XIX. splošni nemški učiteljski zbor. Po poglavitniših čerticali spisal Fr. Govekar. (Konee.) Tretji dan pricne se zborovanje o 9. uri. Dr. Šulce poroča o vravnavi 1. 1848. osnovanega aploanega neinškega učiteljskega društva, ter vpraaa, ali naj to ostane pri atarem, ali naj se oanuje novo druatvo. Po kratkem benedovanji prestopilo se je na dnevni red. Dr. Meier iz Lubeka poroča o izobraževanji ženeke mladosti*, ter stavi te le predloge: 1. doaedanja žeuska omika, poaebno v viših atopnjah ne zadostuje; 2. šole naj ne prezirajo pri ženaki izreji naniena domače hiae in druščine; 3. ozira naj se tudi na prialužnost; 4. odpravljajo naj se akodljivi vpljivi pri druščinah, kteri tenine nravnost in značajnoat. Dr. Pollak pravi, v učilni načert dekliških naprav naj se privzame nauk od odgojstva; v očitne šole o izreji ženstva in popotni učitelji. Lederer iz Pcšte predlaga: 1. dekleta ubožniših staraev naj se podučujejo od 12. — 16. leta, kar je treba za nravno obatanje; 3. everh vse ženake izobražbe je, da postanejo zmožue pospeaovati v vsakem obziru svojo srečo in srečo v svoji okolici z vsemi potrebnimi nravatveuimi in miselnimi sredstvi. Reit piislavlja, da naj se zraven nravstvenosti ženake ee tudi zadostuje potrebam duha eaaa in socijalnim razmeram. Oglašenih je bilo še 13 govomikov in ena govornica. Po aplošni zborovi želji govorila je govornica. Avgasta Weijrowitz iz Berolina tedaj pravi, da, kar je predlagal dr. Meier, njej ne zadoatuje. Ženakina naloga ni podložniaka in služeča, kajti ona ne more le vzderžati, ampak ona more enako z možem nalogo izobraženutva doveraiti. To pa naj ae izveršuje že pri začetni izreji, kar pa je dr. Meier premalo povdaril, kajti ona obsega urano oskerbovanje telesnega človeka, kakor naj imenitniši iiaiiien človeatva. Delo, ktero podeljujc inozn prostost, pripelje tudi ženo k blagi proatosti. Ženska mladina vzrcja naj se tako, da bode zmožna za vsako delo zuuaj hiše. Predlaga: 1.. ženaka izreja naj pripravlja žensko za njeno poaebno vzrejniško nalogo; 2. izreja in nauk ženskega epola naj ae tako vredi, da bodo dekleta šolo doveršivše dovolj podučene, in tako izrejene, da bodo čiato inislile in uravno hotele. Le na tej podlagi bodo one spoaobne poatale, svojo vzrcjniško ualogo zavedno reševati. V tera duhu še govore Pollak, Shojanovitz iz Seuilina, Toselovaki iz Berolina in Janaon, kteri še poaebno povdarja, da bi se ženske postavile enako inožkim. Soukup izroči pismeno svoje predloge: 1. samostanaka izreja ne nadoinestuje zavetju izreje v druačini; 2 bodi si javne ali privatne dekliške šole uaj času primerni ženaki omiki potrebne vednoati in pripravnoati po odreji posredujejo; 3. naj ae napravijo ali samostojne nadaljujoče šole, ali pa naj se pridružijo dekliškim šolam; 4. spričevalo od nadaljujoče aole jirn podeljuje privico v zakon (ameh). Heinrich iz Prage priporoča g. \Veijrowilze predlog, ter pristavlja, da naj bi se dekleta (udi aoznanjale a poklicem matere, zato pa je neobhodno potrebno, da se podučuje v dekliakih šolah iz znanstva človeške natore ali antropologije. Kohler iz Dunaja pravi, da si dekleta kaj pridobivajo, to bode naloga deržavna. Goapodieina Santij odgovarja, da je edini namen dekliakih šol, dekleta vzrejati za pravo gospodinjstvo. Delo je geslo našega sto- letja, hi to ravno tako za moža, kakor za ženo. Da je moc ene ženake k nioči enega nioža v primeri kakor 1 proti 10, priterjujeni, pa lOkrat 1 je tudi deaet. Ako bi žena ne bila prislužna , tedaj bi pri 100 ženah zgubili 10 mož. ^Veaeloat). Ua bi bila v eno oaebo združeua mož in žena, za to se ne potegujem, kajti modra ločitev ženske se bode izpeljala. Vpraaain pa, ako ima oče pelero hčeri in nobenega aina, ali bodo potem vse cmoke in štruklje kuhale? (Veaeloat in aineh). Upam, da bodo kmaii ženake v aolah za učiteljice. Le matere poatavite za učiteljice, in odgojevale vam bodo matere. Dalje dokazuje, da zakonaki atan učiteljakega staiiu ne ovira, tiinveč da je žeuska kakor mati za ta atan še le boij sposobna. Pri glaaovanji bili eo potem sprejeti predlog g. Weirowitze, dr. Meierja 1. in 4., predlog Reifa in dr. Pollaka, pervi predlog Lederer-ja in Soakupa 1. in 3. predlog; 4. predlog tega govornika pa je padel. Na to Pfeifer iz Avgsburga naznanja, da kraj še ni določen za prihodnji zbor; predsednik pa priatavlja, da zato bode skerbel odbor. Ko «o bile oznanjene še nektere opravilake zadeve, aklenil je zbor predaednik HofFrnan, ter je najprej omenjal delavnosti in marljivosti zborove in važnosti obravnovanih vprašanj. Dalje omenja, kaj se je vse pripravilo učiteljskemu zboru, da ae je tako delo olajaalo. Za vse to izrekuje najprej zahvalo preavitlemu ceaarja (zbor ae vzdigne ter zakličetrikrat,,Slava"); za tiin ae zahvaljaje najvišem in viaim oblastim avstrijskim, krajnemu odboru, (er nadaljuje: ,,Zbrali amo ae zavoljo važne stvari, preimenitne naloge v ljudski šoli, ktero zastopajo pri zboru vae verate. Se ve, da po svoji veljavnosti te naloge povsodi še ne spoznajo. Zalibog, dobe se kraji, kjer je aola ee zanemarjena in pozabljena, kjer se ne more proato razvijati, kar je pa za njeno življenje naj važniše in naj bolj potrebno. Zborova naloga je tedaj doinovini oznanovati imenitne beaede: Vi knezje in gospodje, meščani in meščanke, možje in žene, viai in niži pazite in skerbite za iolo; ako tega ne 8torite, pa storite s(o drugih reč/, tedaj pri vaa ne more cveteti Ijudaki blagoslov, in vaai otroci ne bodo srečni in modri, kakoršni bi imeli biti. Komur je mar poapešovati blagor šole, on naj gre v šolo, ter pogleda, kaj jej manjka, ter pomaga šoli in naj podpira učitelje. Kjer je šola pozabljena in slabo preakerbljena; kjer se akerb za vaakdanji kruh z učiteljetn k mizi useda; kjer bolezen in odrekovanje v učiteljevem žepu pomoči ne najde; kjer si duha na bogaatvu književnosti okrepčevati ne more; kjer vlada dužna in teleana potreba in pomanjkanje: tam ljudatvo ni proato vkljub vaej imenitnosti in bliščobi, ampak zdihuje v robatvu in aužnoati. Naloga Ijudske aole je, združevati narode inverake druzbe, ona ima biti apravnica različnih verat Ijudake družbe. Soja širi omiko med ljudstvo; omikana Ijudstva pa se ne sovražijo. Šola pa tudi donaaa rnir; nevednoat pa je divja. Neoziraje se na vero, naj aleherni iz med nas, bodi ai, da je pri šoli na višjern ali nižjem meatu, vsaki naj ae trudi za mir. Vsi hočemo biti odgojevalci človeštva. Da je človek podoba božja, zapiširao ai na svoje zastave, ter hodimo za njo do konca svojega življenja. Želja, s ktero sklenem XIX. spiošni nemški zbor je, da bi se vsaki od tod domii povračal s sklepom, da bode imel mladino za to, za kar je namenjena, da je na zemlji naj inioniliiiša, častitljivša in viša podoba božja, K temu naj pa daje svoj blagoslov on, od koder pride vse dobro! S to prošnjo, ktero v nebo pošiljam, izrekam, da je XIX. eplošni nemški učileljski zbor sklenjen. Obert iz Erdeljskega se predsedniku zahvaljnje za pravičnost, nepristranost in premišeljnost, s ktero je zborovanje vodil. On je osramotil terde in ojstie besede, da — kogar bogovi sovražijo, učilelja izvolijo, — mogočna ,,slava" zadoni predsedniku. Pevci Šubertove drnžbe pa skleuejo zbor z lepim koraloin.