale črtice, drobni zapisi o usodah Ijud1-ki so jih viharji razmer in časa pestili zdaj tako, zdtl drugače. Veliko teh zapisov se je nahralo, potem ie postala črtica preozek okvir za popisovanje in Anic8 Zidar se je lotila pisanja knjig. Ali kakor je bila naj prej popisovalka vsega, kar se je dogajalo na prizor^ ču kmečkega življenja — in tako se bereta njeni prv' knjigi ..Umirajoča kmetija" in ..Strasti v grapi" "se je v povesti .Pomladne vode", ki je izšla nedavno Prl Kmečkem glasu kot prejšnji dve. predstavila kot p1' sateljica, ki zna globlje pogledati v srce in dušo w°' jim junakom, predstavnikom tistega sveta okoli nje-ki se ji dan za dnem razgalja v svoji resnični in Pre tresljivi podobi.
..Človek pozna vse stvari na zemlji, le človek ne," pravi pisateljica, in nemara jo je prav ta gnala, da se je lotila zadnje knjige. Takole pravi Afli ca Zidar: „V povesti Pomladne vode se prepletaj0 ljubezen in sovraštvo, hrepenenje in obup, kjer zaži'1 naša dolina kot nekakšen odmaknjen vrt z navadi mi, a s čudovitimi stvarmi. Med njimi je na pol P°’ drta hiša ob potoku, in tudi v njej so nekoč žive' ljudje. Spodjedale so jo pomladne vode in jo odnes le.”
V povesti nastopata dva svetova: dolina s svojin" samotami, revščino, poštenostjo, ljubeznijo in uparv jem, in trdna kmetija na sončnem hribu. Bogastvo n revščina se ne moreta, volja mladih odločilno posež* in spremeni odnose, ki so z generacijami trajali 11 razdvajali hrib in dolino. Zmaga prepričanje in spoz nanje: močan si toliko, kolikor je močno tvoje upanje. In to upanje je v povesti Zidarjeve prikazano dovolj prepričljivo.
Ul
na
ki
Sc
nil
Pr
bc
ve
sle
Sir
Pii
V
kn
ifli
av
»,
Pr
sle
Stopila je k Lenartu, ki je bil doma iz hiše, je gospodaril alkohol; očeta je pred leti pokoi^ podivjan bik, mater pa je prepredla žalost; zač6" se je utapljati v vinu. Lenart je imel tem neurejeno življenje. Lepa kmetija je začela le*1 navzdol.
Fant je bil visok, lepega obraza, le iz oči se ^ žalost rti odselila; še med smehom je ni spravil* njih.
Tilčka je vrgla godcem nekaj denarja. Zaplet je z Lenartom, da so pentlje z obleke frfotale P° zraku ...
V Francetu je nekaj zavrelo, hotel je zaplest Tilčka pa mu je vrgla v obraz:
— Nak! Taka revščina se ob meni ne vrtela ...!
Kako me je zabolelo: spet to srečanje, revščino. France je stisnil pest, oči so mu zažarele. Pest denarja je vrgel med presenečer godce, potegnil me je na sredino in poljubi1.
Zaplesala sva. Nekaj ženičk je prestrašel
zavreščalo. Izgubljala sva se v plesu ...
Čutila sem, da naju gledajo, da šušljajo, spremljajo vsak najin gib, a bilo mi je vseeni Svet se je zame nekam odmikal, kar stemnilo mi je pred očmi, pa me je še tesneje prižel, vide sem le njegove oči, čutila njegov ogenj. Vrteli1 se tudi drugi pari, midva pa sva se bolj in b° izgubljala, melodija naju je nosila s set>® melodija in ljubezen; trdo je udaril z nogo ob in vriskal.
Predala sem se njegovim rokam. Obraz*. t izginjali. Zdelo se mi je, da nisva več v gostiln'* sobi, da pleševa prek požetih njiv, prek travni^ vse više, že sva na strmini, še hip in že sva ^ sončnem bregu pred hišo. Takrat pa so me iztf začaranega vrtenja potegnile njegove besede:
— Izginiva! Rad bi bil s teboj.
Kar dvignilo naju je iz zakajene gostiln1’ sobe; v obeh je kipela kri, živela je melodij8 znašla sva se pred hišo v dolini, v moji senSn|. dolini. Ko sem začutila vonj po gozdu, po srn®1 po vlagi, sem šele začutila tla pod nogami. sem mu:	^
— France, po zobeh te bodo vlačili. Ti ne žal?
— Le kaj govoriš!	Jj[
V tistem hipu sem se spet znašla v nje9% rokah. Odprl je vrata in me odnesel v hišo. D1 ^j je po gozdu, po koreninah, po smoli; tam sP°*y
dal0.,
pa se je spuščala voda; padala je, pa° , nastajajoči večer, mehko se je drobila v senej^ so se podaljševale. Čutila sem njegove r njegov ogenj. In čas je izginjal.	,	&^
Vame pa je padalo nekaj, da še sedaj st začutim njegov dih in kot bi mi Pre}eot& prinašala njegov drget, z njim pa tudi vc>nj 9 m, in tisti nemirni šepet dreves. Vse v meni J® vas se je odmikala, še hiša na Hribu je bils'jji daleč, v sivini. Bila sva sama, le skozi g hodila ljubezen in potrkala na moja vrata. Vstopila je ...
Bila je že globoka noč, ko se je *r . odpravil domov. Šla sem za njim. Na br. ^if obstala. Pel je. Ko je prišel na breg, je zavf me poklical:
- Kristincal Kristin-ca! Kri-stin-ca . • • g k. Njegov glas se je razlil po temi, v ka*® \jst
zasmejala luna, ki je vstajala izza gr|C dolina je bila polna mojega imena.	)e	0
Spet se mi je odprla duša; glasu ni bilo* so šepetale:
— France! France!	-e	le^
Stekla sem po gozdu; veter se
pretegoval po vejevju, med drevesne .;rSoz>r' sesipal zvezdni soj; moje rahle stopinje v šelestenju, ki se je stegovalo iz noči • ■ ■
V meni pa se je odprlo spoznanje-čakam na njegovo ljubezen.	^
priloga dolenjskega ^
ZBRANI SPISI 4
Prebrali smo
veliki obeti
zbirko novel enega izmed
»Mehiko"
Jr.<*a Kalčiča,
^.imlajših slovenskih pisateljev, sij? poslej večinoma objavljal v Zlobnosti, je Branko Gradiš-
* na ovitek tega knjižnega /Venca napisal, da že obeta
?^e »veliko besedilo" slo-ns*e književnosti.
*n res se zdi, da je za j. vensko književnost z najmlaj-
* »dom nastopilo izredno P °dno in ustvarjalno obdobje.
, Zadnjem času se je namreč na
Jižnem trgu pojavila prava
avt • poP*ava c*el najmlajših . °ri®y. Se posebej razveseljivo ' da ie med njimi tudi precej J listov, kar je bilo doslej v °venski književnosti nekoliko <jij ‘icitarno področje.
, “a vendar povečane količine ‘eH ,nl'inih prvencev same po sebi k0 ne bi smele biti povod za P.®Veliko navdušenje, če bi ne v njih čutiti nekih povsem flf °V|^ prvin. Predvsem je treba I*1 Q^eniti, da so najmlajši avtorji Pravili s togim eksperimenta-sa» ‘orstv0m in slepim posnemaje m tujih vzorov tako v °Mkovnem kot v idejnem smis-
bodoči veliki tekst, v katerem bodo lahko zaobsežene vse te prvine. Hkrati pa je ta proza zanimiva tudi kot razmislek o našem bivanju, kot razkritje o njegovi vedno večji odtujenosti, kar pa je lastnost vseh sodobnih literarnih del, zlasti slovenskih. Delo Uroša Kalčiča se zlasti v tem zadnjem odlikuje po izredni ironiji, samoironiji, da, celo s sarkastičnim razmišljanjem o vrednotah meščanskega sveta, ki so tu in tam že očitne.
Prav zaradi teh razlogov bo vsak bralec, ki ima težnjo po sprotnem spremljanju sodobnih literarnih det, gotovo vzel v roke knjižni prvenec Uroša Kalčiča. Delo je izšlo pri Mladinski knjigi v zbirki Pota mladih.
J. S.
^rati s tem pa je bila ali je
nHnovem
pisanju presežena slovenskemu jezikov-Ojiho ^istunstvu< kar je videti v ku( .v.erTl svežem, polnem jezi-noL ' Se ne odlikuje samo po Po jjT1 besedišču, marveč tudi 1o a *a*si in sploh po jezikov-,6Ui lst'Cni svobodi. Z vsem resnjCj sl°venski književnosti v nastaja prostor za neki
izbor za mladino
Mladim bralcem ponuditi skrbno pretehtan izbor mladinskih besedil slovenskih književnikov. Tako lahko na kratko povzamemo, kako si pri Mladinski knjigi zamišljajo glavni smoter zbirke Jzbrana mladinska beseda", v kateri je nedavno tega izšlo nadaljnjih šest knjig, ki so po vsebinski zasnovi docela v skladu s hotenji založbe.
Dve knjigi prinašata troje del Josipa Jurčiča. Za prvo je Gregor Kocijan (pisec spremne besede, sestavljalec preglednice Jurčičevega življenja in slovstvenega ustvarjanja, slovarčka manj znanih besed in opomb) izbral povesti , Jurij Kozjak" in „Domen", v drugi knjigi pa je objavljen zgodovinski roman ..Rokovnjači", ki ga je po Jurčičevi smrti dokončal J. Kersnik. Ta Jurčičeva dela ne sodijo le v krog izvrstnih besedil za mladino, ampak jih literarna zgodovina uvršča med temelje slovenskega pripovedništva sploh.
Medtem ko so Jurčičeva dela doživela že številne ponatise, pa je mladim bralcem dokaj nedostopno literarno ustvarjanje Matije Valjavca, ki je umetniško
preoblikoval slovenske ljudske pripovedi in pesmi. Nekaj tovrstnih Valjavčevih besedil, ki so primerna za mladino, je tokrat zbranih v knjigi, ki jo je uredil ter s spremno besedo in opombami opremil Viktor Smolej. „Hudi Kljukec", „Zla-ta ptica", „Pastir" in še vrsta drugih pripovedi in pesmi, zlasti pa živalske pripovedke - to so besedila, ki zaslužijo pozorno branje.
V. Smolej je opravil tudi izbor novel in črtic iz knjig, ki jih je mladini namenil Fran K. Meško. Iz del „Mladim srcem" in „Volk spokornik" je objavljenih trinajst besedil, ki so mlade bralce razveseljevala že pred več ko pol stoletja, in nikakršne bojazni ni, da bi zdaj ostala brez odziva.
Bogomir Magajna velja za enega najboljših slovenskih mladinskih pisateljev, izredno zanimanje pa so vzbujale zlasti njegove pravljice. Zato ni naključje, da je Zoltan Jan za pričujočo knjigo izbral največ tovrstnih besedil. „Povestice o punčki Maji", „Brkonja Če-Ijustnik", „Lacko in Lija".
. Omenjene in druge pravljice je moč brez zadrege uvrstiti v sam vrh slovenskega pripovedništva za mladino.
Pravljično izhodišče imajo zvečine tudi besedila, ki jih je za otroke ustvaril Venceslav Winkler. Tako v knjigi, ki jo je uredil Marjan Dolgan, najdemo deset pravljic, povzetih iz VVinklerjevih zbirk, prvič pa je tokrat doživela ponatis povest „Gadje iz Šiške", katere kriminalno zastavljeno dogajanje se odvija tudi med dolenjskimi griči.
•	•	1	VI
iz mozbe
Napak je, da si slovenske založbe med pehanjem za dobičkom hodijo v zelje pri izdajanju knjig, ki jim je že vnaprej zagotovljen odziv na knjižnem trgu, nič pa ni narobe, da ena drugo posnemajo pri zalaganju leposlovja iz dežel t i. tretjega sveta, ki je za tukajšnje bralstvo še zmeraj velika neznaka. Pomurski založbi, ki je z zbirko Mostovi zaorala v prenekatero ledino na področju prevodne književnosti, sledi tudi Mladinska knjiga. V njeni zbirki Zvezda je pred kratkim izšlo pet romanov črnske literature, v naslednjih letih pa bo poslovenitev dočakalo še veliko knjig iz manj znanih afriških, južnoameriških in azijskih književnosti.
Južnoafriškega pisatelja Alexa la Gume roman „V megli ob izteku poletja" na dokaj realističen način govori o življenjskih stiskah zatiranega človeka v okolju, polnem krivic. Podtalno delovanje zoper rasistični režim je ena od oblik samopotrjevanja ljudi, ki hrepenijo po svobodi. Pripoved o upornem Beukesu, njegovih kolegih in pasteh tajne policije je poslovenil V. Senica.
J. Pirc je poskrbela za prevod življenjepisne-ga romana „Črni otrok" gvinejskega književnika Camara Layeja. To besedilo velja za eno prvih pomembnejših črnskih proznih del, je slikovita podoba življenja, obredja in opravil v nepotvorjenem črnskem svetu. Tega sveta še ne pretresajo rasni oz. socialni nemiri, življenje se odvija v prvinskem, magiji in skrivnim izročilom zavezanem vaškem okolju.
„Božje paličice" je naslov romana senegalskega pisatelja Sembena Ousmaneja, pripoved (prevod je delo M. Zupančič) pa teče o dolgotrajni in zmagoviti stavki čmopoltih železničarjev na glavnih postajah poldrugi tisoč kilometrov dolge proge, ki vodi iz
Dakarja prek Tiesa v Bamako. Prepričljivo je prikazan odpor izkoriščanih delavcev zoper rasizem in podkupljivost plemenskih starešin.
Roman ..Tolmači" nigerijskega književnika VVoleja Soyinje govori o skupini mladih razumnikov, ki se po študiju v tujini vrnejo domov in nenadoma odkrijejo, da se domovina krotoviči zaradi socialnih in moralnih težav. Polno je hinavščine, podkupovanja, nehumanosti sodobnega urbanega okolja, toda osveščeni junaki so premalo odločni, da bi temu naredili konec, izgubljajo se v iskanju lastnih bivanjskih razsežnosti. Delo je poslovenila A. Puhar.
Kenijskega pisatelja Ngugija wa Thiong'oja roman „Krvavi cvetni list" (prevedel ga je F. Miklavc) v luči uboja treh oblastniških veljakov razkriva življenje vaškega življa, ki se oteplje z lakoto ter je tesno povezano z izročili preteklosti. Nezadržno se razcveta domači kolonializem, katerega žrtev so naglo razvijajoče se vasi, polne strasti, sovraštva, krvi.
četrta knjiga
Vprašljivosti tega, ali zadnji izdaji (pri Državni založbi Slovenije) spisov Frana Milčinskega sploh ustreza oznaka Zbrani spisi, smo več pozornosti namenili ob izidu prvih treh knjig, zdaj, ko je pred nami že tudi četrta (in hkrati zadnja), pa velja poudariti, da se pred letom ali kaj nismo motili. V štirih knjigah ni zbrana vsa literarna tvornost Milčinskega, torej bi bila bolj primerna oznaka Izbrani spisi; res zbrana pa bodo literarna besedila tega
pisatelja lahko šele v zbirki „Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev"; do uvrstitve Milčinskega v slednjo bo moralo priti prej ko slej.
In kaj prinaša Četrta knjiga? Urednica Breda Slodnjak je za prve tri razdelke izbrala krajše in daljše prozne sestavke, ki jih je Milčinski objavil v dnevnem časopisju pa tudi v revijah, koledarjih ipd. Nekaj jih je doslej že doživelo knjižno izdajo, zvečine pa so prvič ponatisnjeni. To so anekdote in šaljiv-ke, črtice, podobe in kratke zgodbe, za katere je značilna prikrita poučna ost. „So ... kot deli ali odlomki velike pripovedi ali zgodbe," je Anton Slodnjak zapisal v spremni besedi, „ ... izvirajo iz vsakdanjega življenja in folklore." V četrtem razdelku najdemo troje dramskih besedil, politično satiro „lz devete dežele" ter ljudski igri „Volkašin" in „Kjer ljubezen, tam Bog".
D. R.
kino v...
Za zbirko Odisej Mladinske knjige je Miha Mate poslovenil srbskega pisatelja Vladimira Stojšina roman „Kirto v škatlici
vžigalic", delo, ki je v izvirniku izšlo pred dvema letoma, bilo prevedeno že v več tujih jezikov in doživelo izreden odziv pri mladih bralcih.
V seznamu knjig, ki naj bi letos izšle pri Cankarjevi založbi, je bilo pred meseci moč zaslediti ime Franca Lovšina, in sicer z opombo, da bodo njegove pesmi doživele knjižno izdajo v sodelovanju založbe in kočevskega Itasa, kjer je Lovšin zaposlen kot mešalec barv. Imel sem torej dovolj tehten vzrok, da obiščem Lovšina ter poizvem to in ono o njegovem literarnem snovanju. Ko sva se aprila pogovarjala, še nisva vedela, da so pri omenjeni založbi zaradi teženj po ustalitvi gospodarstva že skrčili program knjižnih izdaj - in tako je, žal, za nedoločen čas odložen tudi izid Lovšinove zbirke.
..Založbi sem poslal več pesniških ciklov. Precej let ni bilo nikakršnega odziva, ko pa so v tovarni pokazali pripravljenost, da z denarjem podprejo izid knjige, so se omehčali tudi pri založbi." Pesnjenje je za Lovšina tako rekoč nuja, zato ljubljanski uredniki lahko izbirajo rned blizu tisoč njegovimi pesmimi. ..Kolikor vem, naj bi zbirka obsegala okoli tisoč stihov. Kaj objaviti, to odločitev sem povsem prepustil bolj poklicanim."
„ Neposredno podaja svoja preprosta občutja in ... jih tudi slogovno kar se da enostavno zapisuje. Mestoma doseže lepo stopnjo nenarejenosti, idiličnosti, spevnosti, prijaznega veselja ali ramišlja-nja." Tako je Lovšinove pesmi v samo-založ.niški zbirki ..Preproste besede"
pred šestimi leti označil Taras Kermauner. Lovšin pravi, da je moč na podoben način opisati tudi stihe, iz katerih bo nastala zdajšnja knjiga. Spet gre za odzivanje človeka, ki kljubuje raznoterim stiskam časa in prostora, gre za besedno odzivanje, ki ustvarjalcu pomeni notranje sproščanje, morebitnemu bralstvu pa možnost podoživljanja.
Lovšinova literarna tvornost se ne zaustavlja pri preprostem, a živem izpovedovanju, temveč gre zadnja leta tudi v smeri, ki se mi zdi na moč vprašljiva. „Trosan /roj domsanse modanse,/ pet-pete, šes šete,/ vitvane, vid nane." To je Lovšinovo besedilo, podobnih pa sem prebral še več deset. „lmam jih, kolikor hočete, nekaj sem jih poslal tudi založbi. Za tako pisanje imam na voljo nešteto izrazov." Lovšin pravi, da je to sporočilna oblika za ljudi prihodnosti, ki bodo rešeni vsakršnih predsodkov in omejenosti. Zanj je to izničevanje pomenskega jezika, hkrati pa tudi ustvarjanje jezika, katerega povednost je prepuščena posameznikom. Branje in doumevanje tovrstnega pisanja naj bi ljudi dvigovalo na tisto raven, kjer je do-iemanje sveta in pesništva možno le ob popolni sproščenosti.
Lovšin je prepričan, da je s tako poezijo moč govoriti o svetu ljudi ne glede na čas in prostor, čustvovanje, mišljenje. „Ko pišem preprosto, se zavedam, da ne povem ničesar, kar ne bi bilo nekdaj
že izpovedan™ o večnih resnicah pehan-ia in nehanja ljudi. Igranje s črkami, tvorba novih, zvočnih besed — to pa je nekaj. Že v mladosti sem spoznal, da v svojem kratkem življenju ne bom mogel prebrati vseh pesmi, ki so jih napisali vsi pesniki vseh časov. Na nov način pa lah-lfo sestavim nešteto pesmi in prav vsaka bo posebnost zase."
„baubo sbugi ninga gloffa". Tako se začne pesem, pod katero bi se lahko podpisal Lovšin, a jo je že 1916 spisal in z „ Mačke in pavi" naslovil nemški dadaist Hugo Bali. Že pred slednjim, sploh pa v zadnjih šestih desetletjih se je pesništvo izgubljalo tudi v kubofuturistič-nih, letrističnih, infinitezimalnih, meta-logičnih in še kakšnih stranpoteh, prišlo je do konkretne, vizualne, zvočne in podobnih poezij.
Lovšin se je torej nevede pridružil tistim slovenskim pesnikovalcem, ki so prepričani, da je tako igračkanje s črkami popolno literarno ustvarjanje. Kočevski pesnik sam meni, da tovrstnih stihov najbrž ne bo v njegovi knjigi. ..Uredniku Pavčku sem jih rnoral razlagati, pa jih ni razumel." Nikakršnega pojasnjevanja pa ne potrebuje npr. tale Lovšinova pesem: ..Stara breza se veselo smeie,/ sključena stoji in proti soncu dviga veje./ Kako smo majhni ob košati dami,/ pojoče, žilave so njene veje,/Jz listov, krošnje se življenje smeje.”
D. R USTJA
V krutem času zadnje vojne se junak Pavle Šibica in njegovi vrstniki zatekajo v odmaknjene kotičke ob Tamišu, pančevski reki, ter tako uhajajo pred nasilnim svetom ljudi. V daljavi se sliši grmenje topov, fantiči pa sanjajo o čudežni deželi Afriki in snujejo načrte za pobeg v to deželo, kjer po njihovem ni sitnih staršev in šole. Njihovo hrepenenje spodbuja tudi popotnik Fotograf, ko pa je za beg vse pripravljeno, se izkaže, da je bila to le priprava na tesnoben čas vojne, ki tudi mladim ne prizanese. Nenadoma postanejo odrasli. Le nema reka se ne spremeni.
njeno življenje
Kot 20. knjiga zbirke Iz slovenske kulturne zakladnice je pri založbi Obzorja izšlo „Njeno življenje", najobsežnejše besedilo Zofke Kvedrove. Literarna zgodovina delo označuje kot „povest z dednostno osnovo in feministično idejo" (J. Mahnič), pripoved o dveh dokaj zaokroženih delih teče o junakinji Tildi, ki najprej trpi ob pokvarjenem, pijači vdanem možu, po smrti slednjega pa doživi še hudo razočaranje nad sinom, ki krene po očetovih stopinjah. V navalu obupa junakinja sina ubije, nato pa se še sama vrže v morje. Spremno besedo o „Njenem življenju", prepričljivi upodobitvi ideje, da je ženski ob lahkomiselnem moškem usojeno trpljenje in žrtvovanje, ter o drugihliterarnih delih Kvedrove je napisala Erna Muserjeva, risbe pa je prispevala Cita Potokarjeva.
ZAK LAO/
, *	*	i*	■
magnetni ■ ■■
izvijač
Čisto preprost nasvet, ki pa bo mnogim prihranil čas in živce. Pogosto moramo vijak pričvrstiti na mesto, kamor naša roka ne seže. Želimo si, da bi vijak, sam „stal" na klini izvijača. Zadeva je rešljiva. Vzemite v roke magnet. Ker jih v trgovinah nimajo prav pogosto, je dober tudi tisti, ki bolj ali manj zapira vrata tega ali onega dela pohištva, in z njim podrgnite izvijač. Ta se bo namagnetil in nesrečni vi-iak se ne bo več izmikal dolžnostim.
za mlade in suhe gole roke
Letošnja moda za tiste poletne dni, ko se bomo še v senci hladili z mrzlo pijačo, bo imenitna za ves mlajši svet, ki mu odvečna teža ne dela preglavic. Gole roke, obleke brez rokav, globoki vratni in
včasih hrbtni izrezi — to so značilnosti oblek za vroče poletje in dopustniške dni.
Preprosta in gladka obleka z naramnicami pa je sploh naj naj...
Nekdanji sloves slovenskih čebelarjev je v zadnjih letih nekoliko obledel, saj je čebelarjev vse manj in manj, še posebno pa se to pozna na Dolenjskem.
Živa priča nekdanje čebelarske slave je Maks Kurent st. iz Šentruperta. Že pred vojno je bil namestnik predsednika čebelarskega društva v Šentrupertu, prizadevno pa je pisal tudi v tedanje glasilo Slovenski čebelar. Razumljivo je, da mu je žal, da čebelarstvo vse
bolj zamira, zato si je kljub starosti naložil Se
dokaj težko breme: obuditi čebelarstvo in mu vrniti staro slavo. Tako je lani skupaj z drugimi člani čebelarske družine Šentrupert— Mirna pripravil srečanje čebelarjev in razstavo na Veseli gori pri Šentrupertu. In od tedaj izvira sklep o ustanovitvi čebelarskega muzeja v Lanšprežu.
Čebelarjenje je namreč dobilo domovinsko pravico v Mirenski dolini že pred več kot dvesto leti. Tja ga ni prinesel nihče drug kot Peter Pavel Glavar, ki je leta 1766 kupil graščino Lanšprež. Peter Pavel Glavar namreč ni bil samo vsestransko humanistično izobražen mož tedanjega časa, ampak ga je zanimalo tudi gospodarstvo, še posebej pa sadjarstvo in čebelarstvo. Od tod izvira njegovo prizadevanje za širjenje slovenskih knjig, iz katerih naj bi slovenski kmetje dobili preprost poduk, kako naj ravnajo v gospodarstvu. Posebno znamenit je njegov prevod Janševe knjige o čebelarstvu, kateri je Glavar dodal precej svojih opažanj in izkušenj. Žal zaradi različnih ovir pri tedanjih založnikih tega dela ni izdal v knjigi. Zato pa je Glavar zapustil toliko močnejše sledi v Lanšprežu in okolici. Tam je postavil mlin in opekarno, dva velika kozolca, katerih stebri so vidni še danes, zasadil vinograd, še posebej pa se je bavil s čebelarjenjem. In s to dejavnostjo je nesebično seznanjal tudi okoliške kmete, hkrati pa nasploh z umnim kmetovanjem. Mimogrede naj omenimo, da je tja pripeljal prvi mlatilni stroj.
V domači Komendi, kjer je bil Glavar v reji pri kmetu Basaju — bil je namreč najdenček — temu slovenskemu velmožu posvečajo pre-
cejšnjo pozornost, povsem drugače pa je na Dolenjskem. Njegov grob, ki je v sedanji kapeli na Lanšprežu, namreč nima niti najskromnejšega obeležja. Zato je pobuda trebanjskih čebelarjev, da bi v kapeli, kjer je pokopan Glavar skupaj s svojim krušnim bratom Basajem, uredili čebelarski muzej Dolenjske, vredna vse podpore. Hkrati bi v njem posvetili nekaj prostora spominu Aleksandra Lunačka, šentruperškega učitelj9
in oCeta znanega partizanskega zdravnika, ki
je tudi veliko naredil za razvoj kmetijstva in splošno izobraženost kmetov v šentruperški okolici. Ker pa je bila na Lanšprežu med narodnoosvobodilno vojno važna postojanka za aktiviste, naj bi v bodočem muzeju poseben prostor namenili tudi NOB.
Akcija je med čebelarji pa tudi med drugimi naletela na izreden odmev. Vendar kaj več zdaj ni bilo narejenega, kapela pa nezadržno propada. Zato bodo čebelarji ob pomoči širše družbene skupnosti. Čebelarske zveze Slovenije, ljubljanskega Medexa in drugih za zdaj samo zaščitili poslopje pred nadaljnjim propadanjem. Sicer pa je gradnja muzeja, okoli katerega bi bilo mogoče zgraditi rekreacijski ceriter ali nekakšen naravni rezervat, saj je okolica nekdanjega lanšpreške* ga gradu izredno lepa, tudi v srednjeročnem programu trebanjske kulturne skupnosti. Ker pa je že sedanji proračun izredno visok, saj znaša dva milijona dinarjev, bo treba tudi v prihodnosti poskrbeti za širše zbiranje denar* n ih sredstev.
Zato ne bi bilo napak, če bi med čebelarj1 Dolenjske začeli akcijo za zbiranje denarja za čebelarski muzej Dolenjske, svoje pa bi lahk° prispevali tudi šolarji. V načrtih šentrupenlkib čebelarjev, še posebej pa prizadevnega Maksa Kurenta st., stoji, da bi moral biti muzej nared do leta 1984, ko bo dvestoletnica rojstva Petra Pavla Glavarja. Sedanja podoba kapele na Lanšprežu nikakor ni v čast našem^ odnosu do velikih mož slovenske preteklosti-Z ureditvijo muzeja bi se vsaj za delče* oddolžili njegovemu delu, hkrati pa bi z muzejem poskrbeli za obujanje čebelarstva na Dolenjskem
pasje udobje
Vaš hišni kužek je najbrž razvajen. Rad bi udobno ležal in gledal naokrog, vi pa si tudi želite, da bi imeli svoj prostor. Takle pleteni stol, spremenjen v ležišče za psa, nudi lahko resnično pasje udobje.