Beilagen

Maribor, dne L januarja 1914.
Tečaj XLVIÍ1.
Izhaia vsak četrtek in velja s poštnino» vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo lettJ 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravni vo ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva1' dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnin», inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacije poštnine proste.
List ljudstvu v 0ouk In zabavo,
§ Cenjenim naročnikom »Slov. Gospodarja«. »Slov. Gospodarju« sc je posrečilo kljub stavki stavcev doseči, da bo redno izhajal, čeprav v nekoliko skrčenem obsegu. Cenjeni naročniki in dopisniki se prosijo, naj to vpoštevajo in naj imajo nekoliko potrpljenja. Radi skromnega prostora se mora omejiti na najvažnejše in prosi tudi ceniene dopisnike, nay bodo v svojih poročilih kratki. Kakor nitro se povrnejo redne razmere, se bo vse*zaostalo nadomestilo.
f Dr, Ignacij Žitnik.
Nedeljo zvečer smo prejeli iz sana-torija »Leoninum« žalostno vest, da je zatisnil oči dr. Ignacij Žitnik, eden naj-pridnejših, najboljših in najznačilnejših slovenskih publicistov, politikov in kulturnih delavcev.
Dr. Žitnik je bil rojen 24. novembra 1857 1. v Zagradcu na Dolenjskem. Po gimnazijskih študijah je stopil v ljubljansko bogoslovnico; v duhovnika je bil posvečen 7. julija 1883. Služboval je nato kot kaplan od leta 1883. — 1886. v Šent Jerneju, potem od jeseni leta 1886 do marca 1887 v Dobrničah na Dolenjskem in bil leta 1887 imenovan za stolnega vikarja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1892.
L. tS92j'e šel v Rim..fitj.uij.rat v Ani* mo filozofijo. Študiral je dve leti, napravil doktorat in se vrnil nazaj v Ljubljano. V Ljubljani je bil nato imenovan v kaznilnici na Gradu za kura-ta, kjer je ostal do potresa leta 1895. Ko se je to leto kaznilnica na Gradu opustila, je izstopil iz službene obveze tudi dr. Žitnik in se posvetil od tega časa popolnoma političnemu delovanju.
L. 1907 je postal častni kanonik (monsignor). leta 1910 pa stolni kanonik in konzistorialni svetnik.
Dr. Žitnik je bil bolan veliko časa. Že pred 25 leti je začel bolehati na želodčni bolezni, ki se je zadnja leta razvila v želodčnega raka in ga v lepi moški dobi, starega 56 let pahnila v zgodnji grob.
Pokojnik je ena najpopularnejših političnih osebnostih v naši domovini.
Kdo ni občudoval njegove pridnosti? Kot zastopnik državnega in deželnega zbora je bil poznan pri vseh uradih, za vsakega svojega volivca se je brigal, vsako naročilo je vestno sprejel in je, če le mogoče, izpolnil. Tudi do političnih nasprotnikov je bil vedno koncilianten, ustregel vsakemu in pomagal vsakemu, kjer je mogel. Letal je po Dunaju, po Ljubljani, po Trstu od urada do urada, posredoval, prosil in tako dolgo pritiskal, da je slednjič dosegel. Obračali so se nanj ne samo volivci njegovega okraja, ampak cele dežele, zlasti v vojaških zadevah. Ljudje so imeli vanj neomajno zaupanje in dobival je toliko pisem od vseh strani, da je večkrat rekel, da bo treba samo za to posebnega tajnika, da bo njegova pisma odpiral.
Bil je široko izobražen mož. Nabavil si je veliko literaturo državnoprav-nih in socialno političnih knjig, katere je vestno študiral in spopolnjeval svoje znanje. V spominu je imel cel arse-nal imen, dogodkov, številk in letnic; zbral je v svojem duhu in zvlekel skupaj velik material, katerega je uporabljal v svojih govorih in časnikarskih spisih.
Žitnik je stopil v politično življenje jako mlad. V deželni zbor je bil izvoljen že leta 1889. V državni zbor je bil izvoljen 1. 1897.
Kot politik je bil eden tistih, ki segajo iz konservativne dobe v novo ero S. L. S. Nastopil je v Klunovi dobi kot delaven publicist in žurnalist. Okvir konservativnih načel pa je bil zanj preozek in preveč stisnjen; zato se ni mogel nikoli vanj utesniti. Bil je mož mo-
dernega mišljenja, ki je temeljito pro-učaval reformatoričrte pojave krščanskega socializma. Po Klunovi smrti je postal njegov naslednik.
Dr. Žitnik je bil kot človek odkritosrčen do skrajnosti, poznal ni nobene skrivnosti, vse je povedal tako, kakor mu je na misel prišlo in s pravim imenom. Bil je zelo temperamentne narave in koleričnega značaja. Imel je zlato srce pod raskovo skorjo. Bil je silno dobrega srca in odprtih rok. Po»navadi je vse razdal in večkrat ni imel niti novčiča v žepu, ko je š$l na Dunaj. Če ni mogel ljudem preskrbeti javne podpore, jim je pa dal iz svojega.
Tako je bil dr. Žitnik eden najbolj spoštovanja in priznanja vrednih politikov. Njegov ^elokrog je bil velik in njegova pridnost vzgledna. Zmeraj je bil na delu, zmeraj zaposlen. Dr. Žitnik je kot politik in kol narodni delavec se bavil zlasti s podrobnim delom in je v tem oziru naravnost vzor ljudskega zastopnika. Pribiti moramo, da je ravno s tem neizmerno koristil ugledu S. L. S. Njegova smrt je naredila v vrstah katoliških kulturnih delavcev in politikov veliko vrzel in veliko praznoto.
Slava dr. Žitnikovemu spominu, naš narod pa ne pozabi nikdar plemenitega moža, ki je zanj clelal in tudi v delu zanj umrl.

Šta.erske novice.
—	V Golobinjeku pri Planini na Štajerskem je pri občinskih volitvah namreč kljub hudi agitaciji nasprotnikov sijajno zmagala S. K. Z.
—	Iz politične službe, C. kr. namestnik za Štajersko je imenoval provizo-ričnega okrajnega komisarja v Celju dr. Jožefa Faschinga stalnim komisarjem istotam.
—	Pri Sv. Andražu v Slov. goricah
se je ustanovilo novo Slov. kat. izobraževalno društvo, ki obeta lep razvoj.
—	Vuzenica. Pri nas smo no prizadevanju č. g. kaplana ustanovili Marijino družbo, ki se prav lepo razvija. Na božični dan smo imeli prvi nauk.
Razne slvsri.
—	Visoka gosta. Velika kneza Peter in Nikolaj Nikolajevič in njuni soprogi Milica in Anastazija so v spremstvu generala Kotzebue in zdravnika N. Varavka 27. t. m. dospeli iz Peterburga na Reko in na „Višegradu" odpluli proti Kotoru, odkoder se podajo na Cetinje k oboleli materi velikih kneginj, kraljici Mileni.
—	Postopanje ameriških oblasti z izseljenci. Na Eli. Islandu, otoku solza, kjer še morajo izkrcati priseljenci, pred-no jih puste v Novi Jork, ravnajo amer. oblasti naravnost nečloveško. Izseljence tam zapirajo v prostore, ki zdaleč niso primerni za ljudi. Tam morajo ostati ubogi naseljenci, ako se zde le količkaj sumljivi in nimajo vsega v redu, zaprti včasih po več tednov. Kaki so ti prostori, ki nimajo niti spalnic, kaže dejstvo, da so se pripetili slučaji, da je kak, delj časa zaprti naseljenec zblaznel. Naj si naši ljudje dobro premislijo, predno se podajo na pot v daljno Ameriko.
—	Akademija kaznjencev. V sever. Sibiriji so ustanovili ruski dijaki, ki so bili izgnani iz Rusije vsled revolucije 1.1905. svojo akademijo. Vlada jim gre pri tem na roko, zato člane opro-šča navadnega dela. Dijaki, člani te akademije, se ponajveč bavijo z raziskovanjem še nepoznanih krajev Sibirije. Člani te akademije so preiskali tudi Novajo Zemljo. Tako utegnejo ubogi prognanci koristiti človeštvu — in sebi, ker konečno se utegne tudi trdo oko ruskega absolutizma omiliti nad kakim pridnim
— Družba morilk otrok. V Parizu so prišli na sled družbi žensk, ki so kot „specialistkinje za ženske bolezni" izvrševale obrt z zamorjevanjem plodov. Na ta način so „ozdravile" dozdaj okoli 15.000 slučajev. Koliko mater je vsled teh manipulacij umrlo, se še ne ve. Dozdaj so vjeli ženski Simono Bernard in Leonijo Chardonne ter moškega Paula Lemaise. Se razume, da. so krive tudi tiste matere, ki take ženske k sebi kličejo, kar pa je v Parizu jako navadno.
Nevaren tat. Na železniški postaji v Čapljini v Bosni je nekdo ukradel ročno blagajno, v kateri je bilo 1800 K. Kot storilca so na sarajevskem kolodvoru prijeli nekega sumljivega človeka, pri katerem so našli še 1000 K ukradenega denarja in poštni recepis o ostalih 800 K, katere je bil poslal v Prnjavor. Razen tega so našli pri njem velik revolver s 17 naboji in dolg nož.
Ljudsko šolstvo v novi Srbiji. Število srbskih ljudskih šol v novih srbskih pokrajinah je znašalo za časa turške vlade 193 šol z 290 razredi in 240 učnimi močmi. V kratkem času srbske vlade pa se je to število pomnožilo na 395 šol s 350 učnimi močmi. Sedaj je še 156 učiteljskih mest nezasedenih.
Čilske državne finance. Čilski finančni minister je naznanil, da se je letošnje poslovno leto zaključilo s čistim preostan-k ni v znesku	ner. Pri temireb«
vpoštevati, da v čilski državi nimajo davka na alkohol in tobak, kar bi državi vsako leto prineslo najmanj 10 milijonov peč. dohodka.
Slabe denarne razmere na pruskem dvoru. „Vossische Zeitung" piše, da so se na pruskem dvoru finančne razmere tako poslabšale, da razpravljajo, ali ne bi kazalo prodati gradove na Pruskem.
Samoumor polkovnika. Na Dunaju se je 11. t. m. ustrelil polkovnik v p. Karel Forstner, star 71 let. Vzrok samoumoru je menda neozdravljiva bolezen.
Ekspresni vlak zavozil v tovorni vlak. Ekspresni vlak Rim-Milan je zavozil v tovorni vlak. Ena oseba je ubita, 22 jih je nevarno in veliko pa lahko ranjenih.
Druga seja Hrvatskega sabora.
Podaljšanje nagodbe pride že v torek na dnevni red.
Zagreb. Hrvatski sabor deluje zdaj pod izvoljenim predsedstvom dr. Meda-koviča, ki uživa splošno spoštovanje, mirno. Koalicija je napravila ob otvoritvi sabora veliko napako, da je na obstrukcijo pravašev odgovorila z nasiljem s tem, da je odstavila starostnega predsednika. Opozicija pravašev itak ni imela namena delovanie sabora preprečiti. Nervoznost koalicije se da edinole s tem opravičiti, da se mora finančna nagodba z Ogrsko do 30. t. m. provizorično podaljšati, ker je to prvi pogoj, pod katerim je Ogrska vlada pripustila ustavsni režim na Hrvatskem. — Včerajšnja seja se je začela ob pol 11. uri dopoldne. Prebeg in dr. Mile Starče-vič sta protestirala proti temu. da je koalicija v otvoritveni seji kršila poslovnik. Mi nočemo preprečevati poštenega delovanja sabora, protestiramo pa v imenu morale proti postopanju večine. Istotako protestira Radič. Predsednik Medakovič izjavi, da starostni predsednik po njegovem mnenju ne more imeti več pravice nego izvoljeni. Večina proteste opozicije odkloni. (Per-šič: Pfuj!) Sledi razprava o zapisniku. Zatluka odklanja mesto zapisnikarja. Nato se oglasi ban baron Skerlecz. Glede prigovora dr. Mile Starčeviča, da je ban samo eksponent ogrske vlade, ima odgovoriti, do. se on z grofom Tiszo popolnoma zlaga. Kar se tiče teera, da ne zna hrvaščine, je bil 17 let iz Hrvatske Odsoten, ali ima srce za Hrvatsko, nje-
—-----»—j——
di to, da je izvedel zakon o hrvatskih napisih. Nato se izvoli kraljevski sod. Predsednik izreče Peršicu ukor radi izraza Pfuj! Predlaga, da pride podaljšanje finanoae nagodbe že v jutrišnji seji na dnevni red. Dr. Prebeg se izjavi proti in predlaga, da se sabor izreče za finančno neodvisnost Hrvatske. Radie govori tudi za finančno samostojnost. Ban se iz ustavnih razlogov iziavi za nujnost predsednikovega predloga. Dr. Lorkovic izjavi, da je opozicija v zmoti, ako meni, da bi finančna samostojnost nastopila, ako bi se finančna naerodba z Ogrsko ne podaljšala. Po § 8 nagodbe bi ostale finance Ogrske in Hrvatske skupne, tudi če bi mi nagodbe ne podaljšali. Peršič izjavi, da je koalicija s tem, da je na podaljšanje finančne nagodbe pristala, pogazila besedo, dano narodu in pakt, podpisan s stranko prava. Pri glasovanju se sprejme predsednikov predlog. Zaključek seie ob L uri popoldne.
Reško vprašanje in Slovenci.
Pocl tem naslovom priobčuje dr. Baroda. v »Rijeških Novinah« članek, v katerem izvaja, da bi morali tudi Slovenci z vso odločnostjo nastopiti proti ponovni kršitvi hrvaških postavnih pravic, ker je tudi iz sedanjega hrvaškega sabora izključeno zastopstvo mesta Reke, lci bi glasom zakona morala i«»! ia v Duvut dva poslanici. imenoma pozivlje člankar vodstvo S. L. S., »ki je s proglasitvijo slovensko - hrvaškega edinstva 20. okt. lanskega leta prevzelo ne le moralno ampak tudi formalno dolžnost, da istoveti hrvatske narodne interese s svojimi in jih zastopa z istim ognjem, z isto zanosno vztrajnostjo, ki smo jo že včasih občudovali na tej parlamentarni skupini. Nikdar ni bila slovenska delegacija v brezobzirnem udejstvovanju svoje ljubezni do bratskega. naroda tako veličastna kot v boju proti odiranju bosanskih seljakov. Še potrebnejši, še važnejši je energičen nastop ob priliki reškega vprašanja, tem važnejši, čim eminentnejši je pomen Jadranskega morja za cel naš jug. Tudi imamo precedens v nastopu Slovencev proti hrvatskemu komisariatu v znani interpelaciji, ki je bila morda le plusk v vodo, a v toliko pomembna, ker je sam ministrski predsednik utemeljil naš nastop za ustavne pravice v delu celotne monarhije.«
Konstantinov joüiiej in unijatsko gibante
flHÉÉH
(Dopis iz Sofije.)
Kakor po vseh večjih mCsiih Evrope, tako se je praznoval Konstantinov jubilej na posebno slovesen način tudi,tukaj v Sofiji: to mesto je namreč nekdanja Serdica, ki je bilo posebno milo velikemu vladarju, ki se je o njem izrazil: »Moj Rim je Serdica!«
V katedralni cerkvi so je v navzočnosti prevzvišenega nadškofa Msgr. Roberta Meninija v nedeljo popoldne na praznik Čistega spočetja M. D. vršila velika slavnost: »Seance religieu-se Citteraire et musicale« z izbranim vzporedom.
Zborovanje se je odprlo s slavnostno himno »Te deum laudamus«, uglasbeno po Antonu Gnezda (Slovencu iz Zagreba). Proizvajal jo je odlično kralj, dvorni orkester. — Nagovor je imel domači /.upnik P. Serafín v francoskem jeziku z geslom? »In hoc signo vinces«.
Slavnostni govor je imel prof. Á, Bezen^ek v oulgarskem jeziku, v katerem je opisal staro Sofijo (Serdica ali Sredec) v ari^eologičnom. geografičnem in historičnem "obziru, a posebno staro ccrkfcv sv. Sofije (sedaj v razvalinah na najvišji točki mesta), pod katero so nedavno bile odkrite osnove starejše manjše cerkvice, sezidane od hčere
je bila torej izbrala ime cerkvi, (Sofija t. j. Modrost božja) in po tej cerkvi se imenuje današnja prestolica bulgar-ska _ Sofija. Konstantinov jubilej je torej v tem oziru tudi jubilej mesta Sofije. To je govornik natančneje razložil mnogobrojiiim poslušalcem. Katedrala je bila prenapolnjena ne samo katoličanov, nego tudi pravoslavnih Bulga-rov. ki so z velikim zanimanjem sledili njegovemu govoru. Proti koncu svojega govora je omenil tudi sedanje gibanje za unijo. Rekel je: »Morebiti reši to gibanje Modrost božja, da se zedinita v bodočnosti zopet oba Rima: Konstantinov in papežev, — iztok in zapad — kakor sta bila zedinjena ob času velikega vladarja, ki je dal pred 1600 leti kristjanom verske svobode.«
Potem so sledile razne točke cerkvenega koncerta. Nastopile so gojen-ke francoske dekliške šole z lepim zborom: »Regina coeli« in otroci iz mednarodne sirotišnice, katera je pod vodstvom hrvatskih in slovenskih sester iz reda sv. Vincencija. Otroci — sirote so peli jako milo pesem »V svitu jutranje zarje«, tako da so bili mnogi do solz gin j eni.
Francoski pisatelj Jules Guillebert, sodelavec raznih francoskih časnikov, je govoril o blagorjih krščanstva v francoskem jeziku jako zanimivo.
Slavnost je zaključil nadškof s svojim govorom v štirih jezikih (bul-garski, francoski, nemški in italijanski). Omenil je, da se je obrnilo nanj 45.000 Bulgarov s pismeno prošnjo, naj bi bili sprejeti v unijo s katoliško cerkvijo. On jim je obljubil, da bode to prošnjo v Rimu podpiral.
Ta pojav ob priliki Konstantinove-ga jubileja je po njegovem prepričanju posebno radosten in pomenljiv za Kristusovo cerkev.
Bulgari, kakor sploh vsi navzoči, so sledili posameznim točkam slavno-sti s posebnim zanimanjem in tudi vsi bulgarski časopisi so pisali o njej simpatično in pohvalno.
Bila je to sigurno prva slavnost te vrste v Bulgariji.
LiuUllonsKe novice.
— lj Pevci somišljeniki so vabljeni k vaji nocoj ob pol osmih v prostore
»Ljubljane«.
lj Društvo »Slovanski klub« v Ljubljani oblastveno razpuščeuo, to je najnovejše, ob koncu leta 1913. Deželna vlada je baje to društvo razpustila. Baje je »Slovanski klub« v »Slov. Narodu« in v »Danu« objavil načelo, da v Srbiji nobeden Slovenec ne dobi službe, ki nima priporočilno pismo od »Slovanskega kluba«, katero je podpisal »On«, to je predsednik kluba gosp. Ivan Hribar, bivši župan Ljubljanski. Deželna vlada je videla v tem delovanju ost naperjeno proti drugim strankam na Slovenskem, kajti kdor pozna politično zagrizenost gosip. Hribarja, je prepričan, da bi se skrajiiio potrudil, da na Srbskem ne pride nikdo drugi do kruha, kakor tak »liberalec«, ki se je Hribariu s svojo krvjo zapisal.
lj Silvestrov večer v Unionu je vsako leto najpriljubnejši Silvestrov večer v Ljubljani. Jjitli se prične točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, po polnoči 2 K.
lj šentpeterski Orel v Ljubljani opozarja na svojo prvo javno telovadbo, ki bo v nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodeluje vojaška godba. Vstopnice se dobivajo v Katol. Bukvami in pri trgovcu Iv. Podboju na sv. Petra cesti.
Deželni muzej bo v četrtek, novoletni dan, predpoldne od 10. do 12. ure odprt za javen poset.
lj Tiskarsko gibanje v Ljubljani. »Laibacher Zeitung« je zopet pričela izhajati, dasi v manjšem obsegu. Tiskarna je postavila k stavnim stroiem tip-karice iz pisarne. Tipkarice se hitro oživljajo v svoj novi posel. »Laibacher Zeitung« pravi, da so ji stavci pred odhodom iz tiskarne pokvarili stavne stroje in je bilo treba precej časa, da so bili popravljeni. — Danes okolu ene ure popoldne je prišlo 35 stavcev pred magistrat »čakat na delo«. Dobili so župana. ki jim je rekel: »Drugega dela nimam, kakor kidanje snega«. Nato so dobili stavci nove lopate, nakar so pričeli v Šeletnburgovi ulici in drugod od-kidavati sneg. Občinstvo je to delo spremljalo z očividnimi simpatijami, ker bi brez te izredne pomoči še dolgo časa ostala celo Šelenburgova in Dunajska cesta Sibirija.
lj Tiskovna pomota. V notici, priob-čeni dne 27. dec. 1913, v kateri smo poročali, da je bila sobarica Mariia Jelen pri dr. Furlanu od svojega častilca oklofutana, potem pa aretirana in odpeljana v bolnico, vrimila se je pomota. Kajti dotična Marija Jelen ne službuje nri dr. Furlanu. marveč pri dr. Frlanu.
Mim stvori
Velikani. Pred nekaj tedni je umrl na Portugalskem neki velikan in ob tej priliki se spominja časopisje raznih velikanov, ki jih pozna zgodovina. V vojski Karla Velikega je bil ogromen vojak, ki je ob neki priliki s svojo pšico prestrelil štiri sovražnike na en mah. Rimski cesar Maksimin je bil visok 2 metra inpol in je pojedel na dan 40 funtov mesa. Prste je imel tako debele, da je nosil zapestnice svojih žena kot prstane. V Britskem muzeju v Londonu se nahaja okostnjak, ki ima. jako zanimivo zgodovino. Irski orjak Burne se je kazal ljudem po sejmeh in s tem zaslužil mnogo denarja; bil je pa strašen pijanec in zato se je kmalu uničil. Pred smrtjo mu je učenjak Hunter ponudil 800 funtov šterlingov za njegovo mrtvo truplo. Burne bi bil moral v oporoki pismeno potrditi in svečano izjaviti, da njegovo mrtvo truplo pripade anatomičnemu zavodu. Ta ponudba, je pa velikana zelo prestrašila in dal si je od štirih najboljših prijateljev priseči, da ga bodo dostojno pokopali — v morju. Ko je Hunter to zvedel, je podkupil grobarje, ki so namesto Burnejevega trupla naložili v krsto razne težke predmete, krsto zabili in jo svečano spustili v morje, Burnejevo truplo pa spravili v Hunterjeve roke". Tako je te-1 daj Britski muzej dobil orjaški oko-| stnjak. s
Silni uspehi agitacije za izstop iz protestantske cerkve. Med protestanti se strahovito širi brezverstvo; ljudje kar trumoma izstopajo iz protestant- j ske cerkve in postajajo brezverci. To so i uspehi berolinskega društva »Konfes- j sionslos« (Brez veroizpovedbe), ki ima tesne stike z monistovsko zvezo in ki zadnji čas razvija mrzlično delavnost za odstop množic od protestantske cerkve. To gibanje je zadnji čas dobilo očividno politično ozadje, ker so se ga polastili soc. demokrati. Nedavno je vodja monistovske zveze Ostwald priredil več zborovanj, katerih uspeh je bil ta, da je 1300 oseb izstopilo iz pro-testantovske cerkve. Te dni je pa društvo »Konfessionslos« znova priredilo na en sam dan 12 velikih shodov, katerih se je udeležilo nad 20.000 oseb. Vspeh je bil sijajen: 4200 oseb je takoj prijavilo svoj izstop iz protestantovske cerkve. Stvar je začela vznemirjati tudi poklicane oblasti; menda bodo zvišali pristojbino za izstop od 2 na 100 mark, da tako zajeze izstopanje. Cesarica si je dala natančno poročati o celi stvari ter izrazila svoje obžalovanje. Protestantski pastorji, ki zadnji čas tako pogosto hodijo rogovilit v naše avstrijske dežele in hujskat za »proč od Rima«, bi mnogo pametneje storili, če bi ostali v Prusiji in gasili požar, ki preti njihovi lastni hiši.
Nesreča na morju. Pri Frederiksta-du se je potopil norveški parnik »Try-g\ve« z vso posadko in z dvema potapljačema.
iapiilie le ižalieeJlioiist oSijiiSliM! Telefonska in brzojavno poročilo.
j DR. ŠUSTERŠIČ DEŽELNI GLAVAR.
Dunaj. Cesar je imenoval dr. šu-i sieršiča za deželnega glavarja in barona i Ldchtenberga za njegovega namestnika.
t DR. ŽITNIK.
Dunaj. Za dr. Žitnikom se je bral rekvijem v Alzerski cerkvi. Bral ga je prošt Stojan z asistenco Baumgartner-ja in Weixnerja. Vlado je zastopal na-učni minister Mussarek. Zastopnike so poslale vse stranke. Žalovanje za dr. Žitnikom je splošno. Predsedstvo zbornice bo zastopal pri pogrebu vitez Pogačnik. Ako zbornica ne bi imela jutri seje, se Slovensko-hrvatski klub uflete-ži pogreba korrporativno, če ne. po de-putaciji.
SITUACIJA NA VRHUNCU KRITIČNOSTI.
Dunaj'. Zbornica je sprejela danes zakon o odkazih deželam v drugem in tretjem branju. Nato se začne razprava o učiteljskih plačah. Predsednik izroči davčne predloge, kakor so prišle iz gosposke zbornice nazaj, brez prveea branja finančnemu odseku. 01esnicky proti temu odločno protestira. Rusini začno žvižgati, piskati In kričati: Eljen Tisza! Eljen Čuvaj! Šum je tako velik, da se mora seja za pol ure Prekiniti. Nato se vrši načelniška konferenca. F|nk je predlagal, naj se seja zaključi in ob pol petih skliče nova. Med tem časom naj finančni odsek reši davčne predloge, došle iz gosposke zbornice. Kramar izjavi, da naj zbornica zdaj pokaže, ako ima moč rešiti finančno predlogo ali pa dopusti brezparlamnn-tarno dobo. Dr. Šusteršič se je pridružil Finku. Grof Stiirgkh ic dejal, če zbor-
nica reši finančne predloge, ie vlada pripravljena glede budgeta pustiti kratek ex-lex. Po finančni postavi predloži vlada postavo o lokalnih železnicah. Prihodnja seja bo torej danes ob pol 5. uri popoldne. Zdaj zboruje finančni odsek in govori Budzynowski. Veliko vprašanje je, če se ta načrt posreči.
SMRTNA KOSA.
Stockholm. Kraljica-mati Sofija je danes zjutraj na akutnem vnetju pluč umrla.
PAŠIČ ODSTOPIL.
Relgrad. Kabinet je danes kralju zopet ponudil demisjjo. Kralj jo je vzel na znanje in sklical predsedstvo skup-šči e, da se o položaju posvetuje.
RUSIJA PRIDRŽI REZERVISTE.
Peterfcurg. Ruska vojna uprava je rezerviste, ki bi imeli biti zdaj odpuščeni, pridržala pod orožjem.
SLAB MEDNARODNI POLOŽAJ.
Belgrad. Ministski predsednik Pašič je konferenci vladne stranke izjavil, da je mednarodni položaj tako nsngoden, da
mora Srbija biti vsak Pas pripravljena.
BULGARSKi AGRAROI ZA ZJEDINJENJE
S SRBIJO IN ČRNOGrORO.
Solija. Predsednik največje stranke na Bulgarskem, agrarne, Stambolijski, je na kongresu te stranke izjavil, da Bulgaria ne sme prekiniti zveze s svojo osio-boditeijico Rusijo in da mora imeti en sam ideai: popolno zjedinjenje bolgarskega in rrbskega naroda, tako da bo na Balkanu ena sama slovanska država. Bulgaria ne sme poslušati onih, ki imajo samo en cilj: Slovane ločevati in en slovanski narod proti drugemu izigravati. Bulgarski kmetski narod hoče miru in prijateljstva s svojimi sosedi, predvsem s Srbijo in Črnogoro.
SULTAN JE OBOLEL.
Carigrad. Sultan je obolel.
VIHAR VRGEL RODBINO 10 OSEB V MORJE.
London 30 Iz New Yorka se poroča, da je ob obrežju New Yerseya vrgel vihar rodbino 10 oseb v morje, ki so vsi vtonili. Pri Barnegattu je porušil vihar 20 hiš.
VIHARJI V JUŽNI NEMČIJI.
Stuttgart. Radi viharja so vse telefo-nične žice potrgane in je zato telefonični promet s kraji ob Renl in s Francijo prekinjen.
ATENTAT NA POSLANCA.
Arad. Včeraj je gostilničar Morin v Kiirtosu na ulici streljal na poslanca Ladislava Hamoryja in ga je težko ranil. Morin pravi, da je Hamory pripravil njegovo ženo ob 100.000 kron.
ŠEST TOVAREN POGORELO.
Berlin, V Bergenu je uničil ogenj popolnoma šest tovaren.
LAKOTA RA JAPONSKEM.
Tokio, Vsled slabe žetve je zavladala v okrožjih Aomori in Hokkaido lakota. Več tisoč oseb umira vsled lakote. Starši prodajajo svoje hčere trgovcem z dekleti. Vlada je dala 6 milijonov jenov za stradajoče.
Dnevne novice.
Zbornica, Vsak čas kaj novega! V nedeljo so zborovali vsi trije klubi gosposke bornice in so sklenili, da se vrne zbornici os.-dohdn. novela z vsemi iz-premembami, ki jih predlaga njihova komisija. Gotovo je torej, da se bo morala predloga vrniti poslanski zbornici. — Rusini so včeraj stvarno popravljali; obenem je pa njihov klub imel dolge posvete, kako bi častno mogli odstopiti od obštrukcije. Predlagali so večinskim strankam, naj bi. četudi milo, izrazili, da je vlada kriva, da ni prišlo do sporazuma med Rusini in Poljaki glede na gališko volivno preosno-vo. Te pa niso hotele tega storiti, češ da nimajo nobenih garancij za mirno rešitev finančnega vprašanja, ker Rusini ob povratku predloge iz gosposke zbornice lahko začno iznova odločilen odpor. Zato so ob tričetrt na 7. Rusini nehali s svojimi popravki brž ko se je zvedelo, da je gosposka zbornica sklenila, kar so klubi včeraj odločili. —- Za jutri je ves pododbor, ki se zdai posvetuje o prepornih točkah volivne pre-osnove, sklican na Dunaj. Stiirgkh hoče z vso silo apelirati na njegove člane, naj se pogodijo, da bo mogel gališko spravo podati cesarju za novoletni dar. Morda se to tudi posreči. Vendar pa zdaj ne kaže, da bi se moglo priti iz zagate brez S 14. Proračunskega provizo-rija ne dopuste češki agrarci in radi-kalci. S tem upajo vreči sedanjo vlado, ki jo delajo krivo komisariata na Češkem. Razni kandidati za ministrske predsednike se že oglašajo, oziroma za-
čenja se »delo« zanje. Parlamentari-zacija kabineta zopet straši v ozračju. Par tednov se pač še ne bo ¡nič posebnega zgodilo v tem oziru; ko se pa približa doba zopetnemu zasedanju državnega zbora in ko pride v ospredje rešitev bosanskih železnic in vojne predloge, ki je oboje ogrski parlament že rešil, je zelo verjetno, da nastanejo v vladi važne izpremembe.
+ Častni kanonik dekan I-nvrenčič, Cesar je imenoval za častnega kanonika stolnega kapitelja ljubi ionskega g, dekana Ivana Lavrenčiča v Kamniku.
4- Višji bibliotekar dunajske vse« učiliške knjižnice je postal dr. Henrik Pogatscher; sodeloval bo tudi pri »Isti* tuto austriaco di studii storici« v Ri-mu.
—	Naše prireditve na Spodnjem
Štajerskem. Dne 4. januarja bodo naslednje prireditve: pri Sv. Barbari v Halozah ima občni zbor slov. katol. izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne. Govori dr. Korošec. — V Celju priredi izobr. društvo gledališko predstavo »Junaške Blejke«. — V Konjicah ima bralno društvo večjo prireditev. Na vsporedu je: vese\i igra, petje itd. — Vi Mozirju ima kat. slov. izobr. društvo po večernicah občni zbor. — V Ptuju pri-, redi občno bojno društvo v Zupančiče* vi gostilni svoj društveni večer. — Pri Sv. Lovrepicu na Drav. polju in v Cir* kovcah zboruje kmetijska podružnica* Na prvem kraju je*občni zbor, ki se vrši po rani službi božji, v Cirkovcali pa po* učno predavanje s pričetkom po večernicah. Na obeh zborovanjih govori okr< živinozdravnik Hinterlechner iz Polj* čf» i. — Na praznik sv. Treh kraljev dne 6. jan. se vrši v Jarenini mladeniški shod. Govori urednik Žebot. — V Šo* štanju ima konjerejska podružnica zai Šaleško dolino ob pol 12. uri dopoldne y gostilni g. Rajšterja poučno predava* nje. Ista zadruga ima ob 3. uri popol* dne v gostilni g. Skaza v Veleniu svoj občni zbor s poučnim predavanjem. —» Na Vidmu ob Savi priredi katol. slov< izobr. društvo popoldne po večernicah gledališko predstavo. — Pri Vel. Nedelji se vrši protialkohoim shod in se ustanovi podružnica »Sv. vojske«. Go* vornik pric^ iz Maribora.
—	Braslovče. Dne 28. t. m. je sla*
vilo Bralmo društvo 25-letnico in Pev* sko društvo 20-letnico svojega obstan* ka. Pri slavnosti je govoril dr. Koro*
šec.
—	Iz Sodražice. Na Štefandan nag je obiskal novoizvoljeni dež. poslanec g. Anton Lovšin. Ker pred volitvami ni imel prilike v Sodražici razviti svoj program, je sedaj kot izvoljeni poslanec stopil pred svoje volivce, da se jim zahvali za zaupanje, katero so mu s svojimi tako številnimi (240) glasovi iz* kazali, ter zasliši njihove želje, za kate* re se ima kot poslanec zavzemati. Na shodu, ki je bil zelo dobro obiskan, je v daljšem, lepem govoru, ki je bil opeto* vano prekinjen s pritrjevalnimi medklici, povdarjal, da bode v splošnem deloval po načelih stranke, kateri pripada, posebej pa kot poslanec ribniške doline vse svoje moči zastavil v njen blagor. Največ pohvale je žel. ko je izjavil, da se bo potegoval za to. da deželni zbor ozir. odbor sorazmerno z Gorenjske, dela tudi za napredek Dolenjske, zlasti njegovega volilnega okraja. Več volivcev se je javilo k besedi, ki so mu priporočali razme krajevne potrebe, da se v zbornici.za nje zavzame. Ker je mnogo potoval po Ti-rolskem in Švici, ter mu je dobro znana tamošnja gojitev živinoreje, nam je obljubil na enem prihodnjih shodov kaj več o njej povedati. Po dveurnem zborovanju so se volivci z zadovolj-nostjo razšli, trdpo prepričani, da so v osebi g. Lovšina pravega moža poslali v deželno zbornico.
—	Grol Draškovič umrl. V Dugem-selu je umrl grof Sandor Draškovič, vi-rilist hrvatskega sabora in madjarski magnat. Bil je šele 38 let star. Otrok nima.
—	Zimski šport v Bohinju. V Bohinju je padlo 35 cm snega, Z novim le-tom se prične zimska sezija. Baie pride ta dan tudi prvi športni vlak iz Trsta.
—	Dom na Vršiču pri Kranjski gori ne bo radi snežnih žametov in nevarnosti plazov za Silvestrovo in Novo leto odprt in oskrbovan.
—	Dva tajnostna dogodka. Včeraj so našli v ulici Punta del Forno v Trstu na njenem stano\a«nju mrtvo truplo 65-lelno Agnezo Majer iz Celja, ki je dajala postelje najem. Bila ie skopa ženska, ki se je pečala z majhnimi špekulacij ami. Iz sumljivih znakov na' vratu se sklepa, da je bila zadavljena. — Isti dan so blizu postajo v Borštu našli obstrcljeno čedno napravljeno tujko. Kmetje so dejali, da so slišali strele iz revolverja. Tujka sama je rekla, da je bila napadena od roparjev. Zdai leži v nezavesti.
—	Tajnost poštne tatvine 128.000 K v Trstu se ne more razkriti. Sicer sta poštni uradnik Bjekar in sluga Kočevar še zaprta, a odločilnega se iim ne more dokazati ničesar.
—	Konkurz. Antonija Koželj, prodajalka v Št. Rupertu je radi slabih kupčij napovedala 29. t. m. konkurz.
—	Vlomilca v semiško hranilnico prijelil Dezerterja Karola Koren roj. v Trstu in pristojnega v Št. Lovrenc so v Oolomucu prijeli. Vlom v hranilnico v Semiču taji. Njegov brat Viktor, pri katerem so našli mnogo vlomilnega orodja in kateri je delal v Kotu pri Semiču se ie pa pri aretaciji izgovarjal, da je orodje od brata Karola. Ta dva in neki Italijan so tisti tički. ki so odnesli hranilnico znatno svoto. l lomov na «riaki način, kakor omenjeni — je mnogo, zato morajo biti ti nepridipravi člani kake lopovske družbe.
—	Revolta na avstrijski ladtf. Na parniku »Austro - Američane«. »Kaiser Franc Josef 1.« je v Buenos Airesu izbruhnil upor kurjačev. ki so strojnike z noži napadli. Častniki so kurjače z revolverji ukrotili. Upornike so zvezali in zaprli ter jih bodo odposlali v Avstrijo. .. , ,
—	št. Ilj pri Velenju. Zadnu teden
pred božičem smo imeli tri mrliče. 22. dec. je umrl g. Andrej Vončina, rojen v Idriji na Kranjskem. — Dne 13. novembra ob 6. uri zvečer je pogorelo gospodarsko poslopje g. Ivana Ogrin; živino so rešili. Bil je zavarovan.
—	Važna aviatična iznaidba. Na banketu ameriškega aerokluba ie a ia-ni pionir na aviatičnem polju Orville Wright naznanil, da je iznašel avtomatično napravo za stabiliziranje letal. 95 odst. letalskih nesreč je pripisati zmedenosti pilotov, ki v slučaiih, ko se letalo jame nagibati, hitro posežejo po različnih napravah, da bi letalo vzdržali v ravnotežju, pri tem pa v svoji zmedenosti le pospešijo ali povzroče nesrečo. Njegova nova iznajdba bo letalo avtomatično vzdržavala v ravnotežju in bo vsak tozadeven ukreo pilota nepotreben, tako da bo potem lahko vsak človek brez nevarnosti vodil letalo. Iznajdba je že popolnoma ureizku-šena, le neko pomanjkljivost nri električni zvezi je še treba odpraviti. Orville Wright hoče svojo novo iznajdbo izročiti javnosti prihodnjo pomlad.
—	Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju Kamnik se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje: 1. Eno učno mesto na štirirazredni ljudski šoli v Domžalah, z omejitvijo na moške prosilce; 2. eno učno mesto na dvo-razredni ljudski šoli v Šmartnem; 3. nadučiteljska služba in učno mesto na dvorazredni ljudski šoli na Vrhpolju; 4. nadučiteljska služba, event, učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Radomlju; 5. nadučiteljska služba in učno mesto na novoustanovljeni dvorazredni ljudski šoli v Stranjah; 6. nadučiteljska služba na dvorazredni ljudski šoli v Čemšeniku; 7. učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli v Pečah in sicer iznova s pri-stavkom, da ostanejo še vložene prošnje tudi za novi razpis natečaja v veljavi; 8. po eno učno in voditeljsko mesto na enorazrednih ljudskih šolah na
„ Rovih in na Selih. — Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je za vsako posebej vlagati do 15. januarja 1914. — V postojnskem okraju: Na Premu nadučiteljska služba. Prošnje do 13. januarja 1914. Mesto za učitelja na petrazredni ljudski šoli v
Dr. Emil Starš in soproga Zalka Stare naznanjata tužno vest o bridki izgubi njihovega iskrenoljubljenega sinčka in dobrega bratca
Vitomila
ki je sinoči v 6 letu mirno izdihnil
Pogreb bode dne 31. t. m. ob 3 uri popoludne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, 30. decembra 1913.
L slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
S»«
Kupi se večja množina
Postojni do 15. januarja 1914. — V novomeškem okraju: Učno mesto na štirirazredni ljudski šoli v Žužemberku do 15. januarja 1914. — V litijskem okraju: Učiteljska služba (za moške prosilce) na štirirazredni ljudski šoli v Šmartnem pri Litiji do 6. januarja leta 1914.
milSlO (čojnego)
po dogovorjeni ceni, event. tudi na sklep. Ponudbe pod .dobro blaao* 3984 na upravo tes-a lista.
Silvestrov večer priredi Slov. katol. izobr. društvo na Viču. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Silvestrov večer priredi ženski odsek društva sv. Jožefa v Tržiču jutri v sredo v svojih prostorih. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu je petje in par šaloiger.
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Fran Picek
trgovec in posestnik
dne 29. t. m, ob pol 12 uri ponoči, po težki in zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 53. letu mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika prepeljalo se bode iz Ljubljane v Ribnico, kjer se vrši pogreb dne 31. decembra ob 4. uri popoludne is kolodvora v Ribnici na ondotno pokopališče. Ribnica, 30. decembra 1913.
Žalujoči ostali.
I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
[ItlIlllElllISllílilIltltlElllílllllllllílIllllllllllilliltlllllll
m
ii ii m m
m a
Restavracija glavni kolodvor
(Jos. Schrey)
Na Silvestrov večer
velik
s sodelovanjem godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Vstopnina 70 vin.	Začetek ob 8. nr! zvečer.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča velespoštovanjem
Josip Schrey.
m
ii m
restavrater.
Previdni
kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.
Ne zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila.
Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih, v
cffiarel &amamik S @o.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, automobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža.
JBjuBljana, ^DunajsRa cesta 9—12r
Razpisi
3959
Za zgradbo zajetja in rezervarja z vsebino 260 m3 v vasi Gorenji Ig, občina Iškavas, okraj Ljubljana, na 13.028*40 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 31. jaauarja 1914 ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje zgradbe zajetja in rezervarja na Gorenjem Igu.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 1) za znesek 2'60 K.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. decembra 1913
Srečno nopokfo
želi »sem cen j. o3 jemalcem v me« siu in na deželi, priporočujoč se njihovi Haljni naklonjenosti
'©aso Peiričiča nasle2nik
3. Samec
Cjubljana, 3Itesini trg.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in prerane smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta in strica, gospoda
Mi Pogačnika
izrekamo kar najtoplejšo zahvalo vsem ljubim sorodnikom, znancem in prijateljem.
Prav posebno pa se zahvaljujemo za častno spremstvo na zadnjem potu pokojnikovem, predvsem pa preč. duhovščini, slavnemu uradniš-tvu in orožništvu, slav. pevskemu društvu ter požarni brambi.
Najtoplejša zahvala vsem in vsakemu posebej.	3983
Litija, dne 26. dec. 1913.
Žalujoča rodbina Pogačnik-Flis.
-. ■■. fe ■

Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom smrti in bolezni naše iskreno ljubljene hčerke, ozir. sestrice, gospodične
fledvike Sinjjer
se vsem dragim sorodnikom in prijateljem prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa izrekamo za mnogobrojno časteče spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku kakor tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja.
Ljubljana, 29. decembra 1913.
3978
Žalujoči ostali.
. : ■ ■ "M
Dr.JLLevIčnife
ordinira
vsak dan razen nedelje in praznikov
od 9. do 10. in od Z. do 3. nre.
Gostilnam trgovina
z mešanim blagom s tobakarno in žganjetočem,
z verando in kegljiščem, poletnim vrtom, štirimi podzemskimi kletmi, opremljeno z aceti« lensko razsvetljavo, z novimi, ognjevarno zidanimi hlevi in gospodarskimi poslopji, četrt ura od železnične postaje Kočevje, v neposredni bližini premogovnika, kjer je uslužbenih 7—800 ljudi, z okoli 80—100 orali zemljišča, se proda iz zdravstvenih ozirov iz proste roke. Več pove lastnik A. Kresse, Šalkavas pri Kočevju. Plačati treba takoj dve tretjini kupnine. 3744
■ ■
■
Konfekcija	\
za moške, ženske in otroke	■
v veliki izbiri po zanesljivih	J
stalnih cenah v podružnici	■
tvrdke R. M i k 1 a u c	■
v	S
a a
(Medena ulica).
Poseben oddelek i. nadstropje	■
Cenik na zahtevo brezplačno	J
in poštnine prosto. 2622	■
v novo lelo.
Staro leto je poteklo, nahajamo se X novem letu 1914. Kdo ve, kaj nas čaka, kdo ugane, kaj nam prineseio novi časi, kaj skrivajo pod svojim tajnost-nim plaščem? Prorokovanje je riskant-ina stvar, za tistega, ki posluša, in za tistega, ki prorokuje, zato nočemo biti vedeži.
Pač pa se ozrimo nazaj na pretekle dni — »historia vitae magistra« — in se iz njih učimo brati bodočnost.
Preteklo leto 1913 je bilo za nas zanimivo leto. Minulo je namreč ravno 25 let, odkar je nastopil na Slovenskem ženialen katoliški mož dr. Anton Mah-nič in zaklical v naš svet resno in pomenljivo besedo: »Več luči!« Ven z krščanskimi načeli! Katoliške ideje morajo preosnovati in preroditi vse naše javno življenje in pregnati vodenost in zmešanost, ki je preplela tedanji slovenski svet.
Z Mahničem se je začela nova doba, doba načel, smotrnega dela. doba katoliških shodov, politične in socialne organizacije. Liberalizem, ki je zaviral in moril vsak zdrav napredek in razvoj in gnal naš narod v verski, nravni in gospodarski propad, je začel bledeti in usihati kakor posušeno drevo. Začela se je na Slovenskem velika doba preporoda, krščanske renesance, katere sadove uživamo tudi mi. Kdo se ne spominja z veseljem onih lepih časov, ko nismo ničesar pomenili, pa tudi ničesar imeli, razven zavesti, pravice in resnice v «rcu in ogenj navdušenja v očeh, pa smo vendar šli z veseljem in pogumom v najhujše boje in smo iih tudi zmagonosno končali! To je bila sila katoliških «načel in idej; zakaj vse to so nam one ustvarile. To so bili uzroki našega napredka in tega ne smemo pozabiti. Prešli smo mnogo potov in pozabili bi lahko na vrata, skozi katera smo prišli.
Poglejmo, kako žalostno in kako globoko je padlo ustavno in politično Življenje v Avstriji! Nikjer nobene koncentracije, nobene enotne misli, okoli katere bi se zbrali avstrijski narodi. Vse je razrvano, vse zmešano in izhoda ni nikjer. Zakaj? Zato, ker je pozabila avstrijska politična javnost na katoliška načela, načela narodne, gospodarske in socialne pravičnosti. Ker vladajo v javnosti fraze in se gleda skupni blagor samo v luči stranke in ne v luči skupne dobrine. Z mikroskopom se nalašč išče, kaj ima kdo slabega na sebi in se med velikanskim krohotom zliva na političnega nasprotnika, namesto da bi se pritegnil k delu in upoštevalo to, kar ima dobrega v svojem programu. Zato tudi v Avstriji nikamor ne pridemo.
Avstriji je treba več katoliške poli tike!
Katoliška politika se mora gibati vedno v okvirju katoliških načel. Kar vodi privatno življenje, to mora veljati tudi v javnem življenju. Kakor je strast škodljiva v privatnem življenju, ker dela ljudi nesposobne za mirno prevdarjanje, tako je tudi politični fanatizem zanič in zopern. Moža načel ne bodo preslepili ne naslovi, ne odlikova fnja, ne mamon, on bo šel vedno pota, ki se ujemajo z nravstvenimi zakoni. Če je laž, zvijača in sila prepovedana v privatnem življenju, je prepovedana tudi v političnem življenju. Take stvari se v bojnem metežu, ko je človek ves razgret in prešinjen misli, kako bi se nasprotnika ubranil in odkrižal. lahko pozabijo, in to je razumljivo, ne ¿mejo se pa uveljaviti kot metoda.
Ko bi si te-le stvari avstrijski politiki bolj k srcu vzeli, bi se kolo avstrijske politike kmalu drugače zavrtelo.
Namesto katoliških načel so danes zavladala povsod strankir.a načela. Stranke in poslanci so postali avtoriteta, dasi po pravu nimajo nobene. Veliko se govori danes o demokratizmu, v resnici ga pa nikjer ni. Po demokratičnih načelih bi moralo imeti ljudstvo povsod prvo besedo, njegova volja bi morala biti povsod merodajna in odločujoča. Brez ljudstva niso politiki ničesar. To jih ustvarja, zdržuje in odstav-Ija. Njemu so odgovorni za svoia dela, besede, glasovanja in zveze. Poslancem bi moralo ljudstvo nalagati, kako naj glasujejo in govore. Ljudstvo in zastopniki njegovega mnenja, listi, imajo pravico in tudi dolžnost svoje poslance in njih dela nadzirati, hvaliti in grajati. Tega jim ne sme nihče kratiti. To je pravi demokratizem!
V resnici ne daje demokratizem ljudskim zastopnikom nobene avtoritete, razun v kolikor zastopajo prava (načela, najmanj ljudstvo terorizirati. Poslanci ne smejo neodvisno od njega politizirati, češ, kar mi delamo, mora
biti prav. To ni res, je lahko tudi napačno.
Danes je postal demokratizem karikatura, ne samo na Francoskem, ampak tudi v Avstriji. Ako bi v Avstriji res kaj pomenila prava volja narodov, bi imeli že zdavnaj narodnostni mir in spravo. Ali mislite, da je češki, nemški, poljski, rusinski kmet res za to. da se narodi med seboj sovražijo in da hodijo njih poslanci na Dunaj prazen bob mlatit?
Danes so avstrijske politične stranke bogovi, maliki. Kdor si upa politikom kaj reči, je že sojen s polenom. In tako smo prišli tako daleč, da si ne upa nihče povedati več svojega mnenja, vse gleda samo na usta druzega. ker je v dobi demokratizma govoriti — nevarno in ne mara nihče polena. Med ljudstvom je pa zavladala apatiia do politike, zmanjkalo je gorkote in navdušenja.
Novo leto pričenjamo. Kai nam bo prineslo? Po teh potih ničesar dobrega. Nazaj h katoliškim načelom! Več luči! Potem se bosta tudi v Avstriji mir in pravičnost poljubila.
Gospodarski pregled n lelo 1913.
Ravno minulo leto je bilo za splošno gospodarstvo doba trde izkušnje ter je posebno hudo zadelo našo državo.
Že začetek je obetal malo dobrega.
Od vseh strani so prihajale alarmne vesti; vojna na Balkanu ie bila v polnem teku in lokalizacija balkanskega požara je zahtevala živahnega diplo-matičnega boja, ki se je pri nas kristaliziral v mobilizacijah na jugu in severu. Vsled vznemirljivih novic zapeljano ljudstvo je navalilo na hranilnice in druge denarne zavode ter dvigalo svoje prihranke, če mogoče v zlatu, da ga je zakopalo doma in poskrilo po skrinjah. Najhujšim runom so bili izpostavljeni gališki zavodi, tako da je izdalo ministrstvo posebne razglase, ki so pomirjevali neuki narod. Dvignilo se ie takrat nad 300 milijonov vlog ter je bil zadnji december leta 1912 ob teh razmerah posebno kritičen, tako da je Avstroogrska banka dosegla rekord 708 milijonov davku podvrženih bankovcev. Da nismo imeli 250 milijonov zakladnih listov, katerih večji del je bil placiran v New Yorku in le manjši v Nemčiji, oddanih že v decembru, bi bilo za našo valuto v inozemstvu slabo, tako da moramo smatrati to amerikansko posojilo kot valutarno operacijo in ie Avstroogrska banka s svojim nanovo napolnjenim portfeljem izravnala slabi devizni trg. Vendar je bilo to posojilo precej drago in nas velja šest in tričetrt odstotkov.
Za januar bi bilo na ta način skrb-Ijeno; februar je pa navadno najlažji zimskih mesecev. Kar je sicer pravilo, je bilo letos izjema. Vsak je denar tiščal doma, ker je bil pripravljen na najhujše; banke so odpovedovale kredite brezobzirno gledajoč le na lastni obstanek. Tako da je bil le oni varen pred odpovedjo, s katerim bi banke same preveč izgubile ali katerega moči se jim je bilo bati. Kljub neugodnemu položaju je pa prišlo na svetovni trg več posojil, vendar večinoma »doma«. Italija ie najela v lastni državi 400 milijonov lir proti 4% zakladnim listom večinoma z »rahlim« pritiskom pri zavarovalnicah; isto-tako je dobila Španija v svoji deželi 300 milijonov pezet in je bilo baje posojilo subskribirano v 10 dneh. Francija je vrgla na trg 80 milijonov rente ter je pomagala še Rumuniji s 150 milijoni. Isto svoto se je posrečilo dobiti ogrskemu finančnemu ministru v Nemčiji. V kratkem je bila torej milijarda novih posojil na trgu, tako da je bilo posojilo mesta Berlin 60 milijonov mark kaj slabo sprejeto ter so morali predložiti to primeroma malo svoto večkrat v sub-skripcijo, pa še s slabim uspehom.
Avstrijski privatni diskont, ki je bil novembra 1912 povprečno še 489%, je poskočil v decembru na 5'91%. Januarja je zn ašal 5'39%, februarja je padel za 8 stotink, vendar so ga pa vojne homa-tije v marcu dvignile na 5 (59, a v aprilu na 5*81 %; padcu privatne obrestne mere v maju za 5 stot, in 5*76 je sledilo stalno vzdigovanje v juniju na 5-82 in juliju na 5-88. V nasprotju z vihravostjo privatnega diskonta stoji obrestna mera Avstroogrske banke stalno in nepremakljivo od novembra 1912 do konca novembra 1913 na 6%.
V marcu je popustila vojna napetost z Rusijo i.i obe državi ste že odpo-klicavali svoje rezervnike, kar bi kmalu skadersko vprašanje vse pokvarilo ter je nato april prinesel hudo poostre-nje položaja. Dalmacija, Bosna sto v pravem vojnem stanju in severni deli države so že pripravljeni za voino, do
____ __ _	katere pa vendar ne pride, ker se med-
Izdajatelj in založnik ..Katol. tisk. društvo". Maribor
tem v maju po končani prvi balkanski vojni bivši zavezniki pri razdelitvi plena medseboj zapletejo v vojno, ki bi povzročila pri nas kmalu novo mobilizacijo. Spričo teh političnih dogodkov je jasno, da se gospodarski položaj ni mogel poboljšati, posebno ker so po končanih dveh balkanskih vojnah vse vojskujoče se države silile na trg s svojimi posojili. Toda tudi druge države so pričele uvaževati novo konstelacijo moči ter so oboroževalni program razširile v groteskne meje. Nemčija rabi milijardo, ki naj se spravi vkup z enkratnim darom, primernim razmeram vsakega posameznega; Francija hoče poldrugo milijardo; kitajsko 500-milijon-sko posojilo je končno po dolgem obotavljanju pod streho. V tem oboroževanju mi seveda ne moremo zaostati in rabimo samo pol milijarde in 40 do 50 tisoč vojakov za reorganizacijo vojske. To je bil pri nas praktični uspeh balkanskih homatij.	(Konec prih.)
Telefonska in brzojavno poročila.
EX - LEX.
Dunaj. Rusini so včeraj obstrukcijo ustavili. Pri debati o osebnodohodnin-skem davku se je prej sklenjeni eksistenčni minimum v višini 2600 K z enim glasom večine odklonil. (Fej - klici pri socialnih demokratih). Ostale točke so se sprejele večinoma tako, kakor jih je poslanska zbornica prvotno sklenila, tudi davek na samce. Nato se ie zakon sprejel tudi v tretjem branju. Odobrila se je tudi nezgodna postava rudarjev. Prihodnja seje se pismenim potom skliče. Gosposka zbornica se snide po Novem letu in bo zakon o osebni dohodnini skoraj gotovo sprejela v obliki, kakor ga je danes sklenila poslanska zbornica. Poslanska zbornica se snide zopet sredi januarja, medtem pa vlada ex-lex, ki se jutri začne. Zbornica bo rešila potem takoj budgetni provizorij.
BURNA OTVORITEV BOSENSKEGA SABORA
Sarajevo, Otvoritvena seja bosenskega sabora je potekla burno, ko je glavar general Potiorek prišel v dvorano, je srbska opozicija zagnala velik krik. Tako srbska delovna stranka kakor srbska opozicija sta prebrali protest proti svoječasnemu razpustu srbskih društev. Opozicija je nato dvorano zapustila» Glavar je nato prebral kraljevski reskript. Nato se je seja na popoldne odgodila.
RAZPUST SRBSKE SKUPŠČINE.
Belgrad. Po vsej priliki se skupščina v kratkem razpusti in razpišejo nove volitve.
TUDI MAJORESCU ODSTOPI
Bukarešt, Majorescu poda demisijo 12. januarja. Sledi mu liberalni kabinet.
UMOR V TRSTU.
Trst. Policija je izsledila morilca Agneze Maj er, cloma iz Celja, ki je v ulici del Formo dajala v najem postelje in bila včeraj zadavljena. Morilca sta 22-letni pomoščak Jožef Bergant iz Pod-gore in 18-letni kurjač v Trstu Emil Bassa, ki sta svoje dejanje že priznala. Našla sta pri starki 3 K.
ROPARSKI NAPAD BLIZU TRSTA.
Boršt. Tu sta dva neznanca napadla gostilničarko Ivano Mustača, hoteč jo oropati, in jo z revolverskimi streli težko ranila, nato pa pobegnila.
SNEŽNI VIHARJI NA NEMŠKEM.
Berolin. Po celi Nemčiii divjajo snežni viharji in nastopajo povodnji.
GIBANJE ČRKOSTAVCEV.
Dunaj, »österreichisches Kursbuch« za januar in februar radi stavke ne izide 1. januarja.
Lvov, Tiskarne so zaprli Dziennik Polski, Gazeta Lwowska, Gazeta Narodova in Kuryer so prenehali izhajati. Dziennik Polski bo izhajal vsak dan na štirih straneh. Tudi rusinski listi ne izhajajo. Stavka približno 500 oseb.
Gradec, Listi ne izhajajo.
UPOR NA FRANCOSKI LADJI.
Pariz. Na krovu križarke »Mer-phoy« v Sigonu se je 280 pomoščakov uprlo in častnikom pretilo.
OČE USTRELIL SINA.
Pariz. Znanega varijete-pevca Frat-sona je lastni oče ustrelil, ker se je hotel oženiti z zloglasno žensko.
Novemu francoskemu ministrstvu
ni ravno z rožicami postlano. V zbornici je močna skupina pristašev proporcionalne volivne pravice, ki svojega orožja tudi pred novo vlado ni odložila. Progresisti in pristaši narodne poli-
tike pritiskajo na novi kabinet od vseh strani in Aristid Briand, ki bi se mu bilo že skoro posrečilo vreči novo vlado, je podvojil svoje napade nanjo. Nedavno je na nekem banketu v svojem govoru rekel, da se vlada pač sme opirati na kako stranko, toda služiti pa mora vsem strankam, kar se o sedanji vladi nikakor ne more reči. Triletna vojaška služba se ne sme potisniti v ozadje in vprašanje o prihodnjih volitvah vladi ne sme dati zaželjenega odloga. — Danes si stojita na Francoskem nasproti dve smeri: narodna Poincare-jeva in kombistovsko-radikalna. Pravi načelnik sedanje vlade ni Doumergue, marveč bivši min. predsednik in sedanji fin. min. Caillaux — zastopnik vele-bank. Tudi temu možu se sedaj slabo godi in se mora boriti z velikimi ovirami na finančnem polju, katerih ni prav nič pričakoval. Njegovi politični nasprotniki mu sedaj v nekem listu celo očitajo, da si je leta 1911, ko je izbruhnil veliki spor z Nemčijo in je pred Agadirjem stal nemški »Panther«, — pomagal na ta način, da je dal ukrasti »Giocondo« in na ta način javno pozornost odvrnil od nevarnega položaja. Sedaj, ko je Caillaux zopet prišel v politiki na vrh — se ie pa naenkrat našla tudi »Gioconda«. Nova vlada s svojim zaledjem torej ne uživa posebnega ugleda in spoštovanja in bo tudi njene slave — kljub njeni protikatoliški čepici — menda kmalu konec.
^Zanesljivo dobro
blago ja moške in ženske obleke najdete	3428
„Pri Škofu"
Ljubljana 3raven škofije. (Tajile na podobo škofa pri vhodu J
V prvem nadstropju je veliko skladišče i3gotovljenih oblek•
Gostilna in trgovina
z mešanim blagom s tobakamo in žganjetočem,
z verando in kegljiščem, poletnim vrtom, štirimi podzemskimi kletmi, opremljeno z aceti-iensko razsvetljavo, z novimi, ognjevarno zidanimi hlevi in gospodarskimi poslopji, četrt ure od železnične postaje Kočevje, v neposredni bližini premogovnika, kjer je uslužbenih 7—800 ljudi, z okoli »0—100 orali zemljišča, se proda iz zdravstvenih ozirov iz proste roke. Več pove lastnik A. Kresse, Šalkavas pri Kočevju, Plačati treba takoj dve tretjini kupnine. 3744
! Odkar zaftrkuiem in litinam!
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redil nega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih S zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek *it kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnk6czy, Schdnbrunner-strafie 109, Radeckyplatz i, Josclstadter-straOe 25. V Gradcu: Sackstrafie i.
3. A.BACZEWSKI-LVOV
C. in KP ttvormi ZALAOAT&U
odCičru& vrste;
k ese äoötoajopomGd M
Odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. poslanec v Ljubljani. Tisk „Katoliške tiskarne". Ljubilana