~ ia pr pr»»iko». iinija. da se Anglija n* ne boji Italije. Musso-ponovno izjavil v inter-da Italija pojde v vojno o državo, ki bo poskusila iti njeno vojno v Afriki, i cesar je pozval prebi-glavnega mesta Addis A-naj v enem tednu izpraz-■(slo in se zavarujejo pred imi bombami iz zraka. Ion, 24. avg.—Brits/i ka-je včeraj odredil mobili-ije imperialne obrambne ne, da zaščiti britsko domi-Sredozemskega morja in ie v Afriki. Storil je vse no za obrambo Sueškega , od katerega zavisi živ-britskega imperija. V slu-iibruha vojne v Afriki bo op postal glavna strategič-. Kabinet je že diskuzi-o zatvoritvi prekopa bojnim ju in parnikom, ki prevaža-ijaitvo in vojni material. O-valci pravijo, da bi zatvori-prekopa pomenila smrtni u-Mussolinijevim ambicijam toi Afriki. včerajšnji seji britskega »e je obširno razprav-obrambi Sueškega preko-Govorilo se je tudi o možno-itilijanske okupacije preko-fr ne bo Italija zapletla v v Afriki. Militaristični »0 poudarjali, da samo brodovje ne more braniti in da bosta morali tudi in letalska floti la stopi-ijo, če se pojavi nevar-italijanskega napada. t*ka admiral i teta je dobila ^cije, naj koncentrira bojno brodovje v vodah *mnkega morja, ustanovi Pivni stan na Malti in naj «o pripravljena na vse e-Mlnosti. Jrfije j<- prišlo poročilo, J* &rit*ka letalska f lota v na-•dletela proti Sudanu, ki W na severni del Abesinije. J* dovolila flotili ■ grškim ozemljem. "raznih drugih krajev pri- JJ,v«ti o gibanju britskega *>JtJnega vojaštva, toda te •ntfeški uradni krogi za-ijo. - * ^. 24. avg. — Po četrtki bridkega kabineta, na * *> razpravljali o medna- ■ *nzi, ki j0 je povzročil rini 1 "«-*edilo govora, ki ga je imela na nrvi konfe^en"! Mar' van Kleeek. direktorica Russell Sage uatanove. Tehšii!ni Mtavkarji tpreieli homoromin - Providence, K. I.—Okrog ti-ar,* delsvrev. ki »o za«tavkali proti Uzbridge Teitile Co,, se je vrnilo na delo. ko jim je družba obljubila 40 ur dela v tednu In izenačenje mezde. Pogajanja glede drugih zahtev, ki ao JIH stavili atavkarji, ae bodo nadaljevala. t kongresno zasedanje zavleCeno Newdealski zakoni precej razmrc-varjeni V ZNAMENJU KOM-PROMISOV Waahington, D. C.. 26. avg. — Senatorji iz južnih držav so včeraj preprečili zaključek kongresnega zasedanja. V soboto o polnoči je bilo sklenjeno, da se kongres zaključi jutri (ponde-Ijek), Če ne bo obštrukcij. Waahlngton, D. C., 24. avg.— Obe zbornici kongresa sta sinoči zborovali akoro do polnoči in mleli zakone, ki ae nahajajo na Rooseveltovi primoranl liatl. Kongres je včeraj sprejel tri večje zakone in jih poslal predsedniku v podpis, namreč zakon "male NRA" za premogovno industrijo, triletni moratorij za farmske dolgove in pokojninski zakon za Železničarje. Vsi trije zakoni so kompromisno skrpucalo. Nižja zbornica se je sinoči ba-vila z revizijo imigracijskega in deportacijskega zakona in je sprejela naredbo, da se deporta-cija 2700 tujerodcev zaradi ne-postavnega prihoda v Združene države odloži do 1. marca 1086. Na dnevnem redu je še cela vrsta drugih načrtov, ki morajo biti sprejeti v tem zasedanju. Med temi je tudi resolucija nev-tralnoati Združenih držav v slučaju vojne. Senatno resolucijo je nižja zbornica amendirala ln idaj določa, da je prepoved pošiljanja orožja in streliva iz Združenih držav zavojevanim državam obvezna, velja pa le do 1. marca 1936. Guffey-flnyderjev zakon ali "mala NRA" za premog je tako razmrcvarjen, da je malo podo ben originalu. Razmeaarili so gs reakcionarni demokratski senatorji iz Illinoisa, zapada in Juga. Zakon je prvotno priznaval le rudarsko unijo United Mine Workers kot predstavnico vseh rudarjev pri kolektivnem pogajanju, toda v senatu ao zavpili, da to pomeni "zaprto delavnico" za premogovno industrijo in a-mendirali so zakon na ta načina da so lahko tudi kompanljake unije predstavnik rudarjev. To je bilo kasneje sprejeto tudi v odseku In nižji zbornici. Amerika protestira proti sovjetom Komunistični kongres je vzrok Washington, I) G* 25. avg.. - Ameriška vlada Je danes dostavila vladi Sovjetske unije v Moskvi protestno noto proti nekaterim izjsvam ameriških delegatov na sedmem kongresu komunistične internacionale v M<»-skvl, ki je bil zaključen pred nekaj dnevi. Ameriška vlada svari aovjete, da bo pretrgala diplomatlčne vezi, če sovjetska vlada ne pretrga vseh stikov s komunističnimi agitatorji v Združenih državah, D t mi t rov, taj~ ni h hominterne Mookva, 24 avg. Kkneku-tivni odbor, izvoljen na a*dmem kongreau komunUtične interna-cionale, ki je bil zaključen pred nekaj dnevi, je izvolil Jurija Di-mitrova, znanega bolgarakega kornuniata, ki je bil lani opro. ščen pri znanem požigalakern procesa v M« rlinu,. /.w generalnega tajnika te internacionale Dimitrov je nauledil znanega (in gori ja Zi nov Jeva, bivšega tajnika kominterne, ki je zdaj v zaftoru in čigar mesto je bilo do zdaj pruzno. Trgovci odrekajo Italiji kredit Pritožujejo se, da jih je osleparila Dilbutl, Francoska Somalija. 24. avg. — Potniki, ki prihajajo sem iz Egipta in Sudana, pripovedujejo, da so britski in drugi trgovci, ki so prodali velike količine živil, lesa, olja, goveje živine in drugega blaga Italiji, odklonili nadaljnji kredit Mus-soliniju, ker ne more plačati računov. Pravijo, da italijanska vlada ni poravnala obveznosti za blago, ki je bilo poslano Mussolini-jevl armadi v Eritreji in italijanski Somaliji Že pred osmimi meseci. Trgovci so sedaj sklenili, da ne bodo dostavili nobenega blaga Italijanom, če ga ne bodo takoj plačali v gotovini. Neka britska firma v Egiptu je nedavno prodala 6000 glav goveje Živine Muaaolinljevi armadi črnoarajčnikov, toda plačila še ni prejela. Iz tega razloga je odklonila nadaljnja italijanska naročila. Neku škandinavska los na firma, ki je poslala veliko zalogo lesa za gradnjo vojaških Imrak v Eritreji in Homalljl, tudi Še ni prejela plačila. Njeni zastopniki so Šli v Rim, da izterjajo plačilo, a niao dobili drugega kakor obljube, da bo Italija poravnala račun. Ameriške avtne kompanije v Egiptu in Sudanu, ki so dostavile tovorne avte, traktorje in druga avtne vozila Italijanom, so tudi prizadete. Vse kaže, da se bodo obrisale pod noaotn za plačilo, ker Je Itklija v finančnih stiskah in ne more zmagovati svojih obveznosti. Spet ena nuna^| obsojena v Nemčiji Dobila je tri zapora mesece lierlln, 24. avg. — Gertrude Trulller, nuna v samostanu v Pfaffendorfu, je bila obsojena na tri mesece Ječe, ker Je raztrgala antikatoliške plakate, katere so nacijske avtoritete nalepile na stene samostana. Sodišče v Coblentzu je naložilo pet mesecev zapora tudi hišniku, ki je pomagal nuni pri uničevanju plakatov, Državni tožilec Je na-glašal, da Je ostra kazen potrebna kot svarilo drugim katolikom tern distriktu, ki se upirsjo nacijem. Nacijska kampanja proti katolikom ne nadaljuje, V velikih tovarnah krožijo nuni delavci II-Mte, na katerih morajo vsi označiti nepolitično organizacije, v katerih ao včlanjeni. Mnogi ao bili ze o|xjsorjenl, da bodo izgubili delo, če ne bodo |M>tegnili svojih otrok iz katoliških organizacij in tudi aarni realgnirall, Konferenca katoliških škofov v Fuldi je zaključila, da bo |m>~ novno |>odvzela akcijo, da ae »por med naeiji in katoliki konča In sklene nov dogovor, Škof! je so bili mnenja, da He Je treba izogibati spopadom z naeiji. Stara granata ubila »tiri oaebe v Italiji l lienetke, Italija, 4. avK. Stara granata, ki je ležala v | zemlji na bivAi fronti svetovne' i vojne v okolici Trbiža, je Vče. raj eksplodirala In štiri osebe ao bile ubite, druge štiri pa ranjene Granato Je sprožil defcv«*', ki je udaril f>o njej a krampom.' Bivii bankir izvriil »amomor kriza poostrila kontrast medfarmarji Poljedelske stroje kupujejo le bogati farmarji MALI FARMAR RABI MOT1KO VVashington. — (FP) — Mo-derno ameriško poljedelstvo postaja bolj in bolj velebizniško. Dobičkonosno je le za bogate farmarje, ki si lahko nabavijo modem« poljedelske stroje, mali in srednji farmar pa sta bolj in bolj prisiljena zatekati se k primitivnim poljedelskim metodam. Do tegu zaključka je prišla Farm Research, Inc., ki Je te dni objavilu svoj študij o gospodarskih tendencah in razmerah med ameriškimi farmarji v zadnjih petih ali šestih letih. Kakor v mestih, Je kriza tudi ua deželi poostrila kontrast med premožnimi in revnimi farmarji. Produkcija poljedelskih strojev je v prvih štirih letih krize padla bolj nizko kakor produkcija v kateri drugi industriji. Ujema je mogoče le stavbinaka Industrija. Leta 1021) je produkcija poljedelskih strojev zna-Aala $277,86.1,462. leta 1083 pa samo $20,813,334, padec za 80'*, Najbolj je padlu med 1031 In 1033- zn 6ft't. Kadi padca ren Je razlika v kvantiteti sicer/nekoliko manjša, toda Je še vedno velika. , Preokret v produkciji in kupovanju farmskih strujev je prišel lansko teto, ko se Je pro< dukclja dvignila za 67'*, odnos-no za 60%, če se upošteva zvišanje cen za sedem odstotkov. Logičen zaključek tega bi bil, da se Je položaj farmarjev leta 1984 izdatno izboljšal, ker so si nabavili novih strojev za 60^ več ko leto prej. Farm Research pa pravi, da temu ni tako. Število farmarjev, ki so si lani nabavili nove stroje, je namreč še nekoliko nižje ko loto l»rej. "Nekateri farmarji so lahko kupili mnogo poljedelskih strojev," pravi Farm Research. "Velika večina pa nI mogla nič kupiti, ampak je bila prisiljena znižati izdatke za produkcijsko mašinerijo. Ko seštejemo sku* paj izdatke velikih in malih farmarjev, vidimo, da so lani potrošili približno toliko ko 1033." Zvišanje produkcije poljedelskih strojev je torej šlo bolj na račun izvozne trgovine in pa zaloge. Ta raziskovalna organizacija vidi ukoreninjenje dvojnega go-r|N)dai'ikega standarda med ameriškimi farmarji. Ta dvojni standard Je za|M)padeii v "mehaničnem napredku za nekatere, za druge pa več primitivne tehnike," kur pomeni vihtenje rnotike in starega pluga ter konjske vppge namesto traktorjev. "Veliki farmar Je lahko porabil vladno-|»odporo (odškodnino za /nizanje produkcije) za nabavo strojev; mali in srednji farmar pa sta bila prisiljena izrabiti svoje čeke Za plačittfV zaostalega duvka in na račun dolga," - Žepni radioaparat Umdon, 24 avg «—> Na tukajšnji razstavi radioaparatov Je na ogled žepni radloprejern* nik, ki je s|>oJeii a žepno cigaretno škatlico. Mali prejemnik ima eno tubieo in drobno Imte-rijo ter pol*re vse lokalne programe. D vaj tet delavcev ubitih v Rumuniji I /m Angele«, (al. NVilliam L M« K« e, star let. ki Je bili a vo Ječa a no bankir v Chicagu in Rrafc.vo, Kumunija, 24. avg. l/>a Angelesu, im- Je zadnji teden _ Dvaj^-t delavcev ja bilo ubi- ustrelil v tukajšnjem parku jn r{(> rHMjenih včeraj, kn ss Zadnji dve lall f$ »Ml brej ia- j, podrlo železno ogrodje tukaj alufka ili na relifu je (Nslrl« šnje nove letalske |n»staje. PROSVETA THK ENLlCiHTENMENT O LAH I l/O IN LASTNINA SLOVENSKI NARODNI |»OI>fOKWR JEONOTS Orgaa a# »4 kr II* NiIImI BanafH Naročnina: u lAruhn, d rt. »a (livaa Chira«aj I« lU^Sa HM aa lat«. II M m pol lat*. H M a« Mtrt Uu; a« Chlca«° In Ciarro |7.»0 u tflu » '» aa pol lata. ia laoaa«Mt»a H (P- Satoarlp*«« raUil for »h. UnKaS SUU. laaacpl (hu.fal ■nd t anada N M per jr*ar. I a»4 Claar« UA« par r««. forma eountrlaa 9».041 par NW. Crf»« a«Ua«v po 4.«u.«ru. K<*oplai 4opl«o« I« n»naro*««tti *Uat«v a« »a »raiaj« K»k«pia» litarara« vaateta« Urtia«. P"-r»||. dra«M- pat«i Itd | «a «rnaj» poJilj.UlJa I« V alutaju. t« |a prttotil p««lala« ASvattlato* rataa »a a«ra< >»>enL- ManuacrlpU of coanriiunl-rafu.n« and u»»«l.nt«-d artklas talil not k« ratiri**. OUar wanu«rlpu. auali aa at*rla». plara, poama. wlll U rrturnod u, o«lr wkaa arrumpanlaS hf aalf.«Alraaa«a kar l«a atik • lictom ( PKOHVETA M3T II Sa. Lavadala A»a., (Mraca. IHimU MKMNKK Of THK »KUKKA — r K Kan 138 tteium v oklepal«. na prin^r (Julr It. IM»». pol«* va*«*« Immm m naatAvu podani S na taa ta« Saturnom »*>*fcta aa-iw««ln*. Ponovita h pra*i>'aano. da a« «•«• llal aa «U»I Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Tudi to ni okrevanje! - * Mi se ne brigamo za rohnjenje burbonskih i reakelonarjev proti Rooseveltu in njegovim "newdealskim" reformam. Mi gledamo na J MN«w Deal" in ga kritiziramo popolnoma z drugega stališča, To je delavsko stališče, ki le na- l Ae edino stalile. Vse drugo je za nas, kakor je za delavce v Ameriki, brez pomena. 8 tega naAega staliAča ne bomo prav nič pretiravali, če pri bijemo, da je Rooseveltova re-llfna politika zelo slab(i — in s slabega gre vse na slabAe. Rooseveltova "partnerska in upo-slevalna akcija" je bila polom. Ni prinesla o-krevanja. Civilna dela so tudi bila polom. V«e to se je izjalovilo in brezposelnost je be vedno v deželi. Letos Je Roosevelt poskusil z novo obliko re-lifa — z relifnim delom. V ta namen mu Je kongres dal Atlri milijarde dolarjev na razpolago, A tudi s to potezo Jo je Koosevelt zavozil. Določil je'za ta dela tako nizke mezde — naravnost sramotne, beraške plače! — da je zbudil med vsem organiziranim delavstvom največjo nevoljo. Koosevelt je |>ostavil pravilo, da re-lifne mezde ne smejo di.segati običajnih mezd v privatnih industrijah, kajti relifna administracija ne bo tekmovala s privatnimi delodajalci. Delavske unije pa vidijo v relifnih — vlada jih imenuje "zaščitne" — mezdah veliko nevarnost za svoje mezde. Unije so v strahu, da bodo privatni delodajalci vzeli federalne relifne mezde za merilo, po katerem se morajo uravnati tudi plače v privatnih industrijah. Unije imajo dovolj izkuAenj in njih strah je opravičen. To pa At» ni vse. Koosevelt je ustanovil "National Youth Administration", to je upravo za upoštevanje in Atudiranje mladine, ki se klati brez sredstev po Ameriki. Ta ustanova Je navidezno dobra, ima pa to bistveno napako, da bi rada uimslila dečke kot vajence v privatnih industrijah. Vlada torej noče vežbati dečkov v raznih strokah na svojo pest, temveč hoče, da to delajo privatni delodajalci na njene stroAke in v — Akodo odraslim delavcem. V Zdrutenlh državah je danes deset do dvanajst milijonov brezposelnih delavcev. TI milijoni predstavljajo vse mogoče poklice in profe-slje, ki si Jih more kdo misliti; nikjer ne manj-ka delavcev tega uli onega poklic«. Nasprotno — dokler tu bo sploAna produkcija v normalnem tiru, je delavcev vsake vrste veliko preveč. Cemu Je potem treba vajencev v privatnih industrijah? Vajencev, ki jih bo privatni delo-dajalec izkoriAčal zastonj ali /4» beroško plačico, namesto da bi najel Izurjenega delavca, družinski gu očeta, in ga poAteno plačal? Na ta način se ne pomaga brezposelnim In ne ubiju brezposelnost; na ta način se depresija umetno iHidaijAuJc. Ako hoče vlada vaditi mladino v strokovnem znanju, naj to dela na tak način, da ne bo Akodovala odraslim delav* cim in njih zaslužku. Vse to dokazuje, da Ima Rooatveltov "New Deal" blagor delovnega ljudstva samo na jeziku, samo v besedah, dočim ga ni nikjer v dejanjih. Dejanja ao za kapitaliste, za delavca in malega farmarja so pa le gole liesede in prazne Obljube, po treh letih "Ne* Deala" Je to tako jasno, da bolj ne more biti. Rooseveltova administracija se dela, da bi rada pomagal* kapitalistu in delavcu. Ker )>a Je to nemogoče — pomaga predvsem kapitalistu. To dela hote ali nehote vede ali nevede. \ Relifna dela ne smejo nikjer ovirati privatnih industrij In rvllfne plače morajo biti nitje <»d plač privatno uposlenih delavcev. Privatni Industrijski in drugi mogotci ne smejo imeti no «ne Škode ml javnih projektov, smelo pa imeti ves dobiček, kolikor ga morejo (»ograhiti. Tole izbegavanje in citiranje, tole prčkanje in b«daato eksperimentiranje na napačnih kon. cih, kjer Je |M»lom te naprej viden — ni noben New l)e.,I . T0 Je le stara igra. staro mata Atvo, ki grj za tem da se *a \ »ako ceno ohrani stari, rrkaioči privatni kapitalistični sistem ne glede na defatvo, da Je ta aistem Ir doigral In čim dal) ae umetno drli pri tivljrnju, tem alališe je z njim. Ameri*M privatni kapitaMz m lahko Ae okreva začamo, toda zdrav ne Ik> nikdar več in kadar znova pade v kriso, Ihi ta kriza veliko večja in trpljenje ameriškega delovnega Ijudatv« Ai IkHi iier.noano. ' 1 »kr« vanja. ki kal poin« ni, ni v okviru kapita ltzma. Pravo okrevanje j» m gogo- tsm vprašanju, namreč RodHck, delajo, drugi pa nič ne delajo in relec govoril na seji kluba št. A Ginsburg Leonard L. Ser- dft nit ne zaglužijo> Dra_ 11 JSZ v Bridgeport u. Njegov diuk, dr John J Reichman in ^ Je vel|ka tako da revcž »ovorjf napravil dober vtis na ^hnA^^V«' tlsojlanl^od-j ne more nikdar ničesar kupiti Pred par leti je bilo sicer vse precej ceneje, toda takrat pa dolarja ni bilo. Sedaj pa, če se ti posreči, da dobiA kakšen dolar, pa ne moreš z njim veliko ku- navzoče, nakar so se razvile bora knjižničnegA foruma. Raz-stvarne diskuzije o raznih vpra- prava bo zelo zanimiva. Aanjih, tako da jc bila seja zelo| Ostali člani odbora so: Hele-živahna. Ce bomo imeli pri na- na G. Hamel, knjižničarka; An-Aem klubu Ae več takih sej, po-, ton Broshe, Tnomas Cermak in tem mu je bodočnost zasigu- Edith Wolinsky, ki je tajnica. r®na« I Slovenci, ki stanuiejo v bli- Popoldnc istega dne sva s s. tjni, «e vnbijo, da prisostvuieio Pogorelcem obiskala naAega so- razpravam in predavanjem Mwa ni *iuro:nik Pro7v7te?t^Vne on mišljenlka in njegovo družino foruma. Vstop je prost. Martina Kossa st. Kdor pozna Knjižničarka. Martina, lahko ve, da jih ima _ pod kapo dovolj, du te vselej ( pripravi v dobro voljo. Tsko se je zgodilo tudi z nama, da sva piti; moraš jili im:ti ve5, ne s; m er.cga. Lloj pokojni mož je bil vejlet Ob 25-letnici zakona No. Chicago, III.—Iz naAe na- Je dolgo'zamudila p7i Kossovihl ^b|ne je dokaj raznovrstnih po-o ■ , . . . . . ročil v Prosveti, kar ie dokaz, Seveda sta si imela Charles in dft smQ ^ yedno , življenju. Martin mnogo povedati, tako da Vedno Irejamo veselice( ,k. primanjkovalo, n,ke ,n domftče zftbave a„ kajti ko Je človek na potovanju, t|je Nftjvef jljkc do Z|lbave ga dolžnosti ženejo naprej če- nud, baI|ncanje mo4kim in prav Je Pogorelec s svo)o Doino |enBkftm pr, gND Kot se čuje, nogo bolj sponoben za nazaj, 8C {dnQ koRajo Zft prvenatvo> kar v Kenoshi, Wis., mrs. Spphy Treba je pripomniti da Kossovi Rosenberger v AmhriHcr„ Pa vselej radi podpirajo napredne , VB* 1»*» porot ia veano pre • stvari in nikdar pod,K>re ne od-| in Pri" 1 jateljic, ker je mnogim znano, da sem vedno bila rada v veseli ne jaz nisva bila njena dopisovalca, dasi sva jo oba rada vedno brala. Žalostna in kruta usoda me je pa zadela letos, ko je na 1. junija moj mož zbolel za pljučnico in na 8. junija jI je podlegel. . Skoro neverjetno je, da ga nI več med nami. Vedno je bil zdrav ln vesel, močan ko hrast, pa ga je neizprosna smrt ugrabila. Bil je dober mož in skrben oče svojih otrok. Za-puAča tri sestre: mrs. Ano Urgn- rečejo. Ambridgu, Pa in Mary Kostelic v Južni vasi, At. 8, fara Podgrad pri Novem mestu ter več drugih sorodni- Obiskala sva tud več drugih la ra2ne koVt k, M nJim žalujejo> Nikft. somišljenikov in prijateljev tor djtve dok|^ m, je b||o J^če^or ga ne moremo pozabiti. Nik-tnancev, med temi tudi br.( Nr |jUn§t y naA| dru£ini jer ni več tako kot je bilo prej Johna Kocjančlča ki e prvtv, rf , d f |t|rf , Vse je pusto, prazno, odkar nas vrsten lovec#v tej okolici; lani ' — ■ - - je ustrelil lisico in iz njene ko * «' J« nJoit"v» '"'f'«« .krbell z drultvl, ko »mo dila krsaen ovrstnik. Sc^veda ____, ,__.^j, _____ je on zapustil. Edina tolažba so nam Ae dobri prijatelji, ki so ■ j % II bolezen ni hotela od nas. Sreč na sva se Atela le, da smo se pre bili nam pomagali v težkih urah. , . zdravi in mladi, ki so nam bila Tako so mi tudi pomagali, ko je Je John na to svojo*»pretnost glavna opora in tolalba. V dru- moj starejAi sin zbolel za vro- ponosen saj Je tud. lahko, kajti 1 gem pg ho nam ^ nft strftni čin,ko Metnii0t !rsun rnv!lm07rnano ia lPHs«"i moie rodne "e"tre ,n NajlcpAa zahvala vsem za po- P. hLt Ln la i VJ c®» kl "krbe,e zamr in mc moč, tolažbo in naklonjenost. ^I v^ ^rogllh Aal nI posebno pa predsedniku druAtva povedal vt»č okroglih šal. Na ^ teikjm bremenom> j mj SNpj plačano po- Proletarca se je naročil za celo( A . ... . . I T, ' 7. ''T leto. On Je tftjnftt društva At.' ^^ pftr: imrtn n° fa moJ'm ^ IS SNPJ J0, n JO l)r,rei,l,r 7a m°i zveze Lilija je bil nad 19 let. Le Na 20, avg. sva Ala pogledat delavnico Kossovih in njihovega zeta Antona Gorentzn. Za-1 poslenl so precej. Niihovo tr-l>e*no delo alovl da'e? naokoli.' Martin Koss ml. In Anton Go«' rentr sta s"» naro ila na New; J Lesder. Nato sva obiskala znanega Ceha Franka Ledvinko, ki ne je tudi naročil na New Lea-j di r. Le tal. da je bil baš takrat < ! mlpravljen na pot, sicer bi se zelo rad n marsičem p igovoril, s a. Pogorelcem. Na seil kluba At, U smo dobili dobrega so-miMJenika Johna Krtmla ln upa*| mo, da kot dober jednotar in dober somiAlienlk tudi dober član naAega kluba V sredo 20. avg. sv s s soprogo |teljala s. Pogon len na po-! stajo, <»d ktnler se Je odpelia! v l*lrMland. Teško sem se loMI od njega, tako tudi moti otroci, 1 ki ga ne moreio porških dcla^aklh unijah. Male Testi iz Italije Italijanski delavci v Afriki ne dobe plačila in prejemajo zelo slabo hrano. Iz skladišč pa, ki so napolnjena s vsem mogočim materialom, zmečejo v morje dnevno velike količine živil, kl so se pokvarila. V vojašnici 8an Vittore v Milanu so vojaki protestirali proti odhodu v Abesinijo in razbili skoro vse. Ko je v Milanu neka mati zvedelo o smrti svojega moža v Abesiniji, je vrgla otroka skozi o- kno in se nato pognala še sama. • V NapoMju se odigravajo pri ukrcavanju razburljive scene. Vojaki jočejo in se branijo oditi. Karabinjerji jih morajo s puškinimi kopiti siliti, kar vzbuja velike proteste. Ob neki priliki so bili pri vkrcavanju ustreljeni štirje karabinjerji. • V Ponte San Pietro (Berga-mo) je nastal konflikt med od-j hajajočlmi vojaki in delavci: an vojak, oče štirih otrok se je vrgel v vodo. * Vojak poroča iz Afrike in pravi: vstati moramo ob 5. uri zjutraj, dobimo nekoli slabe kave; nato imamo vaje in moramo prehoditi 30—40 km dnevno; za kosilo dobimo koAček mesa ln nekaj juhe, zvečer riš in juho. Spimo na tleh, a skoro vssko noč trobijo alarm in moramo zopet v teku napraviti 10—15 km. • Ustanovil se je "Mednarodni odbor za pomoč zaprtim in deportiranim italijanskim antUaAi-stom", katerega častni predsednik je svetovno znani pisatelj Romain RoUand, podpredsednik pa Jean-Richard Bloch. V akcijskem odboru so same znane 0-sebnosti. • Bolezni med vojaki vedno bolj razsajajo in skoraj decimirajo čete. Veliki transporti bolnikov se stalno vračajo domov. Niti o teh, kaj šele 6 mrtvih italijanska poročila ne govore. ■4 Do sedaj je v Afriki okoli 80,-000 italijanskih delavcev, katere pa so po večini preob'ekll v vojaške obleke in jih tudi kot tako maltratirajo. "Gazzetta Ufficciale" objavlja dekret o povečanju stroškov za ministrstvo vojske in mornarice, in sicer za 61.789.Q00 in 34.022.000 lir; drugih 60 milijonov je bilo poleg tega odobrenih za vojno in 28 milijonov ministrstvu za mornarico za stroške zadevajoče kolonije. Nadaljnlh 50 milijonov ps je bilo priznanih za posebna dela v kolonijah, a V Afriko je Ala tudi skupina akademikov. Fašistično časopisje je te "pionirje" posebno proslavljalo. • "popolo d'Italija" plAe, da v Afriki je dovolj vode in da J* za vojake v tem ozlru pcpolnrma preskrbljeno. NaAteva celo razne vodnjake in rezervoarje Tudi sicer poroča o vsem le najboljše kakor v svetovni vojni po receptu: sem zdrav ln dobro ae mi godi. pondeuek^^. e zapisanavkoi Clevelandski izumitelj Charlea Vr je pred Aestimi leti ostavil ^^ 800,000 dol. za raziskavan a k^ a nhJ1 U" boljšanju človeškega plemena aL " tropolog dr. L. Wingate Todd k T 1 ustanovo je sedaj objavil zsnim v^ raziskavah, ki so jih izvršili z nien ^ človjiklh kosteh, d. bi ug imajo vnanje okolščine, prehran, na njihovo rast. ' lezn 1Ut? dSl*lm 80 i2VrŠili Pre'*kave n* clevelandskih otrocih. Neprestano 80 jfo H, obsevali z Roentgenovimi žarki in i firali pri nekaterih so se začele roent* raziskave že pred rojstvom. Uspeh je bi gora poučnih podatkov in fotografij. Ena izmed ugotovitev je bila ta da človeški obraz v prvih petih letih boij v i pozneje v dolino. Obrazne kosti so kaj o ljive zoper motnjo v rasti. Ce kakršnikoli prekine v otroških letih njihovo rast *e spremeni za vse življenje. Sprememba obnovi sicer normalno rast, toda znak n ostane. V mnogih primerih ostane tako slim otroška glava in tudi topi nosovi so posledica nezadostne prehrane v otroških Roen t genski negativi so jasno pokazali nos v otrokovih prvih šestih mesecih n v zgornji tretjini, kjer so glavni organi 1 nja, potem raste bolj srednji del, končne spodnji del do mladeniške dobe svojo pra* llko. Ce karkoli zadrži razvoj spodnjega je naravna posledica top ali poveznjen noi Slaba hrana, bolezen, poškodba lahko nejo normalno cirkulacijo v kosteh tako, 1 drfijo rast in nastane prava brazgotina, kem primeru je nekemu otroku povzročil milo, ki so mu ga dali za ublažitev boleč malenkostni operaciji, vidno brazgotino n sti na nogi. V nekem drugem primeru je la brazgotina na kosti, da je otroka v njeg drugem letu zadela kakšna bolezen ali po ba. Poizvedovanja so ugotovila, da otrok stem času ni doživel nič takšnega, pač dognali to, da je otrokov oče tedaj zapusti žino. Beda in razburjenje, ki jima je bila stavljena uničena družina po tem dogodki vtisnila otroku svoje neminljivo, tragično menje v kosti. Normalno koleaarenje je zdi Kolesarenje ima velike prednosti, saj 1 lja večji del mišičevja v gibanje in krej organizem. Temu se pridružujejo ugodni vi svežega zraka in sončne svetlobe. Sev« se moramo pralnih potov prav tako ito| kakor prehitre vožnje, ki povzroča preu nost, padec telesne teže, bolezen na seru in čih itd. Jetičniki, bolniki na srcu in z zače poapnenja žil ne bi smeli kolesariti. Tempo vožnje naj v splošnšem ne prel 15 km, na starejše in slabotnejše osebe p znaša kvečjemu 10 do 12 km. V naspn vetru ne vozi dolgo, prav tako ne po pret strminah. Kolesarenje učinkuje ugodno pri lahki 1 šibkosti, lahki bledičnosti, zaprtju, toliči ln povsod, kjer bi bile potrebne dihalne Ne smemo pa voziti z odprtimi usti, preveč njeno in s cigareto v ustih. Da bo drža pra< moramo paziti na pravilno zgradbo krmili1 pravilno izdelana sedla so tudi lahko ' zdravstvenih okvar. Normalno kolesarenje je ženskam pr«v priporočati kakor moškim — *eved» P» steznikov in drugih oblačilnih nesmislov, movalno ln prehitro kolesarenje škoduje, tev, da si s kolesarenjem kvarimo noge. n vilna. S pravo obutvijo in s pogajanjem lov samo s koncema nog postaneta stopi noga nasprotno lepša. Ali že veate ... da so stari Azteki smatrali strah in 1 nost že davno pred modernimi I**141'!! lezen, ki jo je treba na .poseben način ra bati. In tak sovražnik ima nacionalne smeri kapitaliz- svojo besedo v predalih Ijubljan-lia meščanstva, ki je bila prej, skega "Slovenca," čeprav se list krmilu pri nas, za nevarno, imenuje prijatelja delavcev. Ka-j dobro je videl, kako se je ta' ko se morate obnašati proti sovražniku pa itak veste.—D. P. SAMtfUENIH DELAVCIH "PRIJATELJIH *ren*ki klerikaliaem, a 4,Slo-in "Domoljubom na ge*uti kakor da bi bil že v BU Začel je mlatiti okrog seje igrati vlogo onega, ki je fcodar bi se marsikdo čudil, m ne mlati po svojih prejš-tlačiteljih ? Zakaj ne mlati • onih, ki »o ga preganjali, ki BU jemali dolga leta svobo-ki so njega voditelje in vodijo, zapirali in internirali, ki u razpustili kulturna dru-ki so potvarjali mnenje kih volilcev, ki so s silo ja spreminjali volilne rezul-v "Slovenčevih" domenah v prid. onim, ki so dan za d pisali v svojih listih, da kenfevcev" ni več in ne bo ir več? Ne, te ljudi pušča miru, ni mu jih mar. Se prav bratsko, roko v roki, -Slovenec" složno boj z nji-' do stopili v akcijo poleg vojaštva še gasilci, Rdeči križ in vse ostale institucije, ki so na tem zainteresirane. V istem času se bodo vršile enake vaje in napadi iz zraka tudi v Gorici, na Reki in v Pulju. 20,000 postelj v bolnišnicah ima jo v kolonijah Se do pred kratkem so imele vojaške oblasti v Eritreji in Somaliji samo 300 bolniških postelj. Toda zaradi znanih klimatskih neprilik in možnosti obolenja raznimi tropskimi boleznimi, je bila fašistična vlada prisiljena da z vsemi sredstvi izboljša vojaško sanitetjo. 17,000 postelj je postavljenih po bolnišnicah in drugih pripravljenih barakah ir taboriščih v Eritreji in 3000 v Somaliji. Obsodbe zaradi "nedoatojnega govora proti naciji" Pred goriškim sodiščem je bil obsojen Anton Sokol, doma iz Gorice, po poklicu mehanik, star 45 let, ker je v neki gostilni izvršil "uporniško dejanje, izgovarjajoč nedostojnosti proti naciji." Dobil je 3 meseca zaporn in mora plačati vse rodne stroška PlOSTBtA leracijam, kako naj klasificirajo delavce, kmete in druge poklice in naj jih celo označujejo « istimi izrazi, kakor so v navadi med ljudstvom In tudi z imeni poklicev v dialektih. Gotovo je. da z narodnostnega stališča fašisti ne bodo delali nobenih razlik med prebivalstvom Italije, ker ga smatrajo za itall-janiziranega po tolikih letih fašističnega režima; kljub vsej natančnosti gotovo ne bodo našteli niti enega Slovenca a'1 Hrvata . . . državna skupina z vsemi mo- nimi "fuehrerji" čez noč udi-i drugemu "fuehrerju," ki je na krmilo in videl je tudi, ko »e je ta vsemogočna skupi-potem razblinila v nič in zavetja pri vladi, ki je ljuba, ko je tudi drugi Vesti iz Primor ja Antifaftizem in Julijska Krajina Antifašistl v Parizu so spričo vedno večje vojne nevarnosti iirer" zgorel kakor7lama7n ^"alijo *n Abesinijo zelo po-vubil liki dimu v nič Ta- :yeeah 8V0J0 de,avnost in skuša" Ijudi se "Slovenec" ne boji,M°.na načine P^epreCit!.to mu niso nevarni. V'?"0' ?fCU.J,eJ°, 8Jta,no, vf Vidi pa svobodno, marksistič-'*\°de' ji.m4 »delavstvo, kako e kljub vse drŽRVni U"tr°J d°Voli' izdaJa" jo brošure itd. Pri tem apelirajo rZT^i ki KH jC trpel° z,asti na delavstvo in kmete, vo-ud jih dobah ne samo štiri jake, mornarje in letalce in tudi ® kakor klerikalci, nego šest * in ki ga trpi še dal je, ostalo ne samo močno, vedno JjMe in kako ga ni noben ». noben vetrič niti nobena omajala ali oslabila. Ta *»žnik je "Slovencu" na poti * U se mu vidi nevaren. Zaradi tega koncentričen na- * na delavstvo, predvsem na •isiatično delavstvo. • Ne si- * kakor odkrit sovražnik iz p»*«braz,- ne—rajši: z na-J*v»nji. z zvitimi vpraševali'»kratka. s pobožnjaškim je-»mom izza hrbta, kakor da 1» *k česa sram. nam<'n je že dosegel, delavske kulturne E»'v*~razpuščena je bila JI. ko KO bile kulturne zveze enreve „m,.ri obnovljene. *pet zavija in namiguje. ■•J^brambni boji so mu Ni mu všeč, če se de-Ranijo pred kapitalisti, ni IZ' dtlavci- k« ne mo- 11* Iznašati kapita-nasilj« in samohotno- FP^ejo svojem zadnjem ■*Ju-po stavki. krvi Pi^e "Slovenec" in hlaT Mar ™ ^ žal. J 4t) "M nove Zaloške ce- na tlačeno ljudstvo v Julijski Krajini, na Južnem Tirolskem, na Dodekanezu in na afriške kolonije, kjer so v ta namen izdali posebno brošuro, kjer z utemeljenostjo in temeljito argumentacijo kažejo na glavnega in velikega krivca grozečih strahot. Obsodbe zaradi tihotapstva Ker so pritihotapili iz Jugoslavije nekaj živeža in tobaka in ker so prekoračili mejo brez potnega lista, sta bila obsojena pred goriškim sodiščem Franc Drole, star »2 let in Franc Torkar, star 27 let, doma iz Grahovega vsak na tri leta in 3 mesece ječe in na 2650 lir denarne kazni, 16-letni Beguš Peter iz Grahovega, ki je bil sojen z imenovanimi, je bil zaradi mladoletnosti oproščen. Velike letalske vaje r Julijski Krajini " Dne 16., 17. in 18. avg. se bodo vršile v Trstu velike vojaške vaje z aeroplani. Izvajali bodo namišljene napade in protinapade ter obrambo nad mestom samim. S tem hočejo preizkušati, če bi bilo tržaško mesto v resničnem vojnem slučaju zadostno zavarovano s sedanjimi obrambnimi sredstvi. Pri teh vajah bo* er je f ukradel" granato . . . Na 400 lir denarni kazni je bil pogojno kaznovan v Gorici, kar fj®."1!^,6 bo vpisa,° v kazenski list, 22-letni Alojz Drufovka iz f evme, ker se je pred Časom po-astil v gozdu pri Grojni, ki je Ust goriške občine, granate ka-Jbra 149, katera je ostala v zemlji še od svetovne vojne. Utrjevanje meje, dovažanje vojnega materiala Tolmin, avgusta. — Iz Pologa vozijo dnevno vojni material v obmejni pas pod Bogatin. Zlasti zadnje Čase pa prevažajo ogrom ne železne plošče težke po 8 q. Pri prevažanju tega materiala so poslužujejo tudi vzpenjače, ki je v obratu ves dan. Za obsežne obmejne utrdbe za Bogatinom in sosednimi hribi so »peljali v ta pas že nad 3000 q cementa. Obmejne postojanke javne varnosti pojačujejo Hotederšica, julija 1P35. — Poleg novo ustanovljene karabi-nerske postaje v Godoviču, so tamkajšnjo postojanko miličnikov ojačili za več mož. Vsi obmejni kraji so močno zastraženi, zlasti pa oni predeli, kjer s o utrjuje meja in bližnja okolica. Aretacija šestih kmetov St. Peter na Krasu, 5. avg. — Iz Nadanjega sela poročajo, da so v pondeljek dne 29. preteče-nega meseca šli kmetje na delo v neko oddaljeno senožet. Na poti so jih dobili miličniki in so vse skupaj aretirali in odpeljali zapore, vendar pa so jih kmalu nato izpustili. Vzroki aretacije niso znani. Štiri mesece v zapor, ker je imel nt aro puško Filip Vončina, star 43 let iz Spodnje Tribuše, je bil obsojen >red goriškim sodišči m na 4 me iece zapora in povračilo vseh droškov, ker je imel doma brez dovoljenja staro avstrijsko puško. Novo ljudsko štetje v Italiji in JugoMlovani Iz italijanskih časopisov po-tnemamo, da se bo prihodnje leto vršilo v vsej Italiji VIII. Ijud-ko štetje. Začelo se bo na dan fašističnega praznika "rojstvu Kima", dne 21. aprila Cen ralni statistični urad že dela nr tem skupno z raznimi instituci-j jami in federacijami. Ker hoče fašistična vlada izvršiti to ljud oslal omenjeni centralni stati stični institut navodila vsem fe- Migljaj o silni korupciji v Chicagu $16,000,000 ukradenih v okrajnem uradu Chicago. — James A. Walsh, ki je bil dolga leta zaupni privatni tajnik bivšega okrajnega blagajnika in prej tajnika Roberta M. Svveitzerja, je zadnje dni razgalil "sistematično poneverbo", kakor jo on naziva, v o-kraj nem blagajniškem uradu, ki je trajala zadnjih 16 let. V tem času je bilo ukradenenih okrog 16 milijonov dolarjev javnega denarja iz okrajne blagajne. Na vprašanje, če se niso prizadeti uradniki bali jjosledic tega početja, je Walsh rekel, da niso nikdar slutili,'da bodo knjige kdaj pregledane tako natančno, da bi mogle priti poneverbe na dan. Wab*h Je pojasnil, da je v blagajniškem uradu 600 debelih računskih knjig, ki niso bile že dvajset let pravilno pregledane in nadzorovane. Ako bodo zdaj te knjige pravilno pregledali, bodo lahko odkrili, da je vsako leto skozi šestnajst let nazaj zmanjkalo najmanj milijon dolarjev iz davčnih dohodkov. VValsh zdaj še ni direktno 1-menoval nikogar, vendar si lahko vsakdo misli, kdo je glavni krivec, če je njegova izjava resnična. Verižne trgovine oi/i-rajo boj proti nacijem Now York.—Da ameriške ve rižne trgovine tvorijo veliko oviro v boju proti hltlerizmu, ker še vedno kupujejo nacijsko blago, je razvidno iz pritožb or ganiza^ij, ki propagirajo bojko tirunje izdelkov nacijske Nemčije. Z ozlrom na sovražno stališče newyorške javnosti napram tem izdelkom, so se te trgovine odločile, da prodajo te izdelke izven newyorškega distrikta. Bojkot nemškega blaga je vseeno učinkovit, kar je razvidno iz nedavnega poročila zveznega t rgovinskega department*, v katerem je rečeno, da Je uvoz nemškega blaga v Združene države padel tretjino v zadnjih šestih mesecih. Stavka za p r a-v i ln i i k e plače Muakogee, Okla. — Stavka pri Griffen Mfg. kompaniji, ki izdeluje konzerve in Je v groce-rijakem biznisu na debelo, se širi na vse olJ selijo iz mest v predmeat med drugim pomonl napoved Ja in okolico velikih mest. Isto vojne Italiji, če bo alednja na- velja tudi za malomestne tovar >adla Abesinijo, VVashlngton, I). C tooseveltova administracij Je ne, ki se tudi |>omičeJo k velikim 24. avg. | mestom. Vlada bi šla torej pro-ti vetru, če bl skušala na ta ali zgubila bitko v spodnji kongres- drugi naodjetnike ni zbornici, ko je zahtevala ne- za d<*centrallzaclJo industrij in prenelitev tovarn v "n»wdeal-ske" kolonije, katerih raz«n ne-Ligo] kaj izjem nikjer nI. Ifl omejeno oblast glede embarga za pošiljanje orožja, kar bl JI omogočilo sodelovanje % narodov in bojkotiranje ItalCj Vse, kar Je Rooaevelt dobil od odseka nižje zbornice za zunanje zadeve, Je bil amendment senatnega načrta, ki določa, da se mandatorična zakonodaja glede embarga konča 1, muren prihodnjega leta. republikanca na Čelo šocialne zaščite VVashlngfon, O. C. — Pred-^•dnlk R*>o*evelt Je imenoval Johna oa*lnoetno zavarovanje, pošiljanje orožja v slučaju voj ne m« d Abesinijo jn Italijo ob« VVmarit je imenovan za šest M in njegova letna plala bo zna-Ostala dva člana Waahlngton. — (FP) — Kako delujejo profit ni motivi za časa yyjne in potegnejo nevtralne države hočeš nočeš v vojni metež, je razvidno iz pravkar objavljene vojne kores|wndence med pokojnim VVilaonom in njegovim državnim tajnikom Robertom Lansingom leta 1916. Objavil jo je senatni odsek za preiskavo municijske indstrlje ln trgovine. Dokumenti ao izredne važnosti. Na podlagi teh sta prišla senatorja Nye In Clark do zaključka, da mora ameriška vlada vnaprej določiti vojno politiko, ker bo ob izbruhu vojne prepolno. Kakor znano, se je Amerika ob pričetku svetovne vojne izrekla za nevtralno politiko. Ta sentiment je prevladoval v deželi do leta 1917. Konkretno obliko je dobil pri predsedniških volitvah 1916, ko je bil Wilson ponovno izvoljen s parolo, "da nas Je obvaroval pred vojno." Ampak Wilsonova administracija je še 1915 zavzela nove smernice, ki so jo diktirali pro-fitni interesi in ki so končno pahnile Ameriko v vojno. Te smernice »o bile zvezane z voj* nimi posojili poznejšim zavetnikom in z vojno trgovino. Kakor pravita senatorja Nye in Clark, je bila "ameriška pred* vojna politika zapopadena v če-sto naglašanem stališču, da J« dajanje vojnih )>oaojil kršitev nevtralnosti. Leta lOlft je bila ta politika natihoma zaobrnjena brez vsake debate v kongreau." Kako je prišlo do tega, je razvidno iz korespondence med predsednikom VVilaonom in državnim tajnikom Lansingom. Slednji je pisal svojemu glavarju o veliki izvozni ali vojni trgovini ter argumentiral, da bodo šle države (zavezniške) v bankrot, Če bodo prisiljene plačati bilanco v zlatu. Treba Je torej zasukati zunanjo politiko tako, da bodo v vojno zapletene država lahko dobile (sisojila v Ameriki, M tem bi se obvarovala bankrota in tudi ameriška zunanja trgovina bi bila iMiatavlJena na trdne noge. VVIIson aa Je a tem atrinjal. En mesec |»ozneJe sta Francija ln Anglija dobili pri Morganu prvo vojno posojilo v znesku pol milijarde dolarjev. Za tem so aledila nadaljnja posojila, za po-•ojlll je pa Amerika počasi korakala v vojno na stran zaveznikov, Bivši francoski premier An-dre Tardieu Je poznaja komentiral, "da Je |K) teh posojilih postalo vprašanje zav«znišktt zmago velike važnoati za Ameriko brez ozira na njeno vujno stališča." In ker bodo tudi v bodoče (ste sile na delu, sta insistirala senatorja Nye in (Mark, naj kongres vnaprej določi vojno stališče Amarike, ker v slučaju Izbruha vojne v Evropi bo to prej>ozno. segu, bi bi i ta embargo nu| »r 'Jen le proti Italiji. 1 Meja odseka nižje zbornie* Je bila viharna in slišali so ae očitki, da Koonevelt dela na to, da m' Amerika pridruži Ligi narodov In da je orodje britakfga zunanjega urada, ki ae je Izreke) za ekonomske in finančne sank rije proti Italiji. Republikanski kongresnik Tinkham, član od*e-. k«, je najbolj napadal R«w>«eieltnIchael ( iz N«-* Barbaraki napad na komuniste v Californiji Hanta Itosa, Calif. — Okrog 100 vigilantov ali "nočnih Jeade-maskiranih in voartlh sa avtih s pokritimi licenčnimi tablicami, je zadnja dni navali-v stanovanja |»etih sadjarskih delavcev, ki Jih dolže hujskanja ostalih delavcev v sadovnjakih tukajšnje okolica na štrajk ter komunistične agita-I je v splošnem. Petorico so privlekli na plan in trojico so prisilili, da je klele poljubila ameriško zastavo, nakar je lahko od-Jack (»reen ,in .Ho| lliuberg po imenu — ki bil pomoAnl tajnik v departmen-) (|dn.k|- j>((|jub £|wUv|| ^ ma državama. Ker je izključeno. $|(l da bi mogla Abesinija kupovati l#fa IHU'HtrH *l(l Arthur j/' Ait-] I,™' orožje v Ameriki v večjem ob-Leyer i« Wia«onalf.a, ki je doslejhiVr.io^. tu za delo, In Vlne^nt Morgan| Mile«, odvetnik 11 Arkansaaa.i Nadalje Je Koonevelt imenoval tri liane federalnega delavskega inJbora, ki Im> delavsko raz*«»di-v sporih med delo«lajaici in dela vri na podlag! Wagnerjev#-ga zakona. Imenovani mi: Jo- pa slekli do nagega, polili i vrelo amolo iii j h mul i a kurjim per-i Jem, Ali ate še naročili Proovo-te ali Mladinski liat fTojamu prijatelju ali sorodniku ▼ M-ph Madden, advokat iz fitta-ldomeriao? To ja edini dar burgba, predsednik, in John Mi- « _, . _.. . trajne vrednoatl, ki ga aa Slika kaže ruske dela%ce in delaike, ki irpazMjejo konj*4e dirke. - r« in naglašal, da rika nevtralna niora biti Ame lter Kdwin M. Mmlth Ig Massa-v afriški krisi,lchusett«a. raal denar lahko pošljrta •rojcen ? domovino. Zaroka na grobu POVEST SpiMl Mihe*c Nui "Srečni »te, ker vsaj veste, kje je pokopan; jat pa niti tega ne vem, kje leži moj sin Al-berto," je žalo»tno pripomnil, ai z desnico podprl glavo ter otožno zroč v Pavleta dodal: "O, ko bi živel moj All>erto, bi bilo pri nas vse drug»če." "Kaj ste imeli že katerega sina?" se je začudil Pavle. "Nikoli mi nisi tega povedala," se je obrnil proti Adi. "Mar res ne veste tega?" se je vpletla Venturinijeva. "Seveda urno ga imeli. Dva in dvajset let je bil star, ko je šel na fronto. Potem ga nismo nikoli več videli, niti kaj slišali o njem." Vse je prevzela neka otožnost. Pogovor je zadel v občutljivo in bolečo točko. Pavle je še enkrat poskusil spomniti se vsega, kar mu je bil pred leti pripovedoval Jelšnik. V mislih je hodil po poti, ki mu je Jelšnik zatrjeval, da bo po njej prišel očetovega groba. Napenjal je misli, kajti le medlo in nedoločno se je spominjal, da mu je stari Jelšnik ob tisti priliki pravil še nekaj, bolj postranskega in takrat zanj ne tako važnega; kje leži oče, pa ai je dobro zapomnil, fte par trenutkov je napeto grebe! po spominu in mahoma mu je z vso jasnostjo in v celoti stala pred očmi elika, ki mu Jo je tedaj podal Jelšnik. Srce m** j» udarilo močneje in zadrhtelo v nenadni razburjenosti. — S tihim glasom je prekinil težki molk, ki je zavladal v salonu, odkar je bilo omenjeno Albertovo ime: "Akoravno dozdaj nisom vedel, da ste imeli še enega sina, niti da vam je kdo padel v vojni, se mi zdi, da vem, kje je padel in kje je pokopan." Vsi so dvignili glave ter se skrajno presenečeni in z vprašujočimi pogledi zazrli vanj. Opazili so, da mu ustnice podrhtevajo, in to je še bolj podžgalo njihovo osuplost in radovednost. "Ne verjamem," je naposled podvomil in zmajal z glavo Venturini. "Kako bi mogli to vedeti, ko smo že na vse strani poizvedovali." A Pavle je bil tako vznemirjen, da skoro gotovo niti slišal ni Vcnturinijevih ugovorov. Zbegano zroč predse je še tlše nadaljeval: "Tik ob očetovem grobu je še en grob, ki nosi napis: Alberto Venturini, tenente, Padua. Naš delavec Jelšnik mi je pred leti pravil, da je bil priča, ko so ga pokopali, ln da je videl, kako je priprost in neznan italijanski vojak klesal napis v skalo." Venturini je uprl svoj zmedeni pogled naravnost v Pavleta, nato pa skočil s stola, ga prijel za ramo ter s tresočim se glasom vzkliknil: "Je vse to res?" "Res je; za gotovo vem, da je res." Tudi Venturinijeva je vstala s stola, a v oči »o ji stopile solze, kajti dozdaj je še vedno nekoliko, čeprav slabotno upala, da sin vendarle še kje živi. Ada pa je kar naprej strmela v Pavleta. Ni je toliko presenetilo dejstvo, da se je pojasnilo, kje leži njen brat — saj o tem, da je nekje pokopan, navsezadnje nikoli ni bilo nobenega dvoma — ampak skoro porazilo jo je predvsem to, da leži poleg Pavletovega očeta. Pod vtisom tega nenavadnega dejstva je skoro otrpla. Nazadnje je vstal tudi Pavle. Parkrat je stopil gor in dol po salonu in si z roko vznemirjeno segal v lase, potem pa je utrujen sedel na zofo. Nobeden od njih ni še prišel popolnoma k sebi in zdaj šele se je pokazala njihova razburjenost. Venturini je kakor omotičen iskal stol, akoprav ga je imel tik pred seboj. Naposled ga je le dosegel, ga primaknil k Pavletu in sedel njemu nasproti. Tudi ostali »o mu sledili in primaknili stole. Tfcko so vsi zapustili mizo in se preselili k zofi, ne da bi se tega prav zavedali. Hoteli so si biti bliže. Pavle se je začuden oziral po njih. Na obrazih jim je čital, da žele nadaljnjih pojasnil. Tako so gledali v njega, kakor da z vso gotovostjo pričakujejo, da jim bo še nekaj povedal, nekaj važnega, česar še ne vedo. A Pavle prav za prav ni imel ničesar več povedati. Vzlic temu je še enkrat in od kraja začel pripovedovati, kar je bil slišal od Jelšnika. Stari je pogosto vpadal v njegovo pripovedovanje z nestrpnimi, včasih celo smešnimi vprašanji. V splošni zmedi niti Pavle niti ostali niso opazili, da ga je začel tikati, i "S teboj pojdemo, čim prej, takoj, a če groba ne najdemo, pokličeš tistega Jelšnika, da nam on pokaže kje ležita," je nanaglo sklenil Venturini. Nihče mu ni ugovarjal. Venturini je povabil Pavleta k sebi na kosilo. Tam so nadaljevali svoje razgovore. Napisal je brzojavko za Reiterja in mu sporočil, da se Pavle Še ne vrne, ker da ga potrebuje. Pavle je pisal materi, naj se nič ne vznemirja radi njegove dolgotrajne odsotnosti. Sporočil ji je, da obišče očetov grob. Venturini pa ga je tako-rekoč prisilil, da je »prejel od njega precejšen znesek in ga poslal materi. 2e čez dva dni so, črno oblečeni, izstopili iz vlaka na Kanalski postaji. Ada in mati sta imeli polni naročji rož. Kar na postaji so vprašali, kje gre pot v vas, Colnico. Pokazali so jim proti hribu in prišlecl so se brez odmora ln peš podali na pot. Pavle in Venturini sta hodila spredaj, Ada in Karlo pa z materjo za njima. Bilo je lepo jesensko jutro. Nebo je bilo brez oblačka in jutranje sonce, ki še ni povsem izgubilo svoje moči, jim je sijalo naravnost v oči. Molče so stopali po samotni in skalnati poti, a srca so jim bila polna nekega velikega in nepredcljivega pričakovanja. V Colnici se niso niti ustavili niti kaj povpraševali. Tudi vaščani se niso nič kaj preveč ozirali za črno oblečenimi tujci. Veliko je število tistih, ki so tu Izgubili svoje življenje, tako da so tuji obiskovalci kaj pogost pojav v teh krajih. Pavle je hitel kar naprej, natanko po Jelšnikovem navodilu. Čeprav je že pozabil, kam vodi pot, ji je sledil in iskal le ono skalo, ki mu jo je bil opisal Jelšnik. Od Colnice so bili oddaljeni že več ko dvanajst minut, a od Kanala skoro eno uro, ko je pot nenadoma močno zavila na levo in za ovinkom, na levi strani ceste, se je pred njihovimi očmi pojavila velikanska skala. Instinktivno so se ustavili in jo ogleda vali. (Dalj« prihodnji«.) Frank H»U»r: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanje.) Siegfried Brandstedter se je resnično zresnil. — Cuj, — je dejal, — pomagal sem ti, toda govoril bom odkrito. Možje, ki so te lovili, so dejali, da si nevaren, pobegli blazneš. — Saj tudi sem. — Saj tudi si? — Saj tudi sem! Takoj ti do-princaem najboljši dokaz. Vsi norci so strašno lačni. Ce mi prineaeš štiriindvajset obloženih kruhkov, pojem vse. — Trdili so t udi, — je nadaljeval Brandstedter, — da si razparal grlo njihovemu psu. — Vražji pes! Da. to Je največje delo. kar sem Jih opravil, odkar sem prišel ven. Ali dopustiš, da so moje hlače izgubil«« svoj kroj? V zadnjem trenutku aem ga zgrabil in mu zlomil vrat. Sovražim |>ae! Pes je isli-na žival, ki napiuia druga bitja iz enakih podlih nagjlHiv. kakor človek Hvala bogu, da hlače nlao bile moje, temveč zdravnika iz um<»bolnire. cunje ao mi pa dobro pristojale, ko sem se sestal tu a svojim plešastim pri-jateljem. ♦ Siegfried Brandstedter »m- je prijel za glavo. — N« morem verjeti, da si blazen Tega nočem verjeti. Tcaia govoriš tako čudno, da ne mi kar v glavi vrti. Kdo je plešasti mož. ki ai ga prinesel? Zakaj rabiš njegova uata za akrivališče ta svojo raztrgano obleko? — To je atar znanec Srečal *em ga pred tvojim vrtom Po Urm, kar sem ugotovil, ga je si- lilo stanje njegove blagajne, da jo je mahnil peš iz Gdanska v Zoppot. Vstal je in se oziral po tebi tako sanjavo, kakor da domneva, da je tvoj obraz polna luna. Ko se je obrnil in me zagledal, mi lahko verjameš, da je nehal sanjariti. Stisnil sem ga za vrat, zagrgral Je, vse drugo pa itak veš. — Toda . . . — Niti besedice več ti ne povem, dokler ml ne daš jesti. Potrebujem vsaj dvajset obloženih kruhkov. Ali imaš doma vino? Toda nikar ne pokliči služin-čadi. V. Ko je gost Siegfrieda Brand-stedterja planil na skledo z obloženimi kruhki, je spominjal najbolj na one ognjene strele, ki ao švigale z neba in polizale žrtev na oltarju. Plešasti mol z zamašenimi usti ga je gledal z zavidajočiml, solznimi očmi. Brandstedter je čakal, dokler ni bila skleda skoraj že prazna. — Zdaj mi boš pa morda to Izjasnil, — mu je dejal. — Ne pozabi, da te že šestnajst let ni-sem videl. Zadnjič sva ae videla, ko sem bil kot nepoboljšljiv poslan v London Zvedel aem od doma. da ai poatal prav tak ničvredne!, kakor Jaz. —- Ah, tako Imenitno to nI bilo! — Potem sem slišal, da potuješ okrog aveta večkrat po vrsti. Ko nem bil »loma. ao pravili, da prezidavaš hišo avojega očeta po nekem budnem načrtu. — Tako, to ni alUal? -—Da Ko srm se vrnil zopet domov — bilo je tik pred vojno — ni vedel nihče povedati, kaj je s teboj. Nekateri so trdili, da si bil doma spomladi 1914 in da si zopet odšel, drugi so pa zatrjevali, da te je pobrala tragična smrt. Tvoj bratranec Kazimir je trdil, da si mrtev, da si pa pred smrtjo pognal ves rodbinski denar. — Kazimir! Zato, ker se je polastil mojega zadnjega milijona! Zato, ker se mi je bilo posrečilo rešiti ga pred njim, ko sem spoznal. kakšne naklepe kuje proti meni. Zato. ker je bil že v deželi, ko je prišel s profesorjem Freu-denthalom. — S Freudenthalom je prišel? Resničen milijon? Ne morem ti slediti. — Resničen milijon v gotovini, moj zadnji. — Ki si ga bil zakopal v zemljo? — Hahahahaha! Da. baš v zemljo! In dejal sem: Iz zemlje si prišel.. In še zdaj je tam! V bogatih zlatonoanih okrajih dežele, katerih nihče, nihče ni mogel najti. Siegfried Brandstedter je na vao moč atiskal avojo okroglo glavo. Plešasti mož je pritajeno zastokal. Široko odprtih oči je IMialušal njun pogovor.. — Ali smem vprašati, kdo je plešasti mož v tvoji družbi? — Kdo je? Jakob Isocki is llovica sveta je klicala po orožju in polov ica sveta je bila brez dela. Vojne so divjale na vzhodu, na jugu in na zapadu. Na svetu je vladal mir in red in ko je tistega jutra vzšlo solnce, je vzšlo med rdečkastimi PONDEUEK. M*™^ ^enehJlnfi ll^KoK^v (VIAHAVRE) NORMANDIE ILE DE FRANCE CHAMPLAIN LAFAYETTE Za pojaaaila ia voini listek vprašajte: ril o njihovem prihodu, toda davi so bili tu. Tretjič: Bili so to zelo čudni gostje. Eden je bil plavolas in zelo čudno zgovoren. Drugi je bil plešast in nem, kakor trapist. Toda bilo je, kakor da bi imel mnogo na srcu in kakor da bi hotel svoje srce olajšati, pa si ni upal. Niti za hip ga niso pustili samega s služinčadjo. Nasprotno se je služinčadi zdelo, da je slišala plavolasega moža kako pravi tiho: Zadavim te, svojemu tovarišu, ubogemu na laseh, ko je hotel ta tovariš zašepetati nekaj enemu izmed slug. Četrtič: Obleka plavolasega gosta je bila že sama po sebi taka, da je mogla dvigniti mnogo prahu.. Zdaj se je izprehajal županu, ki je bil ravnateljeva laat, toda v sobici, kjer je spal je ležala obleka, ki je bila oči vidno njegova, a kaj takega slu Žinčad še svoj živ dan ni videla Suknjič je bil res raztrgan, bistveni del hlač je sploh manj kal. (Dalje prihodnjič.) ~ " " 4- »eptembra 31. avgusta . 21..eptembra 5 -pf mbra e 26.,eptembra 14. septembra . S. oktobra ---9. 72nd ««., N- Vork d kane veže je odsevala rožnata' "Takoj takni»» * ZSrzr* in 8,Ua,i 80 seJM W. G. Nouhuys: Aretiran "Dajte mi nekaj par, dragi gospod, prosim, prosim!" Gospod se niti ozrl ni, ampa je hitel mirno z navzgor zavi hanim ovratnikom svoje debele suknje. Tožeče je pihal zahodnik skozi golo vejevje ter nosil s posa meznimi suhimi listi pomešane oblake prahu iproti mestu. Ura je bila šest. Mrzel, mra čen februarski večer. Nebo siv kasto. Obetal se je skorajšnji sneg. Jože je gledal za odhajajočim. Se enkrat se je ozrl v za puščeni samoti parka na desno in levo, pogledal po cesti, ki je vodila skozi park, kjer je tam daleč, daleč videl nemirno mig-Ijajočo plinovo svetiljko. Neka. časa je stopical sem in tja in s potegnil raztrgano čepico še bolj na čelo, tako, da se je pokazal šop razmršenih las skoz luknjo. Puhnil si je v roke, ki jih je nato zopet vtaknil v hlačna žepa ter jih tesno pritisni na mršavi stegni. In počasi se je opletal proti mestu. Danes pač ne bo nobenega zaslužka več. 2e od dveh je stal s šklepetajoči mi zobmi. In koliko je zaslužil? — Dva dinarja Skoraj ni mogel več držat škatljice vžigalic v premrtih rokah. In čim bolj je postajalo mraz, tem manj je zaslužil. Ljudje se niso hoteli več ustaviti in seči v žep. Kakor da njega še bolj ne zebe! ... In mršavi po-bič, ki mu je ledeni veter pihal skozi obnošeno obloko, je še bolj stiskal roke k telesu. Dva dinarja — kako naj gre s tema domov? ... To bi bilo nekaj — ona bi zdivjala! Rožo so poslali na drugo stran, v Ti voli — tam tudi ne bo dobila kopice denarja. Oba morata nabe-račiti najmanj deset dinarjev — najmanj — kajti sicer! . . . Se vidi svojo mater, kako mu žuga s pestjo. Pa — kaj mu to dene? Ce udari ona, udari tudi on . . . zaradi njega naj . . . O-četa pač ne bo doma. In če bo doma, tedaj bo vendarle sedel docela otopel. In če bl tudi on prišel, bo pač storil kot Janez, ki je lani utekel . . . Stari mu pač ne bo ukazoval. Najhuje pa je. če mu ne da j<«ti. In bil je tako zelo lačen. Kar spreletelo ga je, če se je zmislil na podstrešno kamrico, kjer je imel le ž i.Ve med staro oblaki na obzorju, sinjem kakor : ™l**ijo n» koau raztrgane pre- upanje. V vili ravnatelje Brandstedter. ja pa ni vladal tak mir in red. kakor v zunanjem svetu. V oddelku za alužinčad ae je na vao moč klepetalo in opravljalo. Prvič: Ravnatelj nI bil odšel v mesto, kakor navadno vsako jutro. Ze to je bilo tako nezaslišano. da ao se prijemali za glavo, Drugič: Ravnatelj je dobil sredi noči goste. Nihče ni govo- proge. Oh tam je bilo tako *»lo mraz. Strešni žlebniki so bili razbiti. Videl je nel»o skozi razpoke. In če Je bil lačen, sploh ni mogel apati. Zdaj ae je naslonil ob cestno svetiljko tik pred veliko hišo, pred kstero je stala kočija. Ko-čijaž je aedel v debelem kožuhu na sedata. In ko so se odprle hišne duri, je sluga ponižno odprl vratca kočije. Iz lepo posli- "Pazi, mama, ne hodi k vratom. Mraz je!" "Ali je Henrik dovolj toplo zavit?" "Da, gotovo!" V velik plašč zavita dama z gosto kopreno na obrazu in deček kakih osmih let v dolgi suknji sta hitro stopila v ekvipažo. Sluga je zaprl vratca ter hitro skočil na svoj sedež. In voz je oddrdral. Malomarno je gledal Jože za vozom. Potem je pohitel za gospodoma, ki sta v živahnem pogovoru hitro stopala. Eden je zelo grdo govoril, kar se je zelo neprijetno -ališalft jpa tihi, cesti^ , "Samo dit df&r, ph>sim — kupite škatljico vžigalic !" Gospoda nista slišala. "Oh, prosim, prosim — tako je mraz. In jaz sem tako zelo lačen." Z iztegnjeno roko je tekel poleg njih. "Izgini, sicer te dam aretirati!" je zakričal gospod, ki je imel tako zelo trd glas. Očividno se je bil razjezil, ker ju je deček motil v važnem pogovoru. Jože je zavil okoli ogla in šel med visokimi poslopji po široki, lepi cesti. Iz podzemlja, kjer so za železnim omrežjem okna navadno odprta, se je dvigal topel kuhinjski vzduh. Ubogi deček je kar požiral, tako pikantno in slastno je dišalo po jedeh, ki jih sploh ni poznal. Tresel se je od gladu, od poželjenja in počepnil pred kuhinjskim oknom. Toplota mu je tako dobro dela, da se je kar najbolj tesno stisnil k železnemu omrežju. Toda kmalu mu je postalo slabo. Pričel je zdehati, tako zelo prazne občutke je imel v želodcu — zdehati, dokler ga niso pričele boleti čeljusti. "Cujte, gospodična, ali nimate malce jedi zame?" je proseče zaklical v kuhinjo. Ena izmed služkinj se je vsa prestrašena ozrla od kuhinjske mize, kjer je pravkar pripravljala skledo. "Nemarnež—kako si me prestrašil!" "Oh, prosim, gospodična, «a-mo malce jedi!" , "Ne, tega ni. Ce pričnem s tem, bom imela dela čez glavo. Glej, da izgineš!" "Toda, čujte — saj vas nič ne stane." "Ali slišiš, Dina? Tak ne-sramnež! . . ." Nato se je obrnila k hlapcu, ki je pravkar vstopil v kuhinjo z mladim psom v naročju: "Peter, naženite vendar tega beraškega capina od okna." psa Previdno položi na tla ka, ki veselo poskakuje njega in postavi prsde^ skd Hco jed, Znaka vtakne",v«f n. gobček v jed, poduha, *! ne ter se zopet skobaca iz k nje. 1111 Hlapec je stopil k pogledal Jožeta. oknu se pr« in ^Ali hočeš iti na 8tražni "Dajte mi malce jesti - ■ sim! Samo to, česar noče iJ sti ..." *** "*le ~ tukai ne dajemo sti. Pojdi na ubožni urad gini proč — hitro!" Jože. gleda hlapca v rdeči raz in mu pokaže jezik kot delajo uličnjaki. "Poberi se! Proč! ti rečei Pobič se zlobno reži. 'Wo, takega nesramne! svojem življenju še nisem del! — Čakaj, takoj pridem In ves zardel od jeze hiti pec h kuhinjskim vratom. Toda Jože ne čaka nanj če še nekaj korakov ter »e krat ozre na hlapca, ki njajoč stoji pred durmi žuga s pestjo. Zdaj pride beraček na manj imenitno cesto in se vi pred pekarno. V oknu je vrst hlebcev kruha, ki jih no osvetljujejo plinski pla in ki zapeljivo vabijo s svetlo in temnorjavo skorjo, prodani mizi pa so razstav nizke, štirioglate košarice ljic. Kako zapeljivo! Jože se no misli na slastna jedila v topli kuhinji in stoji s skic jočimi zobmi v mrzlem v V svoji tanki obleki se prit k širokemu razložbenemu Ce bi si kupil par žemljic tem bi ne prinesel domov pare in bi bil gotovo prav po no tepen. Ce pa prinese do samo dva dinarja, bi tia bilo prav. Morda bi ne dobi sti. Ni mogel več vzdržati kote. Pa naj bo, kar naprej Vrata so le priprta — zv< se ne zgane, ko s|upi v pri jalnico. Sam je, docela sam, in njega — od toplega kruha ■ žek, medel duh. Ali ne pride nihče? Prisluškujoč se ozira. V štoru za prodajalnico je ti Ali je nekdo tam? Z nogo potrka na tla. Vnet Toda od zadaj iz hiše, i i do ga hodnika, se slišijo — čen žen-ski glas in surove brt nekega moškega. (Konec jutri. Affitirajte za Prosvrit NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 1». redne koaveadjs aa lahko aarofl aa 11* Pro^t'" Iteje eden, dva. tri, Miri ali pat člaaov is eae dražlne k f«i Prosveta stana sa vsa enake, aa tlaao aH aeflaas MMwM;_l4 nino. Ker pa člani fte plačajo pri aacsmentn $1.20 is tednik, m )'■ Meje k naročnini. Torej sedaj al vsroka, reči. da je liet 8. N. P. J. Liat Prosveta Jo vaša laatnlaa In zetovo je f »"ki ki bi rad čital liat vsak daa. Cena lista Preevets ie: Za Zdnii. drftave la Kanado $».M Za Cleero la Ckl«r» 1 tednik la................ 4J» 1 tedaik la.............. I tednika la...............Mi 1 tedaiks ia............. S tednike la............... 1.4« I tednike ia.............. 4 tednike In............... 1M 4 tednlks la........... » tednikov ia............. al« » tednike* ia............ Za Bvrop«>..............N * „ Itpolaite spodnji knpon, priloiite potrebno vsote deesr)• Order v pi.ma ia al aarolito Prosveta. Uat. ki Je vaše Isnts.s. ^ Pojasailo:—Vselej kakor hitro kateri teh Pianov preatha h m -ali #e so proeeli proč od dru 11 ne in bo »shtevsl n, ^ moral tisti član 1» dotičns drviins, ki Je tako »kupno nsroc. ^ Prosveto, to takoj nainaniti upravailtvu lista, i" obrnem a ^^ fsoto listu Prosvota. A so tega aa store, tedaj me« «P d s tu m sa to vsoto naročnika. PROSVETA, »NP1. 2S&7 So. Law»dsle A?e, * kK,fl Pree»ete »esU I •••• dre*" * in aaretalao ca Pri lo lene pošilja I) Ime.............. ..................... Ustavite tedaik ia ga pripišite k »oli aarWaiai od • drslise: D ..... I) ..... 4)..... »> ..... Mesto . t Nov Isdef* d 4re»™ 41 (t dre*« * (X 41 ČL Pršers