Šopek za Ivana Potrča
V slovenski literaturi je malo pomembnih ženskih vlog, v sodobni slovenski literaturi so ženske vloge v glavnem negativne - zato človeka naravnost gane JULA v Kreflih Ivana Potrča. Kdo se še spominja Mire Danilo-ve, ki je igrala v ljubljanski drami pred tridesetimi leti to odločilno vlogo, ki ji je pisatelj Ivan Potrč namenil v svojih Kreflih tako pomembno mesto? Ženska, ki je vse življenje garala za druge, brez svojega jaza, imetja in dostojanstva, zrase zaradi svoje poštenosti in nepodkup-ljivosti v pravo mitsko osebo, ob kateri se razkrinka pritlikavost značaja in brezobzirna volja po oblasti s pomočjo laži in prevare. KREFLI Ivana Potrča bodo še doživeli svoj veliki gledališki trenutek, ko se bodo gleda-liščniki spopadli z njim brez predsodkov do časa in kraja, saj je navsezadnje agonija Kreflovstva planetarna in ni zgolj drama karakterjev neke naše polpretekle dobe. V tej luči pa dobivajo vse osebe širše, usodnejše dimenzije in je Vrtnikovstvo pojav, ki je posebej usoden - v taki osvetlitvi bo posebej odločilna vloga GOČLA.
Že zdaj je kulturnoumetniško društvo Primož Trubar iz Velikih Lašč v zelo skrbni postavitvi - čeprav v duhu tradicionalne ljudske igre - nakazovalo sodobnejše razu-mevanje te umetnine, v kateri Svijo odločilni slovenski značaji in so v njej tipične situacije. S predstavo so doživeli nadarjeni igralci iz Velikih Lašč več priznanj: izbrani so bili za republiško srečanje gledaliških skupin v Trebnjem, nastopili so na zaključku občinskega srečanja v NOTRANJIH GORICAH, kjer jim je krajevna skup-nost pripravila gostoljuben sprejem. Priznanje pa jim je dal sam avtor Ivan Potrč, ki se je udeležil zaključne prireditve skupaj s pisateljico Branko Jurca in dramati-kom Jožetom Javorškom. Postavitev KREFLOV je bila za gledališko skupino nov in lep dosežek. Tradicionalna
scena, ki so jo prizadevni domačini skrbno in lepo izdela-li, je prostor zapirala in nudila predvsem psihološke poudarke. Vloga Krefla je bila zaupana Antonu Perhaju, Juzleka Alojzu ŽuŽku. Gočla je igral Jernej Novak, Vrtnika Gorazd Zadnik, Frančeka Mirko Modic, Ludvi-ka Andrej Perhaj, Julo Ana Rigler, Nano JoŽica Mavsar in Tilo Jana Merjasec. Režiser Franci Končan je ob asistenci Marije Perhaj omogočil igralcem sproščen in naraven nastop s smislom za detajle (na primer, ko se Franček dotakne klobka volne se spomni Nane). Obfin-stvo, predvsem predstavniki gledaliških skupin, so igralce hagradili z lepim aplavzom, šopek rož pa je romal od Velikolaščanov k jubilantu.                                         ,
Letos so društva prijavila za srečanje gledaliških sku-pin deset naslovov. Tri društva svojih uprizorjenih del niso prijavila za revijo. Krstno izvedbo je doživelo na ljubiteljskem odru eno delo (Jože Javoršek: NEZNA-NEC), Ijudska povest novo dramatizacijo (J. Jalen -Melik: Bobri), poetična lutkovna igra je v novi dramati-zaciji in zelo ambiciozni gledališki zamisli postala gledali-šče, ki naj na ljubiteljskih odkrih ukinja predsodek, da je lutka namenjena zbolj domišljiji MLADIH poslušalcev in izvajalcev (gledališčniki PD HORJUL z Machadovim »Malim strahom): za revijo so pripravili še eno staro veseloigro (Fran Lipah), dramatiziran večer poezije (JA-NEZ MENART), mladinsko igro (Vandot Stante: Ke-kec) in klasično komedijo (Branislav Nušič). Med mla-dinskimi skupinami pa je opazna izrazita težnja mladih za vračanje k čutnonazornemu gledališkemu izrazu, sproščenemu nastopu in radoživemu komedijanstvu (CANKARJEV VEČER in ALFRED JARRY).
Jasna Škrinjar