6/2018 letnik CXX188 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Druga velika težava so slabo opravljene sanacije, saj je bilo letos na območju Slovenije od opravljenih 22 kontrol- nih pregledov žarišč kar sedem ponovno pozitivnih, kar predstavlja tretjino vseh pregledanih. Še vedno je pogosta težava tudi čebelarjevo nepoznava- nje sprememb v čebelji družini, ki so posledica hude gnilo- be čebelje zalege, oziroma premajhna pozornost čebelarjev na to bolezen. V posameznih čebelnjakih namreč bolezen traja že več mesecev, čebelje družine že slabijo in postanejo žrtev roparic, čebelar pa še vedno ne opazi sprememb in jih odkrijemo šele ob pregledih znotraj kužnih krogov. Težava pa je tudi skrivanje bolezni zaradi posledičnih omejitev pri premikih čebel in opreme. Glede na opisano priporočamo čebelarjem, da obnovijo svoje znanje glede prepoznavanja sprememb v čebelji dru- žini, ki so posledica bolezni in ravnanja v primeru suma na bolezen. Letošnja tretja številka revije Slovenski čebelar je bila v celoti posvečena omenjeni tematiki. Rauchfussov plemenilnik O vzrejanju in pomenu matic v čebelarstvu je bilo že veliko napisanega. Med čebelarji pa je manj poznana vzreja matic po Rauchfussovi metodi pri nakladnem načinu čebelarjenja (Herman Rauchfuss, konstruktor plemenilnika). Po tej meto- di se oblikujejo plemenilniki v veliki ali mali nakladi, odvisno od tega, s katero vrsto nakladnega panja čebelarimo. Ti pleme- nilniki so zelo ekonomični, delo z njimi pa predstavlja pravi izziv, saj lahko iz družine brez matice naselimo toliko pleme- nilnikov, kolikor je satov z zalego. Ekonomičnost se še posebej odraža v dejstvu, da se v močni čebelji družini lahko oblikuje več plemenilnikov, ne da bi pri tem zmanjšali sposobnost na- biranja medu družine. Vzreja matic ob istočasnem nabiranju medu v istem panju je pravi užitek za čebelarja. Delo s takšni-Vzreja kakovostnih matic zahteva vrhunsko po- znavanje življenja in dela čebelje družine. To če- belarsko opravilo predstavlja krono čebelarske- ga znanja in zadovoljstva. Ne rečemo zaman, da je vzreja matic poezija čebelarjenja, kakor je čebelarstvo poezija kmetijstva. Za potrebe zamenjave matic v lastnem čebelnjaku te pra- viloma vzrejamo sami. Na ta način omogočimo razvoj najboljših lastnosti, ki jih ugotavljamo in beležimo v lastnem čebelnjaku, ter skrbimo za ohranjanje čistosti kranjske čebele v slehernem čebelarstvu. Od matice niso odvisni samo donos medu, mirnost, rojivost, čistilni nagon itd., am- pak tudi druge lastnosti, kot sta dovzetnost za bolezni in učinkovitost izrabe določenih paš. Najpreprosteje do lastnih matic po Rauchfussovi metodi Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Rauchfussov plemenilnik je sestavljen iz: - posebne podnice, - standardne plodiščne ali mediščne naklade in - pokrova s pitalnikom. Sk ica : V la di m ir Au gu št in Opomba Navedeni podatki so veljali za čas od 1. do 10. maja 2018 in so se do objave v Slovenskem čebelarju že spre- menili. Poleg tega se območja enot NVI, navedena v te- kstu, ne ujemajo popolnoma z območji OU UVHVVR. 6/2018 letnik CXX 189 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mi plemenilniki predstavlja izziv, saj čebelar pri delu z njimi vstopa v višjo tehnološko fazo čebelarjenja, to je v tehnologijo čebelarjenja z dvo- in večmatičnimi čebeljimi družinami. Osnova delovanja Rauchfussovega plemenilnika je dejstvo, da je panj neprekinjeno ena celota in da je vzreja mladih ma- tic omogočena v prisotnosti stare matice. Vse čebele delavke se prosto gibljejo po celem panju, le gibanje matic je omeje- no. Če se v katerem oddelku plemenilnika matica ne izleže ali se ne vrne s prahe, se ne bodo pojavile čebele trotovke ali bo prišlo do ropa, kajti čebele iz takšnega oddelka se bodo pri- družile čebelam drugih oddelkov. Ko iz katerega od oddelkov plemenilnika odvzamemo matico, se z družino ne bo zgodilo nič. Preostale čebele iz oddelka se bodo pridružile čebelam iz sosednjih oddelkov in skupaj z njimi pazile tudi na prostor brez matice. V plemenilnikih lahko matice ostanejo dlje časa, se optimalno razvijajo in v njih pokažejo vso svojo kakovost. Plemenilnik po Rauchfussovi metodi običajno napravimo iz treh plodiščnih ali mediščnih satov, kar mladi matici omo- goča dober in optimalen razvoj. Prav tako lahko matice v ta- kšnem plemenilniku ob dobri pripravi in pravilni razporeditvi hrane zelo uspešno prezimijo. Prav zaradi navedenih dejstev je trisatni plemenilnik za večino čebelarjev najbolj praktičen. Posebna podnica Podnica je narejena iz 1 cm debele lesene plošče, ki je enakih zunanjih mer kot naklada čebe- ljega panja. Na zgornji strani je okvirjena z letvicami dimenzij 20 × 10 mm. Notranjost podnice je z dvema paroma letvic (20 × 10 mm) razdeljena na tri enake dele. V vsakem od teh treh delov ima podnica odprtino dimenzi- je 30 × 400 mm, ki je s spodnje in zgornje strani pokrita z ozkim trakom matične rešetke. Med rešetkama je za 10 mm prosto- ra, kolikor je debela lesena plo- šča. Namen teh odprtin z matično rešetko je, da omogočijo medsebojno komunikacijo čebel, dvojna matična rešetka pa preprečuje medsebojno napadanje matic. Na letvicah okvir- ja je, pri vsakem oddelku plemenilnika na različnih straneh, izdelano žrelo (20 × 10 mm) za izhod in vrnitev mlade mati- ce ter seveda čebel in trotov. Podnico je treba opremiti tudi s sponko, ki omogoča trdno vez s plodiščem plemenilnika in lažje rokovanje. Plodišče plemenilnika Plodišče plemenilnika je standardna plodiščna ali me- diščna naklada, ki ima na notranji sprednji in zadnji strani naklade vrezana dva utora. Služita za namestitev dveh leso- nitnih pregradnih desk. Notranjost naklade je tako razde- ljena na tri enake dele (kakor podnica). Pregradni deski sta po obliki podobni satu, njuna višina doseže dno podnice, tako da čebele ne morejo prehajati iz enega oddelka v dru- gega. Prav tako je pregradna deska za 30 mm višja kot na- klada, kar omogoča dobro prileganje pokrova s pitalnikom. Kakor je bilo že navedeno pri podnici, je tudi plodišče treba opremiti s sponko in pa s številko, tako da točno vemo, kje v čebelnjaku je ta pomembni del čebelarske opreme. Pokrov s pitalnikom Pri pokrovu s pitalnikom gre v bistvu za tri enake zabojč- ke iste dolžine kot naklada. Stranska zabojčka sta širša od srednjega za debelino naklade. Zabojčki so napravljeni iz le- tvic 10 × 30 mm, pritrjenih na lesonitno ploščo, ki ima v sre- dini odprtino 20 mm. Odprtina omogoča čebelam dostop do pogače. Vsak zabojček ima tudi svoj pitalnik, ki je napra- vljen iz lesonita. Zaradi zaščite pred vročino je čez pitalnike priporočljivo postaviti še stiroporno ploščo in streho. Metoda vzreje odbranih kakovostnih matic Delo z Rauchfussovimi plemenilniki ni zapleteno, omogo- ča nam veliko različnih kombinacij in sprotno prilagajanje si- tuacijam, v katerih se znajdemo v čebelarstvu. Čebelarji, ki ne obvladajo dobro vzreje kakovostnih matic, lahko s tem pleme- nilnikom s pomočjo pravilne odbire pridejo do kakovostnih Posebna podnica Fo to : V la di m ir Au gu št in Fo to : V la di m ir Au gu št in Fo to : V la di m ir Au gu št in Plodišče plemenilnika Pokrov s pitalnikom 6/2018 letnik CXX190 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE matic, kar jim okrepi njihovo samozavest pri delu s čebelami. Ker je cilj, da v delo oziroma oblikovanje Rauchfussovega ple- menilnika vključimo tudi selekcijsko delo, je v nadaljevanju opisana ena od preprostih metod, ki zajema tudi to prvino. Za pridobivanje vzrejnega materiala, s katerim bomo na- selili plemenilnik, izberemo družino, ki je rasno čista in z gospodarskimi ter drugimi lastnosti nadpovprečno odstopa od drugih družin. Iz takšne čebelje družine – matičarja – od- vzamemo matico, ki jo lahko uporabimo za ometenca, nare- jenca, ali saniranje brezmatične družine, in po petih dneh uničimo vse pokrite zasilne matičnike. Pri zasilnih matič- nikih je treba vedeti, da so ličinke v njih prejemale matično prehrano šele od prvega, drugega ali tretjega dne svojega življenja. Iz matičnikov, potegnjenih iz dvo- ali tridnevnih ličink, bi se polegle manj vredne matice, zato jih sedaj uni- čimo. V družini pustimo štiri nepokrite matičnike, vsakega na svojem satu, iz katerih bomo vzredili matice. Sklepamo namreč, da so bile ličinke v odprtih matičnikih še jajčeca ali najmlajše ličinke, ko so jih začele negovati kot matičnike. Dvanajsti dan po brezmatičnosti iz osirotelega panja od- vzamemo tri sate zalege z zaprtim matičnikom in čebelami ter jih dodamo posamezno v vsak oddelek plemenilnika. V vsak oddelek plemenilnika iz rezerve dodamo še medno- -obnožinski sat in satnico ali namesto nje prazen izdelan sat. Sate zalege z zaprtimi matičniki, ki smo jih dodali v oddelke plemenilnika, v matičarju nadomestimo s satnica- mi ali z izdelanimi sati. V njem uredimo gnezdo, tako da premaknemo preostali četrti sat z zalego in pokritim ma- tičnikom na sredo gnezda in nanj postavimo posebno Rau- chfussovo podnico in plodišče plemenilnika. Tega zapremo s pokrovom s pitalnikom, ki ga napolnimo s pogačo. Ker se vse mlade matice, ki so se izvalile iz matičnikov, ne oprašijo isti dan, se zgodi, da je v panju naenkrat več oprašenih in neoprašenih matic. Te se zaradi dvojne rešet- ke med seboj ne napadajo. Včasih se zgodi, da se kakšna od matic na prahi izgubi, vendar oddelek plemenilnika brez matice ne propade, saj služi kot medišče oddelka, ki ima matico. Lahko pa tudi izvlečemo ločilno desko in sosednja oddelka združimo. Po odvzemu oprašenih matic lahko na- daljujemo vzrejo, tako da jim ponovno vstavimo zrele ma- tičnike in postopek ponovimo. Vzreja v prisotnosti stare matice Pri uporabi Rauchfussovega plemenilnika se lahko odlo- čimo za vzrejo mladih matic tudi v prisotnosti stare matice. Na gospodarski panj nastavimo enega ali več Rauchfusso- vih plemenilnikov, ki jih napolnimo z zalego in čebelami iz istega ali drugega panja, dodamo selekcionirane matičnike in začnemo vzrejo matic. Če čas paše in prašitve matic so- vpadata ali če paša traja še dlje, bo čebelar brez dodatnega dela prišel do dobrih donosov medu in oprašenih matic. Težava pri vzreji v prisotnosti stare matice nastane, če se paša nenadoma prekine ali bistveno oslabi. Tedaj se sproži obrambni mehanizem čebelje družine, ki ni naklo- njena vzreji in negi mladih matic. Če paša popušča ali je ni več, matice pa se še niso polegle ali oprašile, moramo s plastično folijo Rauchfussove plemenilnike ločiti od matič- ne družine in vpliva matice ter začeti intenzivno krmljenje plemenilnikov. Šele ko se matice oprašijo in začnejo za- legati jajčka, lahko spet vzpostavimo povezavo z matično čebeljo družino. Pri Rauchfussovi metodi vzreje matic moramo biti po- zorni na to, da lahko matice iz plemenilnikov odvzemamo posamično ali skupinsko, medtem ko jih moramo s čebela- mi in matičniki naseljevati skupinsko. To pomeni, da so vse matice iz ene generacije matičnikov, saj ko prostor prazne- ga oddelka plemenilnika napolnijo feromoni zrelih matic iz sosednjih oddelkov, je vsako dodajanje novega matičnika zaman. Za izvedbo opisanega načina vzreje matic pri čebelar- jenju z nakladnimi panji ni potrebna nobena dodatna oprema razen podnice z dvojnimi matičnimi rešetkami in pregradnimi deskami. Po končani vzreji matic se lahko na- klade normalno uporabljajo pri gospodarskih družinah. Cvetni prah Cvetni prah je značilen za vsako posamezno cvetočo rastlinsko vrsto in je nekakšen prstni odtis vsake rastline, zaradi česar je edinstven. Nastaja v štirih podolgovatih pe- lodnih vrečkah, v t. i. prašnici, ki je spodnji, razširjeni del cvetnega organa prašnika. Ko prašnica dozori, se odpre in na prašnikovo površino se sprosti na milijone pelodnih zrnc. Cvetovi rastlin vsebujejo različno število zrnc cvetnega pra- hu. Tako kot so različne tudi rastline, so različna tudi zrnca V tretjem delu objavljamo povzetek poročila o raziskavi karakterizacije cvetnega prahu ter vplivu postopkov obdelave in shranjevanja cve- tnega prahu na njegovo kemijsko in mikrobio- loško sestavo. Karakterizacija čebeljih pridelkov, III. del Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si