Od cenitve zemljišč za mnoge pridelke.
Zemljišča za pšenico so: Gnojna nanesina, sperste-nina, vertna perst malo ilovčna ali slinjevčna, da se veže, v ravnini, je za pšenico, kakor za vsako rastlino, narbolja, in gre po pravici v 1. versto po katastru. Tudi mastna, gnojna ilovca brez obilo persti, s kakim desetim delom kre-menine, na ravnem, ali malo v bregu, na solncu gre ravno tako tudi še v 1. versto, posebno če ima še nekoliko ap-nine. — Slinjevka (ilovca z apnico), bolj merzla ilovca gre že v 2. versto. — Mazliva, prazna slinjevka, mokra in merzla ilovca gre v 3. versto. Druge baze zemlje in druge zme-šance, posebno kjer pesek premaguje, niso za pšenico.
Za rež je prej imenovana pšenična zemlja 1. in 2. verste zlo dobra, in gre tudi za rež v 1. versto, posebno če 2. verste pšenična zemlja dober del peska in nekoliko ap-nice ima. Ravno tako je za rež dobra gnojna apnica, kjer je nekoliko peska in nekoliko sperstenine, ali pa gnojne na-nesine. — Slinjevka, kjer je več ilovce, pa malo apnice, pa dovelj peska, gre za rež v 2. versto. — Peščena njiva z malo ilovce, ali pa lapor, ali pa ilovca na mokrotnem je za rež  v 3. versti.
Za ječmen je tolsta gnojna slinjevka, kjer je dovelj persti in apnice, in dober del peska ali zmletega laporja, ki je njiva gorka, gre v 1. versto. Glina, kjer je kak del persti, gre v 2. versto. Pesek , kjer je malo slinjevke in celo malo persti, gre v 3. versto. Ječmen hoče gorak svet imeti, to je, malo ilovce, dovelj apnice, nekaj peska in gnoj.
Za oves je pšenična njiva 1. in 2. verste, in ječmenova nar bolja , in tudi še malo mokrotna in deteljšče mu hasne. Sicer pa mokrotna njiva za druge žita ne velja, ampak za lan in za, travo.
Za ajdo je 2. verste pšenična, režena in ječmenova zemlja nar bolja. Stori tudi na slabši, na pusti dvakrat, trikrat zorani prahi. Nar bolja pšenična zemlja pa ni dobra za ajdo, ker ondi preveč zraste, pa malo zernja ima, in rada poleže.
Za koruzo velja dobra, gnojna zemlja 1. verste, in tudi še 2. Na revnem svetu pa ne da dobička. Ondi bo leča bolj koristila, ali pa sire k, tudi na zlo peščenem.
Za krompir ilovčen in moker svet ne velja; apničen, peščen s perstjo, z nanesino, tudi v trebežih in novini, je dober. Nov gnoj mu ne koristi.
Za sočivje velja dobra zemlja pšenična 1. in 2. verste, in ječmenova. Gips ali mavec mu je dober gnoj.
Za korenstva veljajo   nar bolje in zlo   gnojne zem-
ril«   V jisca.
Tu sem še spadajo:
Požari, kjer se germovje in druga šara požge, nar raji v bregih, ter se po tem svet skoplje in kaj vseje. Stori v takem krompir iu koruza, drugo manj, ker prezlo raste in malo zernja da. Imenujejo take novine trebeže, kjer se včasih dovelj koristnega lesovja dobi, ki se domii spravi in zaleže.
Travniščne, ki so tudi 1., 2. in 3. verste. Gnojne travniščne od nanesine , ali kakor bodi, perve verste dajo gosto, zalo in sladko klajo ; se dostikrat po trikrat v letu kose, ali pa vsaj po otavi   dajo še lepo pašo.    Na   Laškem
kose nektere zlo gnojne travnike po petkrat v letu. Druge verste travniščne so pri nas navadni travniki, ki dajo sladko klajo in se po dvakrat kose. Tretje verste so močirja, kjer se enkrat kisla klaja kosi, ali pa brežine in planine ene košnje, ki dajo terdo klajo.
Srenjski spašniki ali gmajne, ki se naj med srenj-čane razdele, in v travnike ali pa v njive podelajo.
Prane njive, ki po eno leto počivajo, potlej se zorjo, in obsejejo. V Banatu na Ogerskem eno leto eno , drugo leto drugo polje obdelavajo in obsevajo.
Trike (Trischfelder), ki se v celini po 3, 4 leta puste, in se po tem za oves, ajdo ali sirek zorjo; med tem pa nič dobička ne dajo razun malo paše. So večidel zapuščene njive v kraji, včasi plitve, na terdem laporu ali pa zlo kremenine.
v
Čred in ke ali ver s tenke (Koppel und Eggarten), gnojne zemljišča, na kterih se nekaj let vsejana klaja, trava, turška detelja itd. popasuje , potlej se pa spet za žito ali za korenstvo zorjo. Ce so to ograje, imenujejo Nemci tako ograjo Koppel; če pa niso ograje, Eggarten. Koppel jim pravijo zato, ker imajo konji, kteri se ondi pasejo, spone, ali pa so na verveh; in goveda. Mi pa jih imenujemo čre-uinke ali verstenke zato, ker se čredijo, to je, so zaporedoma na tacih prostorih dobre spašnje in lepi drugi pridelki (Weschelacker). Na Angležkem imajo nar več takih zemljišč.
Ker se je ljudstvo zlo pomnožilo , in je zavoljo tega več kruha treba, se naj vse take zemljišča raje v navadne stanovitne njive z dobrim obdelovanjem in gnojenjem prena-rede in se na njih naj umne in koristne verstenja pridelkov vpeljajo; gmajne, prahe, trike in slabe spašne pa naj se odpravijo.
Vinogradi i., 2. in 3. verste so razne vrednosti po plenu in dobroti pridelka.
Koliko prihodkov dajo take mnoge gospodarstva ?
Na to je težko natanko odgovoriti, ker v raznih krajih delajo mraz ali gorkota, in druge okolišine silno velike razločke , in je ne le rodovitnost zemljišč, temuč tudi cena pridelkov drugačna.
Katastrališka cena njiv, travnikov, vinogradov itd. raz-jasnuje nekoliko to reč, in je sploh pri nas blizo resnice, pa natanko vendar ni in ne more biti, ker se cena ta premice ne po posameznih delih, ampak od srenje do srenje, kjer so posamezni deli tudi enega reda razne vrednosti.
Kar se pri nas polja tiče, dajo njive 1. verste navadno ne čez deset zern , tedaj oral malokdaj čez 40 mernikov; njiva 2. verste ne čez 7 zern, in 3. verste ne čez 4 zerna, večidel še manj. V Banatu pa dajejo njive 1. verste po verjetnem spričevanji vedočih mož 40 zern in še več; tedej oral njiv 1. reda po 160 mernikov. Kakošen razložek! Pri nas da tedaj oral polja 1. verste okoli 40 mernikov žita; oral 2. verste okoli 28 mernikov, in 3. verste okoli 16 mernikov; trike pa komaj 2 ali 3 zerna. Po tem se lahko zrajta, koliko daje tako , ali večje ali manje posestvo, in pa po čim da pride , ker žitni kup in druzih pridelkov je spremenljiv in znan. Slama se tudi lahko ceni. Kolikor centov žita toliko centov slame, včasi malo več, včasi malo manj, če je zernje zdravo.
List 77.
Oral travniscne 1. verste pri nas daje v dobrem letu blizo 45 centov suhega sena, in 30 centov otave, in po tem še dobro pašo, ki je enaka kakem 15 centom otave. Oral 2. verste travnika da v dobrem letu blizo 30 centov sena in 20 otave. Oral košenine 3. verste pa da kakih 15 centov terde klaje, ali pa še manj.
Oral vinograda 1. verste daje v dobrem letu okoli 50 veder vina; 2. verste okoli 30 veder, in 3. verste okoli 15 veder. Toda ne le dobrota, ampak tudi plen nista v nobenem pridelku tako nestanovitna kakor pri vinu.
Oral hoste, postavimo, leščina daje kolja, če je dosti gosta, vsako četerto leto 40 butar po 12 kr., vsaka butara ima 50 kolov; pride na leto 10 butar. Verbe dorašcene dajo vsako četerto leto vsaka okoli pol butare kolja po 15 kr. butara. Gojzdi pa dajo les za kurjavo in drugo, ter oral bližnjega gojzda vsako leto kakih 5 gold. vrednosti, daljni včasi še 30 kr. ne.
Oral s p as in j srenjskih daje celo malo dobička, vsem srenčanom komaj polovico tega, kar dajo travniscne 3. verste. Lastne spašnje pa so vsaj enake košeninam 3. verste   Um. K.
308