Ptuj, petek, 23. septembra 2005
letnik LVIII • št. 68 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Foto: Martin Ozmec
Po mestni občini	Po mestni občini	Kmetijstvo
Ptuj • Prihodnje dni	Ptuj • Predlog o	Ormož • Dober pri-
bo Puhov most po-	razrešitvi župana je	delek za svetovno
stal resničnost	neutemeljen	tržišče
Po naših občinah	Šport
Žetaie • Pred spre-	Nogomet • Tudi
jetjem (spet) novega	sreča obrnila hrbet
odloka o smeteh	dravašem
Stran 2	Stran 6
Po naših občinah Gruškovje • Kje
teče meja med občinama?
Stran 10
Stran 11
Stran 10 izobraževanje Sp. Podravje • Na
Polenšaku v 1. razredu en učenec
Stran 13
Stran 15
9770040197060
Ptuj • S ptujskim županom o vroči politični Jeseni
Puhov most postaja resničnost
Najpomembnejši dogodek prihodnjih dni bo zagotovo podpis pogodbe o gradnji četrtega ptujskega mostu. Gre za investicijo v višini osem milijard tolarjev, pri čemer bo vložek MO Ptuj okrog 800 milijonov tolarjev.
S ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom smo se ob tem pomembnem dogodku pogovarjali tudi o usodi regije Spodnje Podravje. Povedal pa je tudi, da so na Ptuju še aktualni načrti z vezi z reorganizacijo mestnega in primestnega prometa.
Št. tednik: Gospod župan, pričenja se vroča politična jesen, kar tudi ni presenetljivo, saj nas od lokalnih volitev 2006 loči le še eno leto. Na katere dogodke bi ob tej priložnosti želeli še posebej opozoriti, dogodke, ki so pomembni za razvoj Spodnjega Po-dravja?
Š. Celan: „Osebno si demokracijo predstavljam kot pravico in hkrati odgovornost. Moje dosedanje izkušnje s politiko, ob tem mislim predvsem na delo v Mestnem svetu, so zelo pozitivne. Velika večina svetnic, svetnikov in predsednikov političnih strank se globoko zaveda, da je na občinskem nivoju potrebno strniti moči in si prvenstveno prizadevati za pospešen razvoj na vseh področjih življenja in dela te lokalne skupnosti. Prepričan sem, da bodo ta načela spoštovali tudi ob prihajajočih
Uvodnik
lokalnih volitvah, zato ne pričakujem previsokih političnih temperatur. Prav pa je, da ljudje povedo svoja mnenja in opozarjajo na tiste slabosti, ki jih je v prid večine potrebno upoštevati. Za prihajajoče obdobje je pomembno, da bomo složno podpirali zahtevo za spremembo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kjer mora Ptuj dobiti status samostojne razvojne regije. V oktobru bomo v vsako gospodinjstvo poslali izvleček iz občinskega razvojnega programa. S tem želimo naše občanke in občane seznaniti z našimi razvojnimi pogledi. V tem dokumetu bodo predstavljeni vsi tisti konkretni projekti, ki so za pospešeni razvoj naše občine nujno potrebni. Želim si, da se čim več ljudi vključi v naša prizadevanja in nam s svojimi nasveti pomaga pri izvedbi načrtovanega razvoja."
Št. tednik: Najpomembnejši dogodek te jeseni je zagotovo začetek gradnje Puhovega mostu. Pogodbo boste podpisali v ponedeljek, 26. septembra, kaj lahko poveste ob tej priložnosti?
Š. Čelan: „Vse naše dose-
Zdaj še »trenja« po Ptujsko
v prvih jesenskih dneh bodo Ptuj-čani pod lupo vzeli svoj turizem. K temu jih je napeljal 27. september - svetovni dan turizma - in tudi 100-letnica organiziranega turizma v Sloveniji. Okrogla miza optuj-skem turizmu naj bi se zgodila v stilu televizijske oddaje Trenja.
Nič ni narobe, da se spogleduje z nečim že videnim, če bo stvar zadela bistvo: da bo naš turizem jutri boljši, da bodo turisti še raje prihajali v mesto ob Dravi, še bolj zadovoljni pa odhajali. Že zato pa, ker ima mesto toliko vsebin kot nihče v Sloveniji, ker bi ga že zdavnaj morali prepoznati kot biser, bi »trenja« po ptujsko morala biti nekaj izvirnega. Tudi v tem tiči zajec: vedno se mora nekaj zgoditi, da na Ptuju reagiramo, za zdaj nam prehitevanje ne gre najbolje od rok. Pa to tudi ni prehitevanje, če pravočasno zaznavaš trende in v duhu tega delaš. Če si turist ob koncu tedna ne more povišati sladkorja, če ne more kupiti razglednice, če najde zaklenjena vrata TlC-a, če ne more nikjer odložiti prtljage, kupiti spominka, kaj šele pojesti kaj z okusom ptujskega, res ne moremo biti ponosni. Kava in špricer ne moreta splakniti grenkega priokusa. Saj se nekaj dogaja v ptujskem turizmu, vendar premalo na ponudbeni strani. Že včeraj bi morali misliti na to, kaj bomo ponudili gostom, ki bodo že kmalu spali v prvem topliškem hotelu. Ponudniki v starem mestnem jedru se v glavnem pritožujejo, da ni zaslužka, ko pa bi lahko zaslužili, so njihova vrata zaprta. Mesto, kije bilo tolikokrat proglašeno za najbolj urejen turistični kraj, že ne more spati ob koncu tedna. Živeti v starem mestnem jedru je neke vrste privilegij, ki pa terja svoje. Če je to naša priložnost, mora oblast narediti vse, da bi bilo tako.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Stefan Celan, župan Mestne občine Ptuj: „Oktobra bodo vsa gospodinjstva v MO Ptuj prejela izvleček iz občinskega razvojnega programa. Pričakujemo, da se bodo po svojih močeh angažirali pri uresničevanju najpomembnejših projektov."
danje javnomnenjske analize so pokazale, da si naši občani najbolj želijo prometne ureditve. Zato smo se reševanja te problematike lotili zelo resno. Med najpomembnejše pridobitve zagotovo sodi pričetek gradnje hitre ceste s Puhovim mostom. Preko javnega razpisa je bil izbran izvajalec za gradnjo Puhovega mostu, s katerim bo podpisana pogodba v ponedeljek, 26. septembra 2005. Projektantska ocena celotne investicije znaša dobrih osem milijard tolarjev. Pri tem
je ocenjen vložek Mestne občine v višini 800 milijonov tolarjev. Ob dejstvu, da znaša celotni letni proračun Mestne občine dobre štiri milijarde tolarjev, si ni težko predstavljati, kako pomembno delo je bilo opravljeno, saj smo s strani države pridobili skoraj dva občinska proračuna nepovratnih sredstev."
Zatišje je navidezno
Št. tednik: Regija Spodnje Podravje, v kateri smeri potekajo trenutno aktivnosti. Po vročih začetkih
je sledilo poletno zatišje, napovedanega sestanka z ministrom dr. Ivanom Žagarjem, napovedanem po 15. avgustu, namreč ni bilo.
Š. Čelan: „Zatišje na področju pridobivanja statusa razvojne regije je zgolj navidezno. Ves čas namreč potekajo številne aktivnosti, ki nas vodijo k želenemu cilju. V tem trenutku potekajo razprave preko delovnih teles državnega zbora. Z naše strani smo vložili številne dopolnitve na
predloženi zakon. Predsednik vlade Janez Janša in minister Ivan Žagar sta upoštevala predloge, ki smo jih oblikovali skupaj s poslancem Brankom Marinčem in državnima sekretarjema Miroslavom Lucijem in Francem Pukšičem. Pri tem predlogu so aktivno sodelovale vse politične stranke in tudi civilna iniciativa. Slednja je napovedala razgovor z ministrom dr. Ivanom Žagarjem in prepričan sem, da ga bo tudi opravila. Iz predstavljenih argumentov si preprosto ne znam predstavljati, da jih vlada RS in državni zbor ne bi upoštevali, saj gre za dobrobit celotne države in ne zgolj našega mesta."
Št. tednik: V teh dneh poteka tudi v Sloveniji teden mobilnosti. Na Ptuju letos nismo pripravili nobenih aktivnosti, vsaj javnost jih je pozna. Koliko je za mesto Ptuj še aktualen projekt mestnega in primestnega prometa?
Š. Čelan: „Res je, da v tednu mobilnosti tokrat ni bilo organizirane nobene javne prireditve. Nekaj jih je potekalo v okviru specializiranih institucij. Na področju reorganizacije mestnega in primestnega prometa se dogovarjamo s švedskimi partnerji, ki imajo na tem področju največ izkušenj."
Št. tednik: Kaj pa 27. september - svetovni dan turizma - prinaša temu okolju?
Š. Čelan: „Ob svetovnem dnevu turizma bomo skupaj z LTO in Turističnim društvom Ptuj organizirali okroglo mizo. Upam, da bomo sprejeli nekaj pomembnih odločitev, ki bodo pripomogle k zavesti, da je turizem kompleksna gospodarska panoga, ki jo je težko razvijati zgolj na ljubiteljskem nivoju."
MG
Trnovska vas • Humanitarna akcija za Eneja
Enejeva stiska je povezala ljudi
12. septembra so se v Trnovski vasi pred hišo številka 38 E zbrali vsi, ki v srcu dobro mislijo in so pripravljeni pomagati vsem, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašli v stiski.
V imenu KO RK Trnovska vas se je vsem za kakršnikoli pomoč v imenu cele družine Pergar zahvalila predsednika Kristina Vršič, ki je tudi Enejeva babica. Lep je občutek, ko vidiš, da nisi sam, je povedala. V imenu gradbene sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj je govoril Branko Gori-čan, ki je tudi prejel pismo družine Pergar, s katerim so prosili za kakršnokoli pomoč Eneju. Stisko družine je razumel in k sodelovanju povabil tudi ostale člane gradbene sekcije, da prispevajo po najboljših močeh. Skupaj z KO RK Trnovska vas in Območnim združenjem RK Ptuj so zasnovali in izvedli akcijo, zgradili so prizidek, vso opeko za njegovo izgradnjo je prispevala Opekarna Žabjak, za kar so se ji še posebej zahvalili, in preuredili vhod za prevoz z invalidskim vozič-
kom. S humanitarno akcijo so izbrali dva milijona 295 tisoč tolarjev, izdatkov je bilo za 3,4 milijona tolarjev.
Enej je pri starosti 14 mesecev ob padcu v bazen, zdaj je star 9 let, utrpel hudo okvaro možganov. Mamica Suzana je povedala, da je vključen v dnevno varstvo Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Iz leta v leto ima več terapij, njegovo stanje se izboljšuje. "Ne razmišljamo o tem, ali bo shodil, za vsak najmanjši napredek smo hvaležni, pomena tega se starši zdravih otrok niti ne zavedajo, nam pa pomeni veliko. Že sedaj smo veliko dosegli. Ko se je zbudil iz kome, je bil na nižji stopnji, kot je dojenček. Še osem let po nesreči se sprašujemo, zakaj se je to moralo zgodilo. So trenutki, ko se ne moreš pogovoriti z ljudmi, ki nimajo otrok s posebnimi potrebami,
ker te tudi ne morejo razumeti, tudi zato je pomembno, da se medsebojno srečujemo starši otrok s posebnimi potrebami," je v imenu hvaležne družine povedala Enejeva mamica Suzana. Ni besed, je še dodala, s katerimi bi zahvalila
vsem, ki so jim pomagali premagati še eno oviro v življenju Eneja, arhitektonsko. S tem, ko so pomagali, so dali vedeti, da humanitarnost še vedno živi. Ni večje vrednote kot to, da znamo prisluhni ljudem.
MG
Enej z mamico Suzano in očetom Zoranom ter sestrico Gajo v svoji novi sobici, ki si jo bosta za zdaj delila s sestrico.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: MG
Slovenija • Pred referendumom
ZA novi zakon o RTV ali PROTI njemu
Dan referenduma, na katerem naj bi ljudstvo podprlo ali zavrglo novi zakon o RTV, je tik pred vrati. V nedeljo zvečer naj bi bilo vse jasno. Kljub temu pa se marsikdo še vedno sprašuje, kaj naj bi bilo jasno in kdo ima bolj prav: tisti, ki novi zakon podpirajo, ali tisti, ki mu nasprotujejo.
Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o RTV Slovenija na predlog vlade RS, ki ga je sprejel DZ aprila 2005?«
In kaj oz. kakšen novi zakon o osrednjem nacionalnem slovenskem mediju je sprejela naša vlada?
Spremembe, ki jih prinaša novi zakon, se v prvi vrsti nanašajo na programski svet RTV, ki je bil doslej 25-članski, po novem pa naj bi bil 29-članski. Po sedanjem sistemu je pet članov sveta imenoval DZ na predlog političnih strank glede na njihovo zastopanost, po enega obe manjšini, prav tako po enega člana pa so imenovala razna društva, zveze ter ljubljanska in mariborska univerza.
Po novem zakonu pa naj bi v programski svet RTV po enega člana imenovali obe manjšini, SAZU, dva člana predsednik republike na
predlog verskih skupnosti, tri člane naj bi izvolili zaposleni v RTV med seboj, pet članov naj bi imenoval DZ na predlog političnih strank glede na zastopanost strank in 16 članov naj bi prav tako imenoval DZ na predlog poslušalcev, gledalcev, društev, univerz in drugih organizacij.
Prav tako po novem zakonu naj ne bi bilo omejitev števila mandatov (vsak član sveta bi torej lahko bil ponovno izvoljen po štirih letih), generalnemu direktorju naj bi bile dane večje pristojnosti (tako bi lahko sam, med drugim, imenoval direktorja radia in televizije ter razreševal odgovorne urednike na predlog obeh direktorjev), sprememb naj bi bili deležni tudi drugi organi RTV, več moči pa naj bi dobil še nadzorni svet, saj naj bi odločal o porabi morebitnega dobička, sprejemal statut, letno poro-
V zadnjih 11 letih že deseti referendum
Slovenci smo se od osamosvojitve leta 1991 devetkrat odločali na referendumih. Prvi je bil referendum o volilnem sistemu leta 1996, volilna udeležba je bila 37,9-odstotna. Tri leta kasneje je sledil referendum o TET3, volitev seje udeležilo 27,3 odstotka volilnih upravičencev. Leta 2001je sledil referendum o zdravljenju neplodnosti oz. oploditvi z biomedicinsko pomočjo, volilna udeležba pa je bila 35,7-odstotna. Leta 2003 pa je bilo pravo referendumsko leto: volivci so se odločali najprej o železnicah in vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, udeležba je bila 31,1-odstotna glede obeh vprašanj. Potem je sledil referendum o vstopu Slovenije v EU in NATO, udeležba pa je bila kar 60,4-odstotna. Istega leta jeseni je bil izveden še referendum o delovnem času trgovin, glasovalo pa je le 27,5 odstotka volilnih upravičencev. Zadnji oz. zdaj predzadnji referendum je bil lani, in sicer o problematiki »izbrisanih«. Takrat je znašala volilna udeležba 31,5 odstotka. Po statistiki tako povprečna udeležba na referendumih znaša 38,1 odstotka, kar pomeni dobro tretjino, ki je odločala v imenu vseh. Da so bile za vse te referendume porabljene milijardne vsote, je jasno. Samo nedeljski referendum naj bi po oceni stal 610 milijonov tolarjev.
čilo in finančni načrt javnega zavoda. Prav tako naj bi se z novim zakonom uvedel tudi tretji televizijski program, namenjen prenosu sej DZ in obveščanju javnosti o drugem parlamentarnem dogajanju.
Politično neodvisen (nacionalni) medij je utopija
Spremembe, ki jih prinaša novi zakon, so nekaterim povšeči, drugim spet ne, v bistvu pa gre za politično igro med vladajočo koalicijo in opozicijo. Slednja seveda uvedbi novega zakona odločno nasprotuje, koalicija pa ga odločno brani.
Najpogostejši opozicijski očitki zakonu in vladi se nanašajo na to, da gre za podržavljanje javne RTV, da pri pripravi zakona niso sodelovali medijski strokovnjaki, da s tem zakonom vlada odpravlja avtonomnost in neodvisnost novinarjev, da si bo vlada s takšnim sistemom sestave programskega sveta medij povsem podredila in s tem vzpostavila RTV kot instrument za ohranjanje oblasti. Janez Janša v svojih odgovorih tega pravzaprav niti ni direktno zanikal, saj je dejal, da je nova vlada legitimnost za spreminjanje zakona dobila že na volitvah. In prav gotovo spremembe ne bodo takšne, da bi novi vladi lahko škodile. To je navsezadnje jasno in tako bi ob vprašanju javne RTV bolj ali manj odkrito ravnala vsaka (ne le naša) vlada. Argumenti vlade za uveljavitev novega zakona pa so naslednji: s tem zakonom naj bi se odpravil sistem, ki ga pod krinko avtonomnosti sveta RTV vodi nekdanji predsednik partije, da novi zakon zagotavlja večjo transparentnost delovanja nacionalne TV in radia, da zagotavlja večjo pluralnost in ohranja novinarsko avtonom-
Foto: Blaz Ivanusa
Bo pastirček igral po starih ali novih notah ali vsaka štiri leta drugače?
nost ter da uvaja sistem, ki je primerljiv z drugimi evropskimi državami.
Obmetavanja s »partijskim RTV-jem« v službi ene ali druge politične stranke so bila prisotna ves čas do obveznega volilnega molka. Torej, sedanji zakon (in s tem RTV) služi zdaj že bivši politični oblasti, kot trdijo zagovorniki novega zakona, nasprotniki uvedbe novega zakona pa vračajo z enakim: novi zakon bo pa služil interesom sedanje vlade. Odloči naj ljudstvo na referendumu; kakorkoli že se bo odločilo, pa realno - brez metanja peska v oči - ni pričakovati, da bo RTV politično (povsem) neodvisen medij.
Kaj kažejo
javnomnenjske
raziskave
Jeziček na tehtnici odločitev bi morda znale nagniti v prid sprejetju novega zakona besede o morebitni nižji naročnini, ki jih je bilo prav tako slišati, čeprav konkretnih obljub in zagotovil ni.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki jih je opravila družba Cati, naj bi 17 odstotkov vprašanih glasovalo za zakon, 23 odstotkov proti, 59 odstotkov pa je neopredeljenih.
Sicer naj bi se nedeljskega referenduma zagotovo ali verjetno udeležilo 42 odstot-
kov anketiranih, polovica (50 %) je skoraj prepričanih, da bo ostala doma, osem odstotkov pa je bilo še neodločenih. Zanimivo pri rezultatih raziskav je tudi to, da je tudi med tistimi, ki so jim bližje vladne stranke, veliko (57 odstotkov) neodločenih, 34 odstotkov pa bi jih glasovalo za novi zakon. Med tistimi anketiranimi, ki podpirajo opozicijo, jih je 53 odstotkov proti novemu zakonu, za novi zakon bi glaso-
valo 14 odstotkov, neodločenih pa je 33 odstotkov. Med politično oz. strankarsko neopredeljenimi volivci bi novi zakon podprlo 9 odstotkov, proti njemu bi glasovalo 17 odstotkov, 74 odstotkov pa je neopredeljenih.
Po mnenju poznavalcev zna biti izid referenduma precej tesen, volilna udeležba pa ne ravno visoka. Sicer pa bo vse znano že čez dobra dva dni.
SM
Kakšne referendume poznamo v Sloveniji
Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi so v veljavi zakonodajni in posvetovalni referendum ter referendum o spremembi ustave. Zakonodajni referendum je lahko predhodni ali naknadni, kar pomeni, da se lahko volivci o uvedbi določenega zakona odločajo pred sprejetjem tega zakona v DZ na podlagi predloga oziroma vprašanja ali pa potem, ko je določen zakon DZ že sprejel. V tem primeru se lahko odločajo o sprejetju ali zavrnitvi v DZ potrjenega zakona in prav referendum o novem zakonu o RTV spada v to kategorijo. To bo sicer tretji naknadni zakonodajni referendum v Sloveniji (prva dva sta bila izvedena ob vprašanju umetne oploditve in »izbrisanih«).
Posvetovalni referendum se izvaja na pobudo DZ, preden se poslanci dokončno odločijo o nekem vprašanju, vendar izid tega referenduma ni obvezujoč za odločitev DZ.
Referendum o spremembi ustave mora razpisati DZ, če to zahteva najmanj 30poslancev. Sprememba (ustave) pa je referendumu potrjena le, če zanjo glasuje večina volivcev in če je volilna udeležba najmanj 50-odstotna!
Ptuj • Ob 30-letnici Aleje bratstva in prijateljstva
Dogodek, ki je povezal predstavnike treh dežel
V Delavskem domu Franca Krambergerja je bil v petek, 16. septembra, svečani zbor ob 30. obletnici posaditve dreves v Aleji bratstva in prijateljstva pri ptujskih Termah, ki sta se ga poleg predstavnikov sindikatov in začetnikov srečanj bratskih občin iz Slovenije in Hrvaške udeležili tudi generalna sekretarka evropskega sindikata upokojencev FERPA Luigina De Santis ter generalna sekretarka sindikata upokojencev dežele Furlanije - Julijske krajine Renata Bogatin.
O bogati zgodovini srečanj bratstva in prijateljstva, v katerih je v času Jugoslavije sodelovalo 11 občin iz sosednjih republik Hrvaške in Slovenije, je govoril Edi Kupčič, predsednik aktiva sindikalnih aktivistov Ptuja. Spomnil je na leto 1960, ko je takratni tajnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj, pokojni Feliks Bagar, vzpostavil prve stike z občinskim sindikalnim svetom iz Varaždina ter predlagal sodelovanje med sindikalno šolo Ptuj in sindikatom v varaždinskem Varteksu. Že naslednje leto se je v sodelovanje vključil občinski sindikalni svet Čakovec in potem se je zgodilo najpomembnejše, 16. septembra 1961, torej pred 44 leti, so se v isti dvorani Delavskega doma Franca Krambergerja sestali občinski sveti iz Ptuja, Varaždina in Čakovca ter se dogovorili o sodelovanju. Na steni avle je vzidana spominska plošča, ki spominja na ta dan.
Pozneje so se srečanjem dveh držav priključile še občine Ormož, Koprivnica, Slovenska Bistrica, Krapina, Maribor, Pregrada, Lendava, Šmarje pri Jelšah, Ivanec in leta 1989 še Klanjec. Medsebojno sodelovanje na področju kulturne izmenjave, športnih, gasilskih in drugih društvenih dejavnosti, pa tudi na področju gospodarstva, šolstva, civilne zaščite in javnih medijev, je z leti med udeleženci pustilo globoko sled, stkane pa so bile tudi mnoge prijateljske vezi.
Po osamosvojitvi Slovenije so srečanja nekaj časa zamrla, po letu 1991 pa so jih ponovno obudili, vendar v manjšem obsegu, saj potekajo le med sindikati ter mestno občino Ptuj in županstvom Varaždin, kar so podkrepili tudi s podpisom listine. Za sodelovanje skrbi predvsem Aktiv sindikalnih aktivistov Ptuj, ki je tudi sestavni del sindikata upokojencev. S tem je sodelovanje dobilo nove
razsežnosti, saj so sindikati upokojencev Slovenije in Hrvaške postali tudi člani FER-PE, to je sindikata upokojencev Evropske unije z več kot 10 milijoni članov, v okviru katere načrtujejo nove skupne akcije.
Na pomembnost dogodka, ki je povezal narode treh dežel, je opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenija Dušan Semolič, ki je poudaril, da je dogodek nabit z veliko simbolike, saj predstavlja drevo, ki je ponovno zraslo iz korenin. Te pa po njegovem segajo še daleč, prek 100 let nazaj, ko se je rodila velika ideja o solidarnosti in povezanosti med delavstvom.Po njegovih besedah ima Evropa več obrazov, poleg prijaznih so žal tudi neprijazni, kajti ima tudi 20 milijonov brezposelnih, ki potrebujejo pomoč, tako kot naši delavci, ki so ostali brez službe.
Semolič je bil kritičen tudi do po njegovem neresnega predloga, da bi delovno dobo podaljšali na 70 let.: "To je absurd in nesmisel, saj bi potem delali osiveli dedki in babice, vnuki, stari 30 let, pa bi se potikali po zavodih za zaposlovanje, saj za njih ne bi bilo dela. To ni humano in ne prenese družbenih ne človeških norm." Odločno je bil tudi proti predlogom o zniževanju nadomestil za čas bolniškega staleža z 80 na 60 odstotkov plače, še bolj pa bi bila krivična predlagana enotna davčna stopnja, saj bi najbolj prizadela prav najšibkejše in najrevnejše, medtem ko bi bogati še bolj bogateli.
Tovrstna srečanja in sodelovanja med sindikati in narodi treh dežel je pozdravil tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je ugotovil, da obdobje nekdanje Jugoslavije le ni bilo tako gnilo, kot ga nekateri opisujejo, in se vprašal, kako je znamenitemu in opevanemu kapitalizmu v 15 letih uspelo
"pospraviti" kar nekaj velikih in uspešnih slovenskih firm, kot so Metalna, TAM in druge, ter se zgrozil ob napovedi, da naj bi leta 2025 samo 5 % ljudi obvladovalo 95 % kapitala. Takšen koncept po njegovem zagotovo ne vodi v lepše čase, zato je pozitivno ocenil misel po solidarnost in uveljavljanju človeka, ki se hvalabogu spet širi po Evropi in po svetu. Obljubil je, da se bo kot župan trudil, da se bodo povezave s Hrvaško in Italijo še naprej razvijale.
Teh besed je bila še posebej vesela generalna sekretarka sindikata upokojencev Evrope FERPA, Luigina De Santis, ki je poudarila, da je FERPA velika družina, ki vključuje v svojih vrstah prek 10 milijonov upokojencev iz 25 držav Evrope, ki jih vežejo iste želje, potrebe in isti problemi: "Za težave, v katerih je Evropa, predlagam svoj, mislim da dober recept; predvsem je treba gojiti solidarnost do vseh mladih, do mladih družin in delavcev, kajti boljšo prihodnost si lahko obetamo le, če bodo vsi ti mladi zares spoznali, da brez tega ne gre. Držimo skupaj in Evropa bo boljša za vse!"
Tudi generalna sekretarka sindikata upokojencev Furla-nije - Julijske krajine Renata Bogatin je menila, da je zelo pomembno, da so se v Ptuju zbrali Slovenci, Hrvati in Italijani. Pomembno je tudi, da je prisoten tudi predsednik sindikata aktivnih delavcev Dušan Semolič, saj se morajo skupaj boriti za svoje pravice. Izrazila je svoje prepričanje, da bodo sodelovali tudi v bodoče, da bodo naveze postale še trdnejše, kajti to je danes potrebno bolj kot kdajkoli poprej.
Predsednik sindikata upokojencev Slovenije Kondrad Breznik se je posebej zahvalil generalni sekretarki De San-tisovi, saj je njena udeležba dala temu srečanju poseben pečat. Sicer pa je tudi on po-
Foto: M. Ozmec
Predstavniki zgodovinskega srečanja narodov treh dezei, Slovenije, Hrvaške in itaiije pred Delavskim domom Franca Krambergerja v Ptuju.
zdravil sodelovanje sindikatov narodov treh dežel v prepričanju, da je to, kar počno, v korist velike večine aktivnih in upokojenih delavcev.
Podobnega mnenja pa je bil tudi podpredsednik hrvaškega sindikata upokojencev Ettore Poropat, kajti življenjska zgodba upokojencev je v vseh treh deželah zelo po-
dobna, svoj nagovor pa je zaključil z mislijo »Skupaj smo močnejši«, ki jo je povedal v vseh treh jezikih.
V drugem delu srečanja pa so ob 30. obletnici posaditve spominskih dreves v Aleji bratstva in prijateljstva pri ptujskih Termah, kjer prav tako praznujejo 30-letnico, odkrili spominsko ploščo ter
posadili še spominsko drevo. Spomine na čase izpred 30 let je obudil tedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta Ptuj Janko Bezjak, jubilej Term je v kratkem predstavil direktor Andrej Klasinc, nato pa so si vsi skupaj Terme tudi ogledali in se zadržali v prijateljskem druženju.
M. Ozmec
CD,
GAZELA
Spodbujamo rast slovenskih podjetij
m
CD N 03
CD
Ljubljana 13.9. Portorož 15.9. Rogaška Slatina 20.9. Novo mesto 22. 9. Bled 27.9. Maribor 28. 9.
Ljubljana, Cankarjev dom 12. 10.
vvww.gazela.com
Foto: M. Ozmec
Generalna sekretarka evropskih sindikatov FERPA Luigina De Santis (desno) v pogovoru s predstavnikoma organizatorjev srečanja, Edijem Kupčičem in Simonom Pešcem.
Glavni pokrovitelji:

@ 0
Pokrovitelj:
Pokroritelja storite« SRH^ PR PSE K Komunil<aoiisl<i partner EZSSK>3 Partnerji: C COfMCtMBaimB^ ^^	Medije, partnerji:	^^	AmicitS	httgCOi
Ormož • Z okrogle mize o razvoju gospodarstva v luči lizbonske strategije
Vec vlaganj, znanja in veselja do življenja
Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnic je v ponedeljek obiskal dve ormoški podjetji. V Cerreri se je prepričal, da določene panoge, orientirane v majhne serije visokega cenovnega razreda, lahko preživijo v Evropi, v TSO pa se je seznanil s situacijo, v kateri se je kljub odličnim poslovnim rezultatom minulega leta zaradi evropske sladkorne reforme znašla tovarna.
Zvečer je minister spregovoril okrog 60 zbranim v ormoškem domu kulture na okrogli mizi, ki jo je organiziral OO NS.i. Beseda je tekla o gospodarskem razvoju v luči lizbonske strategije, po kateri naj bi Evropa do 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu. Opozoril je, da je v slovenskem gospodarstvu ni vlaganj. Tujci so prepričani, da je pri nas težko najti skupni jezik z državo, delavci, sindikati. Nemogoča administracija pa iz Slovenije prepodi tudi marsikaterega slovenskega vlagatelja. Minister je zagotovil, da bo država v bodoče posvetila večjo pozornost
vlagateljem in jim zagotovila potrebne standarde in podporo. Na področju socialne politike pa se bo treba prilagoditi zmožnostim gospodarstva. Minister je še enkrat poudaril, da vlada ne načrtuje zvišanja starostne meje za upokojevanje, napovedal pa je precejšnje spremembe, ki se bodo morale zgoditi v razmišljanju ljudi. Sprijazniti se bo treba, da trajna zaposlitev ne pomeni trajnega delovnega mesta, iskalci zaposlitve bodo morali postati bolj mobilni in aktivni, zagrabiti bo mogoče priložnosti prostega pretoka delovne sile med članicami. Spremenila naj bi se tudi funkcija zavodov za
zaposlovanje, ki bodo morali biti v bodoče bolj učinkovit servis delodajalcev.
Minister Drobnič je podal tudi svoj pogled na regionalizem, ki ne pomeni regijskih parlamentov in nepotrebnega trošenja denarja, ampak povezano mrežo državnih institucij ter možnost, da se denar preliva po celi državi. Regije naj bi nastajale predvsem s ciljem izvajanja skupnih programov. Nalogo študentov vidi v študiju, študentsko delo pa naj bo namenjeno le tistim, ki brez njega ne bi mogli študirati. Dobro plačano študentsko delo ne sme biti potuha tistim, ki ne želijo študirati in zapravljanje
Ptuj • SD Ptuja proti novemu zakonu o RTV
»
«
»25. septembra bomo državljani in državljanke odločali o spornem zakonu o RTV Slovenija. Veliko ljudi ni navdušenih nad referendumi, tudi v naših vrstah ne, vendar smo se v stranki odločili za podporo referendumu, potem ko je poslanska skupina SD poskušala vse, da bi to preprečila. Vseh naših 25 opozicijskih amandmajev je bilo zavrnjenih, in ko se oblast enkrat odloči, da bo model civilno družbenega upravljanja na javni RTV nadomestila s strankarskim, je njeno sporočilo jasno, hoče pridobiti kontrolo in to je bistvena razlika med očitanim vplivom politike do sedaj na RTV Slovenija in predvideno podreditvijo tega medija z možnimi spremembami novega zakona«, je razloge za podporo nedeljskemu referendumu o RTV Slovenija pojasnil predsednik SD Ptuj
Miran Meško, ki dečka s piš-čaljo že vidi kot Ostržka.
»Vladajoča koalicija si nedvomno želi podrediti edini javni medij pri nas. To je edini mediji, ki pripada vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije, zato zanj tudi plačujemo prispevek,« je dodal Meško. V sD Ptuj opozarjajo, da referendum ne sme biti namenjen preteklosti in prihodnosti političnih strank o podpori ali nasprotovanju vladi in da pri zakonu ne gre za kakovost programa ali višino RTV prispevka, ampak preprosto za svobodo medijev.
Predsednik Mladega Foruma Socialnih demokratov Slovenije (MF SD) Dejan Levanič je poudaril, da 25. september razumejo kot dan boja proti koncu neodvisnega novinarstva. Za njih je pomembna vsebina zakona, ostalo označujejo kot kampanjo Slovenske demokratske
Na okrogli mizi o gospodarskem razvoju v luči lizbonske strategije in slovenski družinski politiki je najprej spregovoril minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, nato pa še član strateškega sveta mag. Miran Kramberger in domačinka, državna sekretarka, Marjetka Cotman.
Deček s piščaljo se spreminja v Ostržka
Socialni demokrati Ptuja (SD Ptuj) in Mladi forum SD Slovenije so na skupni novinarski konferenci minuli petek na Ptuju izrazili stališča proti novemu Zakonu o RTV Slovenija. Oblast naj bi si z njim podredila edini javni medij v državi, so prepričani v SD Ptuj, medtem ko se mladi socialni demokrati sprašujejo, kaj javnosti prikriva Slovenska demokratska stranka (SDS).
življenjskih priložnosti, ko mladi pri 30 letih še nimajo nobene delovne dobe. Za nizko slovensko rodnost in pomanjkanje veselja do življenja pri Slovencih nasploh pa minister krivi prevelike zahteve, ki jih postavljamo predse. Za otroke se odločamo šele, ko je izpolnjen dolg seznam pogojev: stanovanje, služba, avto, prihranki _
Mag. Miran Kramberger, član strateškega sveta, je povedal, da je lizbonska strategija popolna iluzija in da ne moremo pričakovati maksimalne rasti, če pa v razvoj in raziskave letno investiramo
le 40 evrov po prebivalcu, v Evropi 80, v gospodarstvih, s katerimi bi se želeli primerjati, pa pet- ali desetkrat več. Pri tem je v Ameriki in na Japonskem prispevek države le ena četrtina vsote, ostalo prispevajo podjetja. Opozoril je tudi na nemogočo obdav-čenost. Kot primer je navedel bruto plačo 110.000 SIT, od katere letno državi odpade (brez prispevkov za socialno varnost) 211.000 SIT, od bruto plače 325.000 SIT mesečno pobere država letno 1.240.000 SIT in od mesečne bruto plače 870.000 SIT dobi država letno 3.924.000 SIT.
Marjetka Cotman, državna sekretarka ministrstva za delo, je spregovorila o družinski politiki in omenila zakone s tega področja, ki so že bili popravljeni in številne, ki še čakajo na izboljšanje. V pripravi je tudi nacionalni program proti nasilju v družini. Zanimiv je bil tudi podatek o novi štipendijski shemi, v kateri nastopajo skupaj delodajalci, lokalna skupnost in država, z določenimi ukrepi naj bi omogočili mladim družinam lažjo pot do stanovanja ter razbremenili velike družine.
V razpravi je poslanec Alojz Sok napeljal na razmišljanje, ali je smisel življenja res le tekmovalnost ali tudi biti. V luči tega je opozoril, da ne gre pozabiti na solidarnost in vključevanje v družbo tistih, ki so najmanj sposobni. V razpravi je bilo rečeno tudi, da se bodo mladi morali počasi začeti odločati tudi za deficitarne poklice. V času, ko tarnamo nad brezposelnostjo, pa je najbrž nerazumljivo, da je skoraj nemogoče dobiti domače delavce za nekatere poklice in dela, ki veljajo za manj cenjene.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Tiskovna konferenca SDS
Foto: Mojca Zemljarič
Predsednik SD Ptuj Miran Meško in predsednik MF SD Slovenije Dejan Levanič sta predstavila stališča do referenduma o RTV.
stranke. Vladna koalicija se po Levaničevih besedah zateka k posredovanju lastnih vtisov in sumov ter izrekanju neresnic s tem, ko je s prstom kazala na vse tiste krivce, ki so povzročili vse slabo v svetu zavoda RTV Slovenija. Njihove »resnice«, kot je dejal predsednik MF SD, ne držijo in jih zakon sploh ne omogoča. »Moti nas, da se prav SDS v odnosu do preteklosti obnaša zelo neodgovorno. To pa zato, ker po našem mnenju skrivajo in zanikajo svojo vlogo pri vodenju in nadziranju RTV Slovenija, vlogo, ki so jo imeli in opravljali osem let. SDS je imel človeka v svetu RTV, v nadzornem odboru RTV in SDS je tri leta predsedoval nadzornemu odboru RTV Slovenija, sedaj pa ima edinega znanega avtorja novega zakona o RTV. Ta oseba je poklicni strankarski funkcionar, svetovalec poslanske skupine in sedaj poslanec ter predsednik strokovnega sveta, lahko bi rekli gospod SDS, mag. Branko Grims. Temeljno vprašanje, ki se pojavlja v MF SD, je, zakaj v lanskem obdobju treh k-jev, ko je SDS sklical izredno sejo na temo kliente-lizma, korupcije in kraje, ni bilo nič izpostavljeno. Takrat je bil Branko Grims svetovalec poslanske skupine, takrat bi lahko povedal, kaj vse je bilo narobe v svetu zavoda RTV Slovenija, in naše vprašanje je, le kaj v bistvu SDS prikriva,« je med drugim povedal Dejan Levanič.
AK
Obljube izpolnujejo
V novih prostorih MO SDS Ptuj je bila v ponedeljek tiskovna konferenca, na kateri so Miroslav Luci, Branko Marinič in Franc Pukšič ter Rajko Fajt predstavili dosedanje rezultate uresničevanja predvolilnih obljub stranke SDS na Ptujskem.
Miroslav Luci je govoril o svojem delu koordinatorja med vlado in parlamentom. Glede prevzema veleposlani-škega mesta v Beogradu je bil v izjavah zelo skop, da dokler ne dobi povabila, o tem ne želi govoriti. Gre pa za vele-poslaniško mesto, s katerega bo pokrival Srbijo in Črno goro ter Romunijo. Tudi datum njegovega odhoda je še bolj ali manj prekrit s tančico skrivnosti. Franc Pukšič je kljub pisnemu nepreklicnemu odstopu še vedno sekre-
tar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za Slovence v zamejstvu in svetu; tako bo, dokler vlada ne bo sprejela sklepa o razrešitvi. Posebej pa je opozoril na to, da bo po dvanajstih oziroma trinajstih letih sprejet zakon o Slovencih, ki žive zunaj meja Slovenije, ki je medresorsko usklajen, v tem tednu naj bi o njem že razpravljala vlada. Branko Marinič je predstavil najpomembnejše parlamentarno dogajanje, nekatere sprejete zakone, o katerih jav-
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Fajt, Miroslav Luci, Branko Marinič in Franc Pukšič (od leve) sona ponedeljkovi tiskovni konferenci, tokrat že v novih prostorih v Čučkovi dve, v glavnem predstavili rezultate uresničevanja predvolilnih obljub.
nost premalo ve; med temi je tudi spremenjeni zakon o pokojninah, ki prinaša usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Zakon o RTV pa med drugim prinaša uskladitev z odločbami ustavnega sodišča, zadnja je vse štiri njegove novele razglasila za neskladne z ustavo, prinaša soupravljanje zaposlenih, preglednost poslovanja in preprečuje prelivanje sredstev med javno službo in komercialnimi dejavnostmi. Prinaša tudi nove zahteve javni službi, parlamentarni kanal, s katerim bo delovanje zakonodajne veje oblasti, državnega sveta, strank in politikov postalo javno in se ne bo moglo skrivati za nekaterimi "(z)aranžiranimi" primeri, da bodo volivke in volivci dobili jasno sliko, kaj počnemo, kaj delamo, da bo javnost na primeren način seznanjena.
Rajko Fajt pa je v ponedeljek napovedal obnovo tretjega, t. i. spalnega bloka v nekdanji vojašnici, v katerem naj bi v šolskem letu 2006/2007 pričeli izobraževanje v višješolskih programih. Denar za obnovo v višini 400 milijonov tolarjev je zagotovljen.
MG
Foto: vki
Ptuj • Še o predlogu za predčasno razrešitev župana in Sveta MO Ptuj
Predlog je neutemeljen!
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je svoje mnenje o predlogu predsednika sveta MČ Ljudski vrt vladi Republike Slovenije, da naj skladno z 90. b in 90. c členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi prične postopek za predčasno razrešitev župana MO Ptuj in predčasno razpustitev 29-članskega mestnega sveta, že podal. 26. septembra ga bodo v okviru dnevnega reda 33. seje sveta MO Ptuj podali tudi svetniki, saj bodo o predlogu razpravljali v okviru 4. točke.
Ptuj • Zgodba o Čučkovi še ni končana
(Pre)dolga in (pre)draga obnova?
Svetniki MO Ptuj so prejeli v obravnavo poročilo o obnovi poslovno-stanovanjske-ga objekta v Čučkovi ulici 2 na Ptuju, ki je potekala v okviru Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj. V času obnove so imeli vrsto vprašanj, predvsem zaradi dolgotrajnosti in tudi višine vloženih sredstev, predlagali pa so tudi revizijo obnove.
Pripravljalna dela za obnovo so se pričela v letu 2002, objekt so predali namenu junija letos. V njem je 16 novih stanovanj in 5 poslovnih objektov. Po rekapitulaciji so pripravljalna dela presegla 8,5 milijona tolarjev, gradbena dela so znašala 87 milijonov 295 tisoč tolarjev, obrtniška dela 84 milijonov tolarjev, zunanja ureditev 7,3 milijona, projektna dokumentacija 5,666 milijona, dvigalo 2,432 milijona in ostala dela 3,183 milijona tolarjev. Skupaj je celostna obnova poslovno-stanovanjskega objekta v Čučkovi 2 stala 198 milijonov 474 tisoč 388 tolarjev. Korist-
ne površine v obnovljenem objektu, ki ga je občina rešila pred propadom, je 1227,33 m2, kar pomeni, da je bilo na m2 obnove porabljenih 673,80 evra, kar je po oceni komisije v sestavi Slavko Vamber-ger, Janez Vrtačnik in Bogdan Kovač ugodno. Pri podobnih adaptacijah cene presegajo cene novih objektov in se gibljejo od 980 do 1200 ev-rov na m2 na Ptujskem. Tudi roki izvedbe na Čučkovi so skladni z gradbenimi normativi, četudi so nekateri svetniki podvomili vanje.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v zvezi s poročilom o obnovi Čučkove 2 povedal,
Za Cučkovo še ni miru.
da revizija še sledi. Na 33. seji sveta MO Ptuj, ki bo 26. septembra, bodo v posebni točki dnevnega reda razpravljali tudi o poslovanju Podjetja za stanovanjske storitve, kar je predlagala svetnica SD Marija Magdalenc, ker je potrebno tudi predložiti računovodske izkaze podjetja ter podatke o višini kapitala kot celote. Iz Podjetja za stanovanjske storitve odgovarjajo, da je redno letno o gospodarjenju z neprofitnimi in socialnimi stanovanji poročalo mestnemu svetu. Poročila so bila sestavljena skladno s pogodbo in sklenjenimi aneksi k pogodbi. Ker pa podjetje ni neposreden ali posreden porabnik javnih sredstev, njegovo poslovno poročilo ni predmet obravnave mestnega sveta ali računskega sodišča, temveč o njem razpravljajo organi upravljanja podjetja po določilih zakona o gospodarskih družbah. Poslovanje pa je pregledano skladno z veljavno zakonodajo. Nikoli pa v podjetju niso nasprotovali razkritju podatkov o poslovanju družbe pooblaščenim organom, vsak pregled pa mora biti skladen z veljavno zakonodajo, še odgovarjajo v Podjetju za stanovanjske storitve.
MG
Ptuj • Zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov
Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi študentje, ki se šolajo po izrednih programih, če niso v rednem delovnem razmerju ali so prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.
Vsako leto se namreč dogaja, da nekateri dijaki in študentje za nekaj časa ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker starši delodajalcu niso predložili novega potrdila o njihovem šolanju. Njihovo obvezno zavarovanje namreč traja le do datuma, ki je naveden na lanskem potrdilu o šolanju, zato
se dijakom in študentom, ki so dopolnili 18 let ter starejšim v septembru ali oktobru izteče obvezno zdravstveno zavarovanje. Na podlagi potrdila o šolanju, ki ga delodajalec kot zavezanec za prijavo predloži na pristojno območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, velja obvezno zdravstveno zavarovanje za čas , ki je naveden na potrdilu oziroma do izteka šolskega leta.
Lahko pa se dijak, ki izgubi status in nima lastnih dohodkov, obvezno zavaruje prek občine, če ima lastne prihod-
Pri tem jim bo v pomoč tudi mnenje, ki so ga na posamezne dele predloga oblikovali v odvetniški pisarni Mayr&Pavlovič. Glede ne-izvrševanja odločb ustavnega sodišča so v pisarni zapisali, da je bil z uradno objavo odlok razveljavljen in torej odločba ustavnega sodišča izvršena. Ustanovitev delniške družbe pa nima nikakršne zveze z odlokom, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo. Odlok ni imel odločb o ustanovitvi delniške družbe, prav tako se ustanovitev delniške družbe v ničemer ne opira na odlok. Kar zadeva pred-lagateljevo neizvrševanje pravnomočnih odločb višjega sodišča, pa v odvetniški pisarni Mayr&Pavlovič navajajo, da sklep višjega sodišča MO Ptuj ne nalaga
kakršnegakoli ravnanja. Če pa občina kot subsidiarni dolžnik nekaj plača za ožji del občine, ima pravico zahtevati od četrti, da povrne vse, kar je zanjo plačala. V primeru MČ Ljudski vrt je to enajst milijonov tolarjev brez zamudnih obresti, ki jih je četrti za plačilo naložil davčni organ po inšpici-ranju četrti. Četrt bo morala občini povrniti to, kar je ta plačala v njenem imenu. Dolžni znesek naj bi povrnila tudi s premoženjem, če nima denarja, saj kot navajajo odločba davčnega urada Ptuj, MO Ptuj ne nalaga ničesar. V odvetniški pisarni Mayr&Pavlovič so vzeli pod drobnogled tudi člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, na osnovi katerih je nastal predlog
Stojana Žižka za predčasno razrešitev ptujskega župana in predčasno razpustitev ptujskega mestnega sveta. Ugotavljajo, da je Žižkov predlog neutemeljen, ker ustavno sodišče RS MO Ptuj ni naložilo nobenega ravnanja, upravno sodišče pa ni izdalo nobene odločbe, ki je občina ne bi izvršila.
Mestni svetniki se bodo s ptujsko kabelsko televizijo ukvarjali tudi v točki pobude in vprašanja. Janez Rožmarin je dobil pisne odgovore o plačah v KKS Ptuj, investicijah, vlaganju premoženja MO Ptuj v KKS, d. d., Ptuj, cenitvi sistema, osnovnem kapitalu družbe, pogodb s podizvajalci, lokalni TV Ptuj, sodnih sporih ter nekaterih dodatnih vprašanjih in pobudah.
MG
Ptuj • Lepšanje stavb in okolja
V pričakovanju turističnih jubilejev
Ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije bo jubilejna slovesnost 24. septembra v Portorožu, tudi kot ena od slovesnosti ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru.
Praznik turizma pa bo tudi na Ptuju zaznamovalo več dogodkov. Napovedujejo odprtje Mestnega stadiona, prvega krožišča na Dornavski cesti in veliko razstavo ptujskih spominkov iz gline. V prostorih bivše davčne uprave v ptujski Mestni hiši bo od 23. septembra na ogled več tisoč izdelkov iz gline kot potencialnih turističnih spominkov Ptuja. Že te dni pa bo mesto ob Dra-
vi obiskala komisija Turistične zveze Slovenije v okviru vsakoletnega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. V konkurenci turističnih krajev se Ptuj ponaša z več kot desetimi najvišjimi priznanji. Nanj računa tudi v letošnjem letu, še bolj pa v letu 2006, ko društvo praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. Jubilej želi pričakati polepšan in z veliko več cvetja kot letos. Na
Slovenskem trgu na Ptuju v tem trenutku obnavljajo dve fasadi, v kratkem bodo obnovili tudi eno od fasad v Slomškovi ulici. V Turističnem društvu Ptuj upajo, da bo Mestna občina Ptuj prisluhnila njihovim predlogom in se obnove fasad v mestnem jedru lotila v še večjem obsegu. K temu naj bi spodbudili tudi zasebne lastnike.
MG
Nova potrdila za podaljšanje
Kdor dopolni 18 let, mora vsako leto na novo dokazati, da se šola in da je iz tega naslova upravičen do zavarovanja kot družinski člani.
ke, pa ni redno zaposlen, si lahko pavšalni znesek plača sam. V obeh primerih oziroma po zaključku šolanja ali med pavziranjem v Zavodu za zdravstveno zavarovanje tudi priporočajo, da si takšna oseba uredi prostovoljno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. To lahko storijo pri zavarovalnicah, ki takšna zavarovanja ponujajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu obnavljajo dve fasadi, v kratkem bodo obnovili tudi eno od fasad v Slomškovi ulici.
Ptuj • Sestanek poslovodij poslovalnic Mercatorja SVS
"Do konca leta 17.000 zaposlenih!"
V ponedeljek, 12. septembra, se je predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič sestal s poslovodji poslovalnic Mercatorja SVS. Nekaj minut pa je predsednik uprave namenil tudi našemu časopisu.
Št. tednik: Kakšen je namen tovrstnih sestankov?
Z. Jankovič: "Tovrstni sestanki so v našem podjetju stalnica. S poslovodji vseh naših poslovalnic se imamo tako priložnost pogovoriti o sistemu poslovodstva, kakšen naj bo odnos do potrošnika, kaj se dogaja z našimi delnicami, del razprave pa namenimo tudi plačilu 13. plače oziroma božičnice in nedeljskemu delu."
Št. tednik: Kako komentirate prodajo državnega deleža v Mercatorju?
Z. Jankovič: "Praktično ne komentiram, kajti vsak, ki ima delnice, lahko z njimi počne, kar hoče - tudi prodaja. V sam postopek se ne bom vtikal. Že nekaj časa sem govoril, da bi bilo prav, da gre država ven in da pride blok dobaviteljev. In sedaj so tukaj. Pivovarna Laško je skoraj
Foto: MZ
Predsednik uprave Mercatorja se je s poslovodji sestal v ptujskem Narodnem domu.
izključni dobavitelj, Istrabenz je finančni investitor in to pozdravljam. Po mojem mnenju sta oba kupila delnice najboljšega podjetja v Sloveniji."
Št. tednik: Koliko pa je v Mercatorju zaposlenih?
Z. Jankovič: "Z novim letom nas bo 17.000. Za nedoločen čas je zaposlenih 15.500, le 1500 delavcev je zaposlenih za določen čas. Pri nas
je fluktuacija zelo majhna. Menim, da je trgovski poklic težak, a tudi lep. Delo s potrošnikom namreč zahteva, da je trgovec do stranke prijazen, vedno nasmejan ... To je pač del poklica. Delovna mesta v Mercatorju zapušča zelo malo ljudi. V primerjavi z drugimi storitvenimi dejavnostmi v Sloveniji imajo delavci tudi lepe plače. Zaposlenim pa ponujamo še druge ugodnosti, kot so izobraževanja in podobno. Moram reči, da so trgovci Mercatorja med najboljšimi."
Kaj pa blagovna znamka Mercator?
Z. Jankovič: "Sedaj imamo že 800 proizvodov, ki nosijo trgovsko znamko Mercator. To je okrog 12 odstotkov celotne realizacije. Naš cilj je 25 odstotkov realizacije skozi lastno trgovsko znamko. V ospredju peljemo dva pro-
jekta. Prvi je lastna trgovska znamka, drugi pa Mercator pika kartica. Danes ima to kartico v štirih državah že 700.000 aktivnih imetnikov."
Kaj lahko od Mercatorja pričakujemo v kratkoročnem obdobju?
Z. Jankovič: "Kratko-, srednje- in dolgoročno lahko od Mercatorja pričakujete, da bo še vedno ostal največje podjetje tako po prihodkih kot po številu zaposlenih, da je največji investitor v državah, razen držav samih, da ima izredno odgovorno vlogo do družbenega okolja in to tudi izpolnjujemo. Med drugim pa dajemo prednost tudi slovenski proizvodnji."
Investicije na tujem?
Z. Jankovič: "Vsako leto imamo 30-milijardne investicije, od tega polovico na tujem."
Mojca Zemljarič
Ormož • Zlati jubilej gasilske zveze
Potrebujejo še 208 specialcev
Nedeljski večer je v Ormožu zaznamovala prisotnost številnih gasilskih vozil in uniformiranih gasilcev, ki so se zbrali na slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve Gasilske zveze Ormož.
Poleg predstavnikov vseh 21 PGD in industrijskega društva TSO so se slovesnosti udeležili tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Bóry, župan Vili Trofe-nik, podžupan Rudolf Čurin, predstavnik podravske regije Janez Merc ter predstavniki sosednjih GZ in pGd. Posebno topel pozdrav je bil namenjen Francu Rajhu iz PGD Ivanjkovci, edinemu še živečemu od skupno 10 ustanovnih članov, ki so 4. septembra 1955 ustanovili GZ Ormož. Ob ustanovitvi je le-ta štela 928 članov, od tega 535 operativcev, danes pa šteje zveza 2311 članov. Na začetku je povezovala le 17 društev, istočasno pa je delovala tudi gasilska zveza v Središču ob Dravi, ki je združevala tri društva. Kasneje so se pridružili ormoški zvezi, prav tako pa tudi društva Bresnica in Podgorci, ki so bile sprva članice ptujske zveze. Takoj po ustanovitvi zveze so pričeli v občini tudi redno, z nekaj prekinitvami, organizirati dan gasilcev. Letošnji je bil že 34. Prvi predsednik zveze je bil Ivan Rakuša, doslej pa jo je
vodilo 8 predsednikov. Sedanji predsednik in gostitelj Jožef Sterman je v svojem uvodnem nagovoru orisal novo vlogo gasilca, ki v času hitrega razvoja in sprememb postaja velika odgovornost in odrekanje. GZ je v začetku svojega obstoja podpirala predvsem obnavljanje, dograjevanje in razširjanje gasilskih domov, kasneje je pomagala pri nabavi opreme in izobraževanju, danes pa nudi društvom strokovno in vsestransko pomoč pri izvajanju gasilske službe.
Predsednik GZ Slovenije Ernest Bóry je spregovoril o velikem pomenu, ki so ga odigrale GZ v svoji zgodovini, omenil pa je tudi nov gasilski zakon, po katerem bodo zveze na svoji veljavi le še pridobile. Gasilci so pri pripravi besedila zakona posredovali številne pripombe in te so bile menda kar v 90 odstotkih upoštevane. Opozoril je na problem financiranja, ureditve zdravstvenih pregledov in zavarovanj operativnih gasilcev in vrednotenja prostovoljnega dela. Omenil je še problem odsotnosti z dela, saj
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in ustanovni član Gasilske zveze Ormož Franc Rajh iz PGD Ivanjkovci
so gasilci vse pogosteje prisotni tudi pri različnih naravnih nesrečah, poplavah in neurjih. Slavljencem je čestital ob jubileju in jim predal gasilsko odlikovanje 1. stopnje.
Slavnostni govornik proslave je bil župan Vili Trofenik, ki je povedal, da se gasilci danes soočajo z novimi nevarnostmi in oblikami ogroženosti ljudi in premoženja, za kar uporabljajo nove tehnike. Pred deveti-
Folkloristi gasilci iz Središča ob Dravi so nastop zaključili s tipično gasilsko fotoformacijo.
mi leti so bile podpisane prve pogodbe za opravljanje lokalne javne službe, izdelan je bil načrt požarne ogroženosti in kategorizacija društev. Od leta 1995 je občina društvom namenila skupno 263 milijonov tolarjev sredstev. Dogaja pa se, da društva vedno težje zagotovijo lastni delež sredstev. Poudaril je pomen izobraževanja in pohvalil delo na tem področju, saj se je v minulem obdobju za različne profile izobrazilo 608 gasilcev, kljub temu pa je potrebno zagotoviti še 208 usposobljenih gasilcev, da bi zadostili vsem pogojem.
GZ Ormož je ob svojem jubileju izdala tudi zbornik, ki ga je predstavil Mirko Fekonja. Zbornik obsega okrog 70 strani in opisuje nastanek zveze, posamezna društva in njihov razvoj v zadnjih letih. Ob svečani priložnosti je GZ Ormož svojim društvom podelila plakete, prejela pa sta jo tudi ustanovni član Franc Rajh in urad župana.
Slovesnost se je zaključila s kulturnim programom in družabnim klepetom ob kozarčku. viki klemenčič ivanuša
Od tod in tam
Ormož • Z volilnega zbora OO LDS
Na nedavnem volilnem zboru članic in članov OO LDS Ormož so izbrali novo vodstvo. Predsednik je po pričakovanjih postal Miroslav Tramšek (na fotografiji), podpredsednik Marko Antolič, sekretar pa Branko Hergu-la. Izvolili so tudi nov izvršilni odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik iz vsake krajevne skupnosti, predsednik, podpredsednik, sekretar in predsednik svetniške skupine. Predstavniki so bili izvoljeni za mandat v trajanju štirih let, saj so vsi prejšnji predstavniki odstopili.
Miroslav Tramšek pravi, da sije novo vodstvo zadalo dve temeljni nalogi. Prva je ojačanje delovanja OO LDS, zaradi česar so pri LDS nedavno pričeli z ustanavljanjem krajevnih odborov po posameznik KS. Druga prioritetna naloga pa so priprave na lokalne volitve. LDS v Ormožu šteje okrog 30 članov, krog simpatizerjev pa je trikrat širši.
vki
26. september • Dan slovenskih lekarn
26. september, ko godujeta Kozma in Damijan, ki sta pred stoletji zdravila bolnike in pomagala z nasveti, je od lani tudi dan slovenskih lekarn. Medtem ko je lanski dan potekal bolj ali manj v anonimnosti, letos ne bo tako, saj pripravljajo številne aktivnosti za promocijo dela slovenskih lekarn. Kozma in Damijan sta delovala v tretjem stoletju v Aegei, rimski provinci Kilikiji v Mali Aziji. Čeprav je danes vse drugače, je vloga farmacevtov v lekarni v osnovi enaka: pomagati ljudem s pravim nasvetom, da bo zdravilo, ki ga bodo vzeli, optimalno učinkovalo. Ob 26. septembru želijo člani sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu v sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije vsestransko promovirati slovenske javne lekarne. 26. septembra bodo v lekarnah delili informativne lističe, iz katerih bodo bolniki izvedeli več o zdravilih, ki jih jemljejo, o tem, zakaj po zdravila in prehranska dopolnila v lekarno. S pomočjo farmacevtskega slovarčka se bodo lahko seznanili z najpogostejšimi strokovnimi izrazi, ki jih vsebujejo spremni lističi zdravil, prav tako se bodo lahko seznanili z varno uporabo zdravil v nosečnosti in sploh o vlogi in pomenu 26. septembra.
MG
Odprli tretje ptujsko balinišče
Za ŠD Panorama, ki je bilo ustanovljeno leta 1998, je bil 16. september pomemben dan. Po krajši slovesnosti, na kateri so zapele pevke - upokojenke DPD Svoboda Ptuj, so svečano odprli novo ptujsko balinišče, ki je sestavni del športnega parka ob domu krajanov na Vičavi. Kot je povedal predsednik ŠD PanoramaJanez Gornik, so pri urejanju nekaj milijonov vrednega športnega objekta imeli na voljo zelo malo denarja. Iz proračuna MO Ptuj dobijo v MČ Panorama v okviru sredstev za pospeševanje športa in kulture le 67 tolarjev po prebivalcu, v celi četrti jih je dva tisoč, predšolskih otrok pa je okrog 90. Brez sponzorjev in donatorjev novega ptujskega balinišča ne bi bilo, prav tako ne brez udarniškega dela članov ŠD Panorama, teh je okrog 33, ki v seštevku pomeni nekaj tisoč ur prostovoljnega dela. Dosedanjim šestim sekcijam v društvu so v petek dodali še balinarsko. Razvijajo vodne športe, gojijo kolesarstvo, košarko, mali nogomet, razvijajo planinstvo, pohodništvo, prav tako so vneti igralci namiznega tenisa. Prisegajo na dobro sodelovanje z MČ Panorama in ŠD Center, od koder je prišel tudi kuhar Janez Čuš, kije za vse udeležence petkove slovesnosti skuhal odličen bograč.
V ŠD Panorama si bodo prizadevali, da bi že prihodnje leto ob balinišču, ki gaje simbolično odprl predsednik sveta MČ Panorama Jože Štafela (na fotografji), postavili razsvetljavo.
MG
Foto: vki
Foto: MG
Foto: vki
Majšperk • Končali praznovanje
Po 104 letih odprli novo šolo
Kot smo poročali, so v občini Majšperk minuli konec tedna sklenili krog 33 prireditev v počastitev 9. občinskega praznika z odprtjem nove šole in osrednjo sklepno slovesnostjo.
Slovesnost, ki so jo v soboto, 17. septembra, načrtovali pred novo šolo, so zaradi dežja prestavili pod prireditveni šotor, poleg številnih domačinov in gostov pa so se je udeležili tudi minister za šol-
stvo in šport dr. Milan Zver, mariborski škof dr. Franc Kramberger, poslanca državnega zbora Branko Marinič in Martin Mikulič, državni svetnik Robert Čeh, državni sekretar Franc Pukšič, pred-
Foto: M. Ozmec
Na prireditvi pod šotorom so se zbrali tudi (z leve) častni občan Stojan Kerbler, direktor Policijske uprave Maribor Jurij Ferme, mariborski škof Franc Kramberger, županja dr. Darinka Fakin, ptuj-skogorski župnik Janko Gašperič, minister Milan Zver s hčerko ter ravnatelj Rajko Jurgec.
Foto: M. Ozmec
Dobitniki najvišjih priznanj občine Majšperk (z leve): Bojan in Martina Marčič, županja dr. Darinka Fakin, Ludvik Lampret, Štefan Mally, Branko Gajšt, Ivan Zolar in Franc Doberšek
Foto: M. Ozmec
Minister Milan Zver je izrazil prepričanje, da bo nova šola motivirala mlade družine, da bodo ustvarjali nove družine in več otrok.
stavniki Zavoda za šolstvo, župani občin Markovci, Go-rišnica, Dornava, Žetale, Videm, Sv. Andraž, Rogatec in Rogaška Slatina, predstavniki projektantov in izvajalcev del ter častni občan občine Maj-šperk mojster Stojan Kerbler.
V imenu gostiteljev jim je zaželela dobrodošlico županja dr. Darinka Fakin, ki je izrazila veliko zadovoljstvo, da po 104 letih v Majšperku odpirajo novo šolo, ter se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji tega največjega občinskega projekta, saj bo v zgodovini občine zapisan z velikimi črkami
Predsednik gradbenega odbora in ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec je poudaril, da je bila pot do nove šole dolga, a na razpotju ni zašla, saj so šolo s skupnimi močmi zgradili, tako da imajo materialne pogoje za sodoben proces izobraževanja. Začetki segajo v leto 1998, ko je tedanji občinski svet s tedanjim županom občine Majšperk Francem Bezjakom sprejel sklep, da začnejo priprave na gradnjo nove šolo. Te priprave pa so postale prepoznavne po letu 2003, ko so člani občinskega sveta v sedanji sestavi na čelu z županjo dr. Darinko Fakin pričeli realizacijo projekta, položili temeljni kamen, zasnovali finančno konstrukcijo, izbrali izvajalce del, aprila lani začeli gradnjo ter v slabem letu in pol nov objekt spravili pod streho.
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je v krajšem nagovoru Majšperčanom čestital za njihovo vztrajnost in pomemben dosežek ter med drugim poudaril: "Kljub dežju je za Slovenijo danes sončen dan, saj je vaša šola že tretji objekt, ki ga odpiram, vendar ni nobeden tako lep, kot je vaš. Vendar šole ne naredijo le stene in razredi, ampak predvsem dobri odnosi, kvaliteten izobraževalni proces in dobra razredna klima, kajti ne učimo se za šolo, ampak za svoje življenje. Želel bi, da bi ti kraji ponovno zaživeli. Že naši dedki so ugotovili, da je šola zelo pomembna za življenje naroda in tega kraja, ven-
Foto: M: Ozmec
Nove šole so bili najbolj veseli najmlajši Majšperčani.
dar ne pomeni nič, če imamo velik demografski odliv. Prepričan sem, da bo ta objekt motiviral predvsem mlade, da bodo ustvarjali nove družine in več otrok. Prepričan sem, da boste iz nove šole naredili prijazen dom za učence in učitelje ter da boste krajani še tesneje živeli s to šolo, kajti to je eden temeljnih pogojev poslanstva šole."
Krajši nagovor je zbrani množici namenil tudi mariborski škof dr. Franc Kram-berger, ki je šolo blagoslovil, učencem in učiteljem pa je v njej zaželel čimveč znanja in prijetno bivanje.
Prva slovesnost v novi telovadnici
Udeleženci slovesnosti so se nato iz prireditvenega šotora preselili pred novo šolo, ki so jo s prerezom traku pred vhodom svečano odprli minister dr. Milan Zver, županja dr. Darinka Fakin in ravnatelj Rajko Jurgec, nato pa so se vsi skupaj zbrali v novi telovadnici oziroma večnamenski dvorani na sklepni slovesnosti ob 9. prazniku občine Majšperk
Lepo je biti med svojimi,
v I	v	■
se lepše na svojem.
Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005.
Uresničujemo vaše sanje.
Banl^Vustria Creditanstalt
Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana
Županja dr. Darinka Fa-
kin je govorila o letošnjih dosežkih v občini ter pri tem izpostavila tri največje projekte: novo šolo, ki je s projektno dokumentacijo ter opremo vred veljala dobre 1,2 milijarde tolarjev; vodovod v Halozah, ki so ga izvedli skupaj z občinama Žetale in Videm in je veljal prek 340 milijonov, ter čistilno napravo v Majšperku z zmogljivostjo 600 enot, ki je veljala okoli 130 milijonov. Nova šola, ki so jo poimenovali kar oranžna lepotica, bo z veliko sodobno telovadnico oziroma večnamensko dvorano služila tudi za dejavnost 45 društev v občini, z vsemi tremi projekti pa so, po besedah županje, Majšperčani dokazali, da je samo v slogi moč.
Prireditev, ki jo je domiselno vodila Zlatka Lampret, je z monologom Nova učiteljica popestrila domačinka Lea Kitak v vlogi "Krotilde", zatem pa so podelili posebne spominske listine Erni Selinšek iz Stogovcev 19a za najlepše urejeno hišo ter ustvarjalnim klepetalni-cam DPD Svoboda Maj-šperk za najlepše izdelan spominek - haloško gospodinjo.
Županja dr. Darinka Fakin in podžupan Cveto Pepelnik sta zatem izročila letošnja občinska priznanja. Priznanje občine Majšperk so prejeli Ludvik Lampret iz Lešja za aktivnosti na področju društvene dejavnosti, Štefan Mally s Ptujske Gore za zasluge pri razvoju kraja ter uspešno delo na področju šolstva in društvenih dejavnosti, likovnik Branko Gajšt iz Sestrž za uspešno delo na likovnem in kulturnem področju ter podjetnik Ivan Zolar, lastnik podjetja, Svit za uspešen razvoj malega go-
spodarstva v občini.
Najvišje priznanje, plaketo občine Majšperk, pa so izročili Stanku Dobršku iz Sestrž za aktivnosti na področju razvoja gospodarske, kulturne in humane društvene dejavnosti ter Bojanu in Martini Marčiču, lastnikoma gostilne Dolinca z Brega pri Majšperku, ki ima bogato tradicijo od leta 1898, za izjemne dosežke na področju razvoja turizma in promocije občine.
Predstavnik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šivic je županji občine Majšperk dr. Darinki Fakin izročil odlikovanje Antona Janše, najvišje priznanje, s katerim je Čebelarska zveza Slovenije odlikovala občino Majšperk za uspešno sodelovanje.
Za odlično opravljeno delo so se posebej zahvalili projektantu nove šole arhitektu Vladu Koželju, izvajalcu gradbenih del podjetju Rudis iz Trbovelj, predsedniku gradbenega odbora ravnatelju Rajku Jurgcu in županji dr. Darinki Fakin. Slavje so z bogatim (morda nekoliko preobsežnim) kulturnim programom popestrili najmlajši iz otroškega vrtca ter učenci osnovne šole Majšperk, člani mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina, mešani pevski zbor KUD Majšperk, ki ga vodi Milan Ja-ger, tamburaški orkester pod vodstvom Draga Kleina ter godba na pihala Talum pod vodstvom Štefana Garkova. Deveto občinsko praznovanje so nadaljevali pod prireditvenim šotorom, kjer so vse udeležence pogostili, nato pa ga sklenili ob zvokih ansambla Mirana Klinca.
M. Ozmec
Markovci • Z 21. seje sveta
Za trajnostni razvoj Drave
Kljub obljubi župana Franca Kekca, da bodo 21. sejo končali v dveh urah, so svetniki občine Markovci v četrtek, 15. septembra, o trinajstih točkah dnevnega reda sklepali kar debele 4 ure.
Po uvodnem delu, v katerem so z nekaj pripombami sprejeli zapisnike 20. redne, 5. izredne in 3. korespon-denčne seje, so svetnice in svetniki občine Markovci na predlog resornega občinskega odbora z večino glasov zavrnili predlog odloka o ustanovitvi javnega športnega zavoda Ptuj ter se tako odpovedali tudi soustanoviteljskim pravicam do tega zavoda.
Ko so razpravljali o predlogu za dopolnitev investicijskega programa za gradnjo mrliške vežice na pokopališču v Markovcih, ki naj bi po zadnjem predračunu veljala 93 milijonov tolarjev, je svetnika Janeza Liponika zanimalo, zakaj je znesek sedaj tako visok, saj naj bi se ob pričetku pogajanj za vežico govorilo o 50 milijonih, po prvem predračunu naj bi veljala 71, sedaj pa kar 93 milijonov. Župan Franc Kekec pa mu je pojasnil, da je sedanji znesek višji predvsem zaradi dopolnitve prvotnega predloga, pa tudi zaradi izbire najkvalitetnejših materialov, kot so granit in podobno, ter da bodo vežico v bistvu zgradili na račun denarja, ki so ga prihranili pri pogajanjih za gradnjo večnamenske dvorane v Markovcih. Po krajši razpravi so s predlagano dopolnitvijo investicijskega programa svetniki soglašali, ker pa so proračunska sredstva za letošnje leto že razporedili, so sklenili, da bodo letos za vežico namenili 68 milijonov, preostalih 24,8 milijona pa naj bi primaknili v prihodnjem letu, po terminskem planu pa naj bi bila vežica končana že decembra letos.
V nadaljevanju so se seznanili s poročilom o polletni realizaciji letošnjega proračuna občine Markovci, za katerega je župan Franc Kekec v obrazložitvi pojasnil, da so dosegli 50,20-odstotno realizacijo pri prihodkih ter okoli 20-odstot-no realizacijo pri odhodkih. To pa pomeni, da poslujejo v mejah normale, saj je sedaj
Foto: M. Ozmec
Pogled na Dravo pri Markovcih, kjer bodo odslej še bolj skrbeli za ohranjanje naravnih vrst in habitatov.
stanje že precej drugačno, do konca leta pa so še dobri trije meseci.
Po krajši razpravi so brez bistvenih pripomb soglašali s predlogom, da javni kanalizacijski sistem in čistilno napravo odpadnih vod v obrtni coni Novi jork s 1. avgustom 2005 predajo v vzdrževanje Komunalnemu podjetju Ptuj.
Ko so razpravljali o pristopu k projektu Trajnostno upravljanje območja reke Drave - TRUD ter o predlogu za ureditev kletnih prostorov v občinski stavbi, je predsednik odbora za okolje in prostor Janez Liponik pojasnil, da je občina Markovci eden od partnerjev v omenjenem projektu, katerega namen je zagotoviti dolgoročno ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti, osveščenosti in pripravljenosti vseh udeležencev za doseganje usklajenega razvoja tega območja. Po končanem projektu naj bi bila opredeljena notranja območja vrst in habitatnih tipov, dopolnjeni naj bi bili podatki o stanju biotske pestrosti, dobili bi
Šturmovci • Odslej po asfaltu
osnutek integralnega načrta upravljanja, izboljšali bi tudi stanje ekološko pomembnih habitatov, projekt pa bi ponudil tudi promocijski material in gradivo ter informacijsko središče z učnimi potmi in informacijskimi tablami.
Projekt, katerega nosilec je Mariborska razvojna agencija s partnerji, bodo izvajali na območju statistične regije Podravje v sodelovanju z avstrijsko Štajersko, z njim kandidirajo tudi pri pridobitvi evropskih sredstev, kjer je na programu PHARE odobrenih 173.460 EUR, razliko do celotne vrednosti oziroma 295.716 EUR pa bo pokrilo slovensko Ministrstvo za okolje in prostor. Delež občine Markovci pa bo okoli 1,7 milijona tolarjev, oziroma polovico zneska do 15. decembra, kar naj bi zagotovili z rebalansom občinskega proračuna, preostalo polovico pa do 15. maja prihodnje leto.
Seznanili so se tudi s prodajo občinskega enosobnega stanovanja v Markovcih 33 a, ki so ga po javnem razpisu in zbiranju ponudb prodali najugodnejši ponudnici med sicer tremi prispelimi ponud-
Izpolnila se je 20-letna želja
V soboto, 17. septembra, so v Šturmovcih v občini Videm slovesno odprli dobrih 500 metrov na novo asfaltiranega cestišča. Naložba je vredna slabih 7 milijonov tolarjev, večino sredstev pa je zagotovila občina Videm.
Ob prerezu vrvice: z desne predsednik KS Videm Danilo Skok, župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik VO Šturmovci Andrej Rožman
»Ta cesta je bila načrtovana že pred 20 leti. Tokrat smo vključili vse sile in pri gradnji se je praktično angažirala vsa vas. Krajani smo prispevali za tretjino vrednosti ceste, dve tretjini pa je primaknila občina Videm. Med gradnjo nismo naleteli na večje težave. Nekateri krajani so imeli pomisleke, da bi jim vzeli kakšen kos njive, vendar je bila bojazen zaman, saj je tu narejena komasacija, parcele so odmerjene, tako da ni bilo težav,« je pojasnil predsednik vaškega
bami. Župan Franc Kekec je svetnike obvestil o zadržanju izvajanja sklepa občinskega sveta z junijske seje v zvezi s prodajo parcele v obrtni coni Novi jork, zaradi nujnosti in upoštevanja uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, v zvezi s prodajo. Seznanil pa jih je tudi, da na razpis za prodajo starega gasilskega doma v Novi vasi niso prejeli nobene ponudbe, zato je predlagal, da ga zaenkrat ne prodajo, ampak, da ga uporabijo kot garažo za potrebe občinskega režijskega obrata.
Po obrazložitvi Staneta Napasta, predstojnika skupne občinske uprave, so soglašali z osnutkom odloka o načinu upravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave na območju občine, prisluhnili tudi vodji policijskega okoliša Marjanu Vrbnjaku, ki jih je seznanil o trendih varnostnih pojavov na območju občine, ter obravnavali še nekaj drugih zadev.
M. Ozmec
odbora (VO) Šturmovci Andrej Rožman in dodal, da si želijo, da bi imeli v kraju urejeno tudi kolesarsko in sprehajalno pot, javno razsvetljavo, vaški dom, športno igrišče, v načrtu pa imajo preplastiti še tri kilometre cest. Otvoritveno vrvico ceste v Šturmovcih so prerezali župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik KS Videm Danilo Skok in predsednik VO Šturmovci Andrej Rožman.
Videmski župan Friderik Bračič je v svojem nagovoru navzočim predstavil aktivnosti občine na področju zagotavljanja osnovne infrastrukture (ceste, vodovod poudaril pa je tudi, da si prizadeva za strpen dialog v zvezi z reševanjem mejnega spora med občinama Videm in Mar-kovci.
Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Jeruzalem • Slovenske gorice v pesmih
Minuli petek je na Jeruzalemu, v gostišču Vinski hram, potekal kulturni večer s poezijo Stanka Janežiča, ki je do zadnjega kotička napolnil prireditveni prostor.
Večerje bil namenjen predstavitvi najnovejše avtorjeve zbirke pesmi Poti med goricami, ki je že druga letos izdana knjiga tega zelo ustvarjalnega pesnika. Miklavževski oktet pod vodstvom Leona Laha je poskrbel za prijeten glasbeni uvod v dogajanje, v literarnem delu pa so nastopili recitatorji Irma Murad, Bogdan Čeh, Alenka Krstič, Dani Djuran in harmonikar Aleš Murad. Nastopajoči so izkoristili prednosti nevsakdanjega prostora in s sprehajanjem po njem obiskovalce presenečali s poezijo vedno iz drugega kota dvorane, kar je poskrbelo za tempo in dinamičnost večera. Pripravili so 21 pesmi, ki opevajo gorice, naravo in človeka, ki tukaj živi in trdo dela za svoje preživetje. Pesmi so se lepo ujemale sprelestnimi slikami Cirila Ambroža, znanega fotografa prleške pokrajine. Ob koncu literarnega programa je nekaj svojih pesmi iz zbirke Vsepesem interpretiral tudi avtor sam (na fotografiji). O Janežičevi hvalnici goricam sta spregovorila tudi profesorja Jože Zadravec in dr. Denis Poniž. Za konec je Mi-klavževski oktet zapel še Hišica draga domača, v okviru katere je Stanko Janežič podal svojo priljubljeno pesem Mamika. Večer seje zaključil s prijateljskim srečanjem ob jeruzalemčanu inprleških dobrotah.
vki
Ptuj • Koncert skupine Jebe^la cesta
Zgornje dvorišče ptujskega gradu je minulo soboto gostilo koncert priljubljene slovenjebistriške skupine Jebe^la cesta. Organizatorja prireditve sta bila Zveza kulturnih društev Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj.
MZ
Križevci • Razstava svetopisemskih knjig
Foto: NikoSoštarič
Vodja Teološke knjižnice Maribor Fanika Krajnc Vrečko je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota v župnijskem razstavnem prostoru v Kri-ževcih pri Ljutomeru pripravila razstavo 450 letprevaja-nja Biblije v slovenski jezik. Prva svetopisemska knjiga, ki so jo naši predniki lahko prebirali v domačem jeziku, je Matejev evangelij, ki ga je leta 1955 prevedel Primož Trubar. "Slovenci letos tako praznujemo 450 let od izida prvega natisa svetopisemskega dela in to je priložnost, da v kraju, kjer seje rodil eden najpomembnejših prevajalcev Svetega pisma v minulem stoletju Matija Slavič, s posebno razstavo prikažemo 450 let prevajanja Biblije v slovenski jezik," je ob otvoritvi razstave dejala Fanika Krajnc Vrečko, ob tem pa še dodala: "Da bi lahko vsaj delno predstavili prevajanje in razširjenost Biblije v vseh časih in vseh jezikih, razstava prikazuje poleg slovenskih tudi različne prevode in izdaje Biblije, med drugimi prav tiste izvode, po katerih je prevajal prleški rojak Matija Slavič."
NŠ
Foto: vki
Foto: MZ
Foto: MZ
Gruškovje • Zanimiva »odkritJa<
Kje tece meja med občinama?
Med zanimivejšimi informacijami, ki so začele curljati v javnost, je gotovo ta, ki govori o meji med občinama Podlehnik in Žetale v območju novega mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje.
Verjetno vsa stvar še dolgo (če sploh kdaj) ne bi prišla na dan, če ne bi MMP s pobiranjem komunalne takse ob-
činam prinašal lep delež denarja v občinski proračun. Z ureditvijo in odprtjem novega mejnega prehoda na drugi
lokaciji, kot je stal prejšnji, pa je območje MMP z infrastrukturo poseglo tudi v ozemlje občine Žetale.


Kje pravzaprav teče meja med občinama Žetale in Podlehnik na območju MMP Gruškovje?!
Tu pa se je zadeva začela zapletati. Z lastništvom zemljišča je namreč tudi občina Žetale postala upravičena do pobiranja takse za tovorna vozila, delež pobrane takse pa naj bi bil sorazmeren z velikostjo parcelne lastnine na mejnem prehodu. Po prepričanju župana Antona Bu-tolena naj bi meja med obema občinama potekala tako, da je zemljišče do vključno dovozne ceste na območju MMP Gruškovje v lasti občine Žetale.
A glej ga, vražička, spet je imel nekdo prste vmes in to že daljnega leta 1974. Po intenzivnem brskanju po zemljiškoknjižni dokumentaciji naj bi se pokazalo, da je nekdo (kdo naj bi to bil, župan Butolen ne ve, prav tako nihče izmed svetnikov) v katastru mejo precej spremenil in to tako, da je zdaj cesta v občini Podlehnik. Zanimivo pri tem je, da vsi družbeni oziroma planski akti, ki se vežejo na Žetale, kažejo prav obratno, torej da naj bi meja, kot so prepričani
vsi v Žetalah, še vedno tekla tako, da je zdaj sporna cesta z obdajajočim zemljiščem v okviru občine Žetale. Vse to pa seveda vpliva na možnost oz. pravico do določene »količine« pobrane takse.
»Kdo je v katastru spremenil mejo, ne vemo, bomo pa pokušali odkriti, če bo možno. Prav tako nam ni jasno, kako je bilo to možno storiti, ne da bi bil o tem z naše strani kdorkoli obveščen. Četudi še ni bilo občine Žetale, so že obstajale KS in vprašanje je, ali je bilo možno spreminjati meje brez soglasij,« je ugotavljal župan Anton Butolen, ki je bil ob odkritju »novih« meja občine več kot le negativno presenečen.
Ne glede na spornost v katastru vrisane meje obeh občin, ki ni razvidna po nobenem drugem planskem aktu - tudi v dokumentaciji, ki jo ima v rokah ministrstvo, poteka meja tako, da je cesta še na zemljišču Žetal -, sta se vpleteni občini Žetale in Pod-lehnik zaenkrat dogovorili o skupnem pobiranju komu-
nalne takse na mednarodnem mejnem prehodu v razmerju 1:1 na izhodu, na vhodu pa taksa v celoti pripada občini Podlehnik. Vendar takšen dogovor velja le tri mesece, torej do oktobra.
Kako bo z deleži in občinsko mejo potem, župan Buto-len ne ve odgovoriti, upa pa, da se bo zadeva lahko razrešila brez sodne poti. Kot pravi, občina zdaj čaka na odgovor oziroma točne razmejitve s strani vladnega Direktorata za investicije, ki ga vodi Mitja Valič, nato pa bodo videli, kako naprej.
V treh mesecih, odkar sta Podlehnik in Žetale sklenila dogovor o skupnem pobiranju takse na vhodu, se je po besedah Butolena v žetalsko občinsko blagajno nateklo 1,9 milijona tolarjev. Prav toliko bi torej iz naslova takse na vhodu morala v zadnjih treh mesecih prejeti tudi občina Podlehnik, precej več pa še iz izhodnega terminala, kjer je edina upravičena do pobiranja taksnih dajatev.
SM
Zetale • Z 20. redne seJe
Pred sprejetjem (spet) novega odloka o smeteh ^
V Žetalah se občinski svet ne sestaja posebno pogosto, kljub temu pa jim nekako uspeva, da so zadnje čase med prvimi občinami, ki sprejemajo osnutke in predloge odlokov o ravnanju z odpadki ^
Tudi na zadnji seji ni šlo brez te točke. Alenka Kor-par, namestnica načelnika Skupne občinske uprave, je zbranim svetnikom in županu predstavila (spet) nov osnutek odloka, ki se uradno imenuje Osnutek odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Žetale.
100 tisočakov za prepovedano sežiganje smeti!
Čeprav je slišati hudo zapleteno, je Korparjeva na kratko pojasnila, da pravzaprav ne gre za nič strašno novega, da pa je v osnutku zabeleženo strogo prepovedano sežiganje komunalnih odpadkov (listja, trave in vejevja z zelenic in vrtov), in morebitno neupoštevanje te prepovedi bo kršitelja stalo 100 tisočakov! Prav tako bo s sprejetjem tega odloka strogo prepovedano zlivanje vseh vrst olj, tudi jedilnega, v kanalizacijo (ali kam drugam), odlok pa bo uvedel tudi nujno kompostiranje kuhinjskih oz. bioloških odpadkov.
In še eno novost je napovedala Korparjeva; po sprejetju predloga odloka (tokrat je šlo namreč zgolj za potrditev osnutka) bo uveljavljen tudi novi tarifni sistem obračuna-ve odvoza in ravnanja z odpadki. Ta naj bi že upošteval korekcijski faktor, katerega bistvo je v tem, da naj bi manjše, eno- ali dvočlanske družine plačevale nekoliko več na člana družine kot velike družine s pet, šest ali več člani. Sicer pa bo tarifni sistem občinskim svetom podrobneje predstavljen naslednjič, takoj po sprejetju odloka, oboje pa naj bi začelo veljati po novem letu.
Želijo svojega predstavnika v JZ ZD!
V nadaljevanju izjemno mirne seje so nato svetniki soglasno sprejeli soustanovi-teljsko vlogo občine v OŠ Ljudevita Pivka, v glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju, prav tako soglasno pa so zavrnili soustanoviteljstvo v Javnem zavodu za šport Ptuj. Sicer pa so se svetniki z županom na čelu enovito zavzeli za imenovanje svojega predstavnika v svet JZ ZD. »Niti enega svojega človeka nimamo v nobenem svetu, ne v lekarni, ne v knjižnici, ne drugje, kjer smo
soustanovitelji. Zato vsekakor želimo svojega predstavnika v svetu zdravstvenega doma, imenovali pa ga bomo na naslednji seji, v začetku oktobra,« je mnenje vseh povzel župan.
Precej več dileme je med svetniki zbudilo vprašanje letošnjega razpisa za podelitev priznanj ob prihajajočem občinskem prazniku. Navzoči so se kar nekaj časa spopadali z vprašanjem, ali podeliti naziv častnega občana vsako leto ali naj bi ga podeljevali le enkrat v mandatu, saj naj bi prepogosto ali preveč množično razdeljevanje priznanj potem razveljavilo njihovo vrednost. No, kot je bilo razumeti na koncu, so se za letos odločili za razpis tako za častnega občana kot za dve zlati paketi in tri priznanja občine.
Zmanjkalo denarja za prijave na razpise!
Župan Anton Butolen je ob koncu seje občinski svet seznanil še s številnimi uspešnimi kandidaturami občine na projekte in razpise za pridobitev državnega sofinanciranja, zlasti na področju vodovodne in cestne infrastrukture. Po informacijah naj bi tako občina v prihodnjem obdobju pridobila od 160 do
226 milijonov tolarjev, največ za vodovod, precej pa tudi za izgradnjo posameznih odsekov cest, 2 milijona tolarjev pa naj bi dobili tudi iz projekta Interreg za obnovo Vukove
domačije, ki se že skoraj podira.
»Težava, s katero se bomo srečali zdaj, pa je v tem, da na razpise sploh ne bomo mogli več kandidirati, saj nimamo
več dovolj lastnih proračunskih sofinancerskih sredstev, ki jih po zakonu pač moramo zagotavljati,« je čisto ob koncu še povedal Butolen.
SM
V občini bodo nadaljevali naložbe v cestno in vodovodno infrastrukturo (na sliki vodohran, ki so ga predali namenu letošnje poletje).
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Hmelj je pod streho
Dober pridelek za svetovno tržišče
Pred dnevi so na Ormoškem končali spravilo letošnje letine hmelja, za katero pravijo, da je bila kljub močni junijski vročini, ekstremnim padavinam v nadaljevanju poletja in toči dokaj dobra.
Hmelj pridelujejo na 37 hektarjih površin, žičnih nasadov pa imajo kar 45 hektarjev, saj je treba za uspešno pridelavo hmelja nasade nenehno pomlajevati. Rodna doba hmelja je okrog 15 let, potem pa se pridelek drastično zmanjša. Čeprav Ormož ni tipično hmeljarsko okolje, pa se na nekaterih parcelah hmelj prideluje, odkar pomni, je povedal direktor Agro-pro Franc Krabonja. V ta namen je v Ormožu tudi sušilnica, saj je kobule po obiranju treba posušiti.
V podjetju pridelujejo aromatične slovenske sorte aurora, bobek, cerera in grenčič-no sorto magnum. Letošnji pridelek je znašal okrog 70 ton, kar pomeni okrog 1800 kilogramov na hektar površin. Pridelek je od sorte do sorte različen, prodajo pa ga
Hmezadu iz Žalca, ki domala celotno letino proda na tuje trge. Največ našega hmelja gre v Nemčijo, Ameriko, na Japonsko, za potrebe naše pi-vovarske industrije zadostuje namreč že 5 % celotne slovenske pridelave hmelja. Za kilogram hmelja pridelovalci dobijo 3 do 3,5 evra, saj je kar 98 % njihovega pridelka prve kakovosti.
Direktor Franc Krabonja pravi, da je hmelj zahtevna kultura za pridelavo in zaščito. Prav glede zaščite veljajo stroga pravila, zaradi katerih se jemljejo vzorci vsake pridelane vreče hmelja, kar omogoča popolno sledljivost. To je pomembno tudi zato, ker se del nasadov nahaja v drugem pasu vodovarstvene-ga območja in v podjetju že težko čakajo na vsebino uredbe, ki jo bo izdalo Ministrstvo
Franc Krabonja, direktor podjetja Agropro, ene izmed treh hčerinskih podjetij družbe Jeruzalem Ormož SAT, d. d.
za okolje. Na vseh površinah imajo integrirano pridelavo, gnojenje poteka na podlagi
analiz, opravljajo pa tudi hitre talne in rastlinske nitratne teste.
Pridelavo hmelja že zaradi številne specifične mehanizacije v podjetju nameravajo obdržati tudi v prihodnje, vse dokler bo ekonomsko zanimiva. Strošek dela je pri pridelavi hmelja najpomembnejši, saj v tej delovno intenzivni panogi stroški dela predstavljajo 31,5 % vseh stroškov.
Kmetijsko podjetje Agropro
»Podjetje Agropro je eno izmed treh hčerinskih podjetij, ki so nastala v družbi Jeruzalem Ormož SAT, d. d. Agropro ima štiri profitne centre - poljedelstvo, me-šalnico, oljarno in farmo,« je organiziranost podjetja razložil direktor Franc Krabonja. V poljedelstvu imajo nastavljen širok kolobar različnih kultur, kot so pšenica, koru-
za, sladkorna pesa, pridelujejo pa tudi oljno ogrščico za biodizel. Skupno obdelujejo 1167 hektarjev, površine pa variirajo, saj je med njimi še nekaj nerealiziranih denaci-onalizacijskih zahtevkov. Po teh spremembah pričakujejo, da se bo končen obseg površin ustalil okrog 1000 hektarjev. Vse površine imajo v zakupu, saj so v nasprotju od kombinatov morali vso zemljo predati skladu kmetijskih zemljišč, ki jim sedaj to zemljo daje v najem. Od skupnega fonda površin jih je bilo 750 hektarjev plačno pridobljenih, torej kupljenih, in za njihovo vrednost sklad kompenzacijsko poravnava vrednost zemljišča in najemnino. Pričakujejo, da se bo v 15 letih v najemnini ta površina kompenzirala. Poleg skladovih zemljišč imajo v dolgoročnem najemu tudi zemljo posameznikov, predvsem tistih, ki jim je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, pa se sami ne ukvarjajo s kmetijstvom.
V podjetju je 34 zaposlenih, v sezoni pa najemajo dodatno delovno silo. Pravijo, da pri tem nimajo težav in da se za delo pri njih odločajo večinoma domačini.
viki klemenčič ivanuša
Gorišnica • V pripravi ureditev centra občina M Ljutomer • IMilan Rus opozarja na težave
Okrog 100 milijonov Do sredstev le nekateri še za osrednji trg
V Gorišnici so ob letošnjem občinskem prazniku julija slovesno odprli novo, sodobno občinsko stavbo s kulturno dvorano in nekaj poslovnimi prostori. Naslednje leto, po napovedih župana Jožefa Kokota, naj bi središče te občine poleg zgradbe krasil še lepo urejen center s fontano.
Slovensko kmetijstvo pretresajo afere, kmetje pa živijo iz dneva v dan slabše. Razni zakoni, predvsem ta o dohodnini, niso pisani na kožo slovenskemu kmetu, zato že napovedujejo, če se razmere seveda ne bodo izboljšale, protest pred stavbo državnega zbora v Ljubljani.
O ureditvi so sicer svetniki na eni prejšnjih sej že razpravljali; pravzaprav je bilo takrat največ govora (in različnih mnenj) okoli vprašanja umestnosti javnih WC sredi občine. »Središče občine med cerkvijo, novo občinsko stavbo in bližnjim stanovanjskim blokom smo sicer nameravali dokončno urediti že letos, vendar se je pokazalo, da to do julija ne bi bilo izvedljivo. Gre namreč za precej kompleksen projekt, v okviru katerega se bo uredilo približno 25 parkirišč, vodnjak, manjša tržnica s toaletnimi prostori, ki bodo odprti le ob večjih prireditvah, veliko zemljišča pa bo tudi tlakovanega,« je povedal župan Kokot.
Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša od 80 do 100 milijonov tolarjev, ureditev pa bo obsegala približno 1200 kvadratnih metrov zemljišča. Dela naj bi se začela spomladi, razpis za izvajalca del pa je že izdan.
Kakšna bo usoda stare stavbe
Tudi o tem je debata med svetniki in županom že tekla. Resnega interesenta za nakup oziroma najem stavbe do poznega poletja še ni bilo. Tako sta do septembra v velikanki ob glavni cesti še vedno imela sedež društvo KTV in Gasilska zveza, ki pa sta zdaj že preseljeni v nove prostore.
Ob novi občinski stavbi naj bi do naslednjega poletja dokončno uredili tudi okolje središčnega trga občine.
Kakšne pametne oziroma rentabilne rešitve, kako bi vdihnili stari veliki zgradbi z okoliškim zemljiščem novo vsebino, ji našli novo namembnost, pa še ni na vidiku. Župan Kokot je glede prihodnosti zdaj zapuščenega objekta precej skrivnosten: »Stavba in zemljišče sta v občinski lasti, kar pomeni, da bo o nadaljnji usodi odločal občinski svet. V tem trenutku lahko povem le to, da so v igri tri različne variante, ali bo katera ustrezna in zadovoljiva, pa bodo odločali svetniki na eni od prihodnjih sej!«
Tudi govorice oziroma možnost rušitve ni povsem izključena, čeprav naj v omenjenih treh variantah ne bi bila zajeta, kot je poudaril Kokot. Vseeno pa ob tem ostaja odprto vprašanje, kako se bo morebitni novi lastnik znašel z dotrajanim ostrešjem in stropovi in ali bi se temeljita sanacija tako velikega objekta izplačala. Na odgovore bo treba še nekaj časa počakati, vsekakor pa bo vso stvar zanimivo spremljati vnaprej.
Edino, kar je zaenkrat povsem jasno vsem vpletenim, je to, da bo treba nekaj storiti, in to čimprej, saj zdaj popolnoma prazna zgradba ne služi ničemur in ne glede na vso paleto spominov in simbolike, ki jo nosi s seboj, bo njeno propadanje vedno hitrejše.
SM
Na težave je z dopisom medijem opozoril tudi kmetovalec Milan Rus z Mote pri Ljutomeru. "Številne kritike na dosedanjo kmetijsko politiko kar nočejo pojenjati, ne glede na to pa žal nič ne kaže na izboljšanje razmer. Najrazličnejše zagovarjanje upravičenosti dosedanjih ukrepov je vse bolj neprepričljivo in ne prinaša nobenih boljših rešitev," je na začetku dopisa zapisal Rus.
Po Rusovem mnenju je kmete v zadnjem času najbolj vznemiril t. i. strojni razpis za sredstva iz programa Sapard. "Več kot jasno je, da so pravila igre bila pisana na kožo prav določenih kmetov, namenoma zadovoljiti njihove apetite in si tako zagotoviti stolčke
v prihodnje. Vendarle je v osnovi šlo za tekmovanje, kjer so nekateri kandidati imeli očitno prednost. Tudi pri poznejših razpisih se je izvajala povsem nerazumljiva selekcija. Tako so številni interesenti za razvojne vzpodbude bili že na začetku brez vsakršne možnosti. Pri teh kandidaturah je lahko bila odločilnega pomena velikost kmetijskega gospodarstva in je tako lahko en sam kvadratni meter kmetijskih površin ali pa glava velike živine bila odločilnega pomena. Prav tako starost kmetijskega gospodarja od 20 do 39 let ni pomenila skoraj nič, je pa bil odločilnega pomena starostni preskok v 41. leto starosti. Skratka kup nepotrebnih, nerazumljivih
Kmetovalec Milan Rus
in dobesedno birokratskih preprek, ki marsikoga povsem po nepotrebnem odre-žejo od prihodnosti. Iz tega je mogoče razbrati ali malomaren in nepremišljen pristop do delitev finančnih sredstev ali pa je namen zdesetkati število prosilcev," dodaja Rus, ki tudi pri ponudbah pomoči iz strukturnih skladov ni zaznal sprememb v razpisu, še enkrat več lahko do sredstev pridejo le nekateri kmetje.
Rus se je dotaknil tudi nerazumljive delitve sredstev iz evropskih razvojnih skladov, vse pa se je po njegovem pričelo ob vstopu v Evropsko unijo, saj na področju kmetijstva ni bilo dobrega pogajalca. "V tej državi imamo ogromno strokovnjakov na področju kmetijstva in ekonomike, zato so neurejene razmere toliko bolj nerazumljive. Preprosto končati se mora praksa, da s kmetijstvom upravlja le ena in ista administracija, na drugi strani pa ostaja ogromno neizkoriščenega znanja. Problemi in dileme se v bodoče morajo reševati bistveno hitreje in tekoče. In če so ostale evropske države znale najti primerno rešitev, zakaj jih ne osvojimo še mi?" se sprašuje Rus, ki je ob zaključku v svojem obširnem dopisu zapisal: "Nujno bi bilo potrebno poravnati krivice vsaj za bližnjo preteklost, še bolj zagnano pa se lotiti sedanjosti in prihodnosti. Za kaj takega pa so verjetno potrebni povsem novi ljudje z drugimi prepričanji."
Miha Šoštarič
Foto: SM
Ptuj • Slovensko-avstrijska razstava
Crossover 05 na ptujskem gradu
V četrtek, 15. septembra, so na ptujskem gradu pripravili zanimivo razstavo dveh priznanih umetnikov - Sreča Dragana iz Slovenije in Karla Vouka iz avstrijske Koroške. Razstava je del triletnega projekta z naslovom Crossover, ki ga prireja Kunstverein Kaernten/Društvo umetnosti v Celovcu v sodelovanju z muzeji, galerijami in kulturnimi institucijami v Sloveniji.
Cilj tega prekomejnega projekta je analiza, predstavitev in dokumentacija sodobne slovenske in avstrijske likovne umetnosti. Letos je projekt zasnovan tako, da je sedem članov avstrijskega društva Kunstverein Karnten iz Celovca povabilo k sodelovanju sedem umetnikov iz Slovenije. Prvi del projekta (razstava, instalacija, happe-
ning) je bil izveden v času med junijem in septembrom letošnjega leta v različnih krajih po Sloveniji, zaključna prireditev pa bo meseca oktobra v Kuenstlerhausu v Celovcu. Projekt bo dokumentiran z obširnim katalogom, ki bo podoben katalogu Crossover 04.
Karl Vouk, arhitekt in slikar, se s svojim delom Spu-
ren/Sledovi ukvarja z zgodovino mesta Ptuja ter njegovega okolja. V zunanjem delu gradu, v pritličju pod arkadami postavi, pravzaprav obesi, 13-delno instalacijo. Aluminijaste plošče so brušene in obdelane tako, da nastane efekt lesketajoče svile. Iz plošč izrezani znaki in simboli te-matizirajo zgodovino tega kraja, nastane neke vrste »ne-
Foto: Boris Farič
Utrinek z razstave pod arkadami gradu
gativ-risba«, ki jo avtor izdela s plazmo.
Srečo Dragan, priznan videast in profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je svoj projekt poimenoval Tehnoperformans 05/Dekodiranje zgodb treh tapiserij skozi vizualno-ver-balno komunikacijo gledalca v razstavnem prostoru ptujskega muzeja. Projekt ima status intermedijske instalacije, ki raziskuje specifiko vidnega režima, v katerem se določajo odnosi med tistimi, ki gledajo (gledalec - računalniški program) in videnim (tapiserije iz začetka 17. stoletja, ki prikazujejo zgodbo grškega junaka Odiseja. To pozicioniranje gledalca znotraj »psihotehnologije« je v bistvu proces dekodiranja slike.
Oba projekta, tako Spuren/ Sledovi Karla Vouka kot Teh-noperformance - Crossover 05 ne izumljata novih podob, ampak iz podatkovne ptujske zgodovinske baze vzpostavljata nove pomene in kontekste.
Projekt in oba umetnika je predstavil umetnostni zgodovinar Marko Košan iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Na ptujskem gradu pa bosta na ogled do 30. septembra. Vabljeni k ogledu.
Stanka Gačnik
Kog • Nove slike v razstavišču Hlebec
O slikarski in vinarski umetnosti
Med 17. in 20. avgustom je v okviru Dnevov turizma na Kogu potekala prva likovna kolonija. Odgovorna za njo sta bila Milan Hlebec in Bojan Oberčkal, ki sta tako le udejanjila svojo dolgoletno namero. Čast, da razstavo pred mesecem dni nastalih slik odpre, je v petek zvečer v Razstavišču Hlebec pripadla predsednici Turističnega društva Kog Anici Pevec.
Ob letošnjih Dnevih turizma na Kogu je prišlo do realizacije 1. likovne kolonije na Kogu, s katero so prireditelji želeli turistično promocijsko prireditev popestriti še z umetniško dejavnostjo. Na kolonijo so povabili osem akademskih slikarjev in likovnih
pedagogov, na koncu pa je v prelepem ambientu kogov-skih goric in ob gostoljubnosti izletniško-vinogradniške kmetije Hlebec ustvarjalo sedem avtorjev: Peter Vernik, Jože Foltin, Branko Gajšt, Marjan Jelenc, Nada Zidarič, Ervin Kralj in organizator Bo-
Soorganizatorja letošnje 1. likovne kolonije v okviru Dnevov turizma na Kogu Milan Hlebec in Bojan Oberčkal sta bila pri postavljanju razstave z narejenim zadovoljna.
jan Oberčkal. Namen kolonije je bil popularizirati likovno umetnost tudi v krajih, kjer ljudem niso dostopne galerije. Udeleženci kolonije so bili zelo plodoviti, saj so naslikali od dve pa tudi do štiri slike Koga in okolice, večinoma v oljni in akrilni tehniki.
Izletniško vinogradniška kmetija Hlebec je sodelujočim umetnikom nudila bivanje in poskrbela za njihovo dobro prehrano in počutje, gospodar Milan pa pravi, da je takoj drugačno vzdušje, če so v hiši umetniki, saj so povsem specifični gostje. Imajo drugačen pogled na življenje, bolj znajo uživati, se sprostiti kot vsakdanji gostje, res pa je, da potrebujejo nekaj časa, da se aklimatizirajo na okolje in ljudi. Pri Hlebčevih so ob širitvi kmetije oblikovali večnamenski prostor za predavanja, kulturne dogodke, razstave in to je že tretja razstava v tem prostoru.
Bojan Oberčkal je s svojega zornega kota ocenil orga-
nizacijo kot zelo naporno, predvsem zaradi pomanjkanja financ. Poleg organizacijskih zadolžitev pa je tudi sam ustvarjal. Kljub temu je vse težko hitro pozabljeno, saj se razmišlja že o novih projektih. Milan Hlebec pravi, da se vino in likovna umetnost krasno družita. »Pridelati dobro vino je velika umetnost, vsak vinogradnik ima svoj prepoznaven stil in tako je tudi s slikarstvom. Prihodnja kolonija se bo najverjetneje osredotočila na eno sorto, na šipon, ki je na Kogu pri domala vseh vinogradnikih odličen.« Sicer pa Hlebčevo kmetijo cenijo tudi povsem običajni turisti, po nekoliko bolj kislem poletju je v vseh sedmih sobah jeseni zadovoljiv obisk.
Aktualna razstava je prodajnega značaja in obsega 18 slik. Slovesnost otvoritve razstave, ki bo na ogled še do 14. oktobra, so pospremili z glasbenim nastopom Rada Munda in Gorazda Premuša.
vki
Tednikova knjigarnica
Malo turobno jesensko
Bil je tak vikend, da nisem zares prebrala nobene knjige. Po malem sem, tako za lahko noč, za smešno stran branja, prelistovala drobno knjižico Marcela Šte-fančiča, jr. Zakaj so knjige tako debele? Avtor Štefančič je zagrizen filmoljub in gostobesedni voditelj Studia City, ki je v pričujoči knjigi slogovno prepoznavno razkril svoje bralno dojemanje, oziroma odnos do knjižnih debelušk; seveda z dobršno mero cinizma in vrtoglavim tempom nizanja podatkov in citatov. In brez klanjanja literarnim avtoritetam. Šte-fančič pravi zajetnim romanom »špeh«, kar je dokaj pogost, pogovorni izraz za debelo žanrsko leposlovje. V Slovarju SKJ beremo na strani 1361 (DZS, 1994), da so špeh (ekspresivno) debele, tudi umazane knjige. Ob nekaterih avtorjevih ugotovitvah nisem mogla zadržati nasmeha. Npr. poglavje Alibi mogočnega Slovenca, kjer analizira roman Pod svobodnim soncem in tudi druge domače romane, avtor zaključuje:
^ Kar me spomni na špeh Strici so mi povedali, ki ga Miško Kranjec začenja takole: »Mati mi je pripovedovala: O svojem rojstvu, ki se je začelo z nesrečo njene matere Manke Pickovice, iz rodu Fujsov. Proščenje v Turnišču je bilo krivo, da se je zaplesala pozno v popoldne s Špilakom iz Bukovja, greh pa sta napravila kar spotoma v koruzi, ga še ponovila dvakrat do doma, ravno tako v koruzah.« V enem stavku se torej pofukata trikrat! Trikrat bi se lahko pofukala tudi na stotih straneh, pa se ne - Kranjec je varčeval z besedami. Mislil je na bralca!
159 strani drobna knjižica, ki se ji z mehkih platnic na veliko zlati naslov in vabi k branju z nadnaslovom: Uspešnica, ki ste jo že dolgo pričakovali. In še podnaslov: Kratko in jedrnato o debelih knjigah. Knjiga je izšla letos pri založbi UMco, v zbirki Knjige o knjigah. Tudi ta zbirka ima podnaslov Knjižna zbirka Premiera, slednja je številčena in Štefančičeva knjiga je oseminštiri-deseta. Naslednjo iz zbirke, devetinštirideseto, pa zelo priporočam: Knjižna kultura avtorjev Maje Breznik, Silve Novljan, Janeza Juga in Alda Milo-hnića (2005, 175 str.), kjer boste izvedeli o stanju splošnih knjižnic v Sloveniji, o odnosu države do knjig, o založništvu, knjižničarskih zakonih in obveznostih, nakupu knjig za javno izposojo po regijah, oblikovanju knjižničnih zbirk, stanju izposoje knjižnega in neknjižnega gradiva
In prebirala sem še manjšo knjigo (11 cm), miniaturko Pesmi Srečka Kosovela (izbor Anton Ocvirk. Vinjeta Marjan Pogačnik. Cankarjeva založba, 2004. 6. natis), s 411 stranmi, vso srebr-nikasto in vijoličasto. Taka jesenska melanholija veje iz pesmi, da je prav neverjetno, kako se srečujejo resnični vremenski pojavi s knjigami. Kosovelova zbirka namreč začenja s samimi jesenskimi mrakobami, tihotami, sivinami, mokrotami .
RAZPOLOŽENJE Jesenski dež šumi narahlo, po listju temnem se razgublja, in v vetru vejica se sklanja nad vejico, ko da poljublja..
In sivi polmrak ves dehti, na grozdju kapljice bleščijo, a kapljice še preko streh rjavih, slamnatih polzijo..
OKTOBER
Mokri vrtovi bleščijo v zlatu večernem. Temnijo že skednji rjavi, s slamo kriti. Deževne kapljice šumijo v vetru večernem na tla. Tiho, žalostno je sredi srca .
Berite Kosovela, tako izbrano se poda v te jesenske čase!
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Sp. Podravje • Kako polne so naše šole
Na Polenšaku v prvem razredu samo en učenec
Ob začetku šolskega leta smo se po šolah Spodnjega Podravja pozanimali, koliko učencev imajo v letošnjem šolskem letu in ugotovili, da je v tem šolskem letu na Ptujskem v osnovnih šolah nekoliko manj učencev, kot jih je bilo lani, ali točneje za sedem oddelkov.
Na Osnovni šoli Hajdina so že v lanskem šolskem letu imeli vse razrede v devetletki. Letos se jim je s popolno de-vetletko pridružila še osnovna šola Kidričevo. Na začetku šolskega leta so dograjene in prenovljene prostore dobili na ptujski šoli Olge Meglič, pred dnevi so se v novo šolo vselili učenci in učitelji v Majšperku, dela pri dograditvi potekajo na Osnovni šoli Ljudski vrt, kjer se bodo v nove razrede preselili med šolskim letom, novogradnje pa potekajo v Trnovski vasi in Vitomarcih, v Podlehniku pa gradijo novo telovadnico.
Največ učencev na Ptujskem hodi tudi letos v Osnovno šolo Ljudski vrt, ki ima 650 (lani 681) učencev v 27 oddelkih. Prvi razred obiskuje 65 učencev v treh oddelkih. Na podružnični šoli v Grajeni imajo 189 (lani 190) učencev v 9 oddelkih, v prvem razredu pa 16 učencev.
Na Mladiki imajo 421 (lani 451) učencev v 20 rednih
oddelkih, imajo dva prva razreda s po 22 učenci, na Olgi Meglič 338 (lani 355) učencev v 18 oddelkih, kljub manjšemu številu učencev imajo en oddelek več kot lani, saj je v prvem razredu 32 učencev, torej za dva oddelka, na Bregu je 293 (lani309) učencev v 17 oddelkih. Prvič imajo pod tristo učencev. V prvem razredu je 28 učencev v dveh oddelkih. Vse ptujske šole imajo letos po dva prva razreda, Ljudski vrt pa tri. Na OŠ dr. Ljudevita Pivka imajo 69 (lani 83 učencev) v 13 oddelkih, prvega razreda nimajo.
V Dornavi obiskuje šolo 330 (lani 320) učencev v 14 oddelkih, je ena redkih šol, ki ima več učencev kot lani, pa kljub temu dva oddelka manj, v prvem razredu je 24 učencev, na podružnici v Po-lenšaku pa je 20 (lani 23) učencev, imajo pa kombinirani pouk. Zanimivo je, da prvi razred obiskuje samo en učenec, sicer bi jih moralo biti sedem, vendar se je večina
Ptuj • V Dijaškem domu Ptuj
staršev odločila, da otroke v piše v Dornavo, enega pa vozijo na Ptuj.
V	Majšperku imajo na matični šoli 261 (lani257) učencev v 14 oddelkih, v prvem pa 22 otrok, na podružnici v Stopercah je 31 (lani 40) učencev, en čisti in dva kombinirana oddelka, v prvem razredu pa 9 učencev, na Ptujski Gori pa 41 (lani 51) učencev, tudi en čisti in dva kombinirana oddelka, v prvem razredu pa 8 učencev.
V	Marko vcih je 339 (lani 366) učencev v 17 oddelkih, prvič imajo samo en prvi razred, v njem je 25 učencev, v Gorišnici je 376 (lani 366) učencev v 18 oddelkih, imajo dva oddelka prvega razreda, saj imajo 45 prvošolčkov, v Cirkulanah je v devetih oddelkih 157 (lani 160) učencev v Zavrču pa tudi v 9 oddelkih 146 (lani 150) učencev. Prvi razred v Cirkulanah obiskuje 16 učencev, v Zavrču pa 8.
V	Vidmu je 330 (lani 336) učencev v 17 oddelkih, imajo
pa dva oddelka prvošolčkov s po 14 učenci v vsakem razredu. Na podružnici v Leskov-cu je 107 (lani 106) učencev v 9 oddelkih, v prvem razredu je 12 nadebudnežev, na Selih
Med petimi najboljšimi
V tem šolskem letu v Dijaškem domu na Ptuju opažajo upad vpisanih gojencev, kljub temu da v tem mesecu še prihajajo posamezne prijave za bivanje. Tako po besedah ravnatelja doma mag. Matjaža Neudauerja upajo, da bodo pri populaciji srednješolcev ostali na enakem številu kot v prejšnjem šolskem letu, ko so imeli štiri vzgojne skupine.
Trenutno imajo 84 prijavljenih gojencev, dijakov, od teh jih je nekaj s posebnimi potrebami. Velik osip pa je pri gojencih iz osnovnih šol in iz šole s prilagojenim programom, saj jih je kar nekaj končalo šolanje in s tem tudi bivanje v dijaškem domu. Letos imajo eno osnovnošolsko
vzgojno skupino manj kot lani, letos so samo tri.
Ravnatelj nam je povedal, da so se letos veliko ukvarjali s svojo prihodnostjo v iskanju novih socialnih projektov. Gre za prizadevanje za ustanovitev mladinskega doma (sedaj delujeta samo dva v Sloveniji, in sicer v Ljubljani
Mag. Matjaž Neudauer, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj
in Mariboru), za katerega so potrebe na področju, ki ga pokriva Center za socialno delo Ptuj. Dom je že navezal stike z ministrom za šolstvo in šport, sedaj pa si prizadevajo priti v stik še z ministrom za socialo in delo, saj se pojavljajo problemi pri financiranju gojencev, ki obiskujejo redno osnovno šolo na Ptujskem. Do sedaj je namestitveno odločbo izdal Center za socialno delo na Ptuju, oskrbni dan pa je plačevalo ministrstvo za šolstvo. Ker pa v tem primeru gre izključno za socialne namestitve, si država prizadeva, da bi te stroške krilo ministrstvo za socialo.
Po novem dvoposteljne sobe
Za normalno delovanje dijaškega doma bi v domu moralo bivati okrog sto dijakov in petindvajset do trideset učencev osnovne šole. Pri tem številu bi dom lahko normalno zagotavljal dovolj visok standard pri vzdrževanju stavbe in prostočasnih dejavnosti. Zaprosili so tudi za znižanje bivalnega normativa na dvoposteljne sobe, saj so na Ptuju otroci nameščeni v triposteljnih sobah. Ugotavljajo namreč, da predvsem fantje potrebujejo postelje, ki so dolge dva metra in ne meter in devetdeset, kakršne so
v dijaškem domu, sobe ne dopuščajo večjih postelj. Soglasje za to so dobili, postopoma bodo začeli skladno z opremljanjem in investicijskim načrtom prehajati na dvoposteljne sobe. Sredstva za opremo mora dom zagotoviti sam. Sicer pa je v Dijaškem domu na Ptuju redno zaposlenih 27 delavcev, od tega 13 strokovnih delavcev.
Dijaški dom Ptuj je registriran tudi kot študentski dom in pričakujejo, da bodo nekaj namestitev dobili tudi iz študija mehatronike, ki se bo začel letos na Ptuju.
Dijaki ne prihajajo v dijaško kuhinjo
Dodatna, komercialna dejavnost v prihodkih Dijaškega doma predstavlja relativno majhen delež, po ustanovitvi hostla na Ptuju pa se je ta delež še bistveno zmanjšal. Dijaški dom pa ponuja tudi prehrano srednješolcem in ni jim jasno, da ni večjega odziva, saj v domu ponujajo zelo kvalitetno prehrano, kar je potrdil tudi Zavod za šolstvo, ki ocenjuje kvaliteto prehrane, Ptujski dijaški dom je po kvaliteti in raznolikosti prehrane uvrstil med pet najboljših domov v Sloveniji. Mimogrede, letos so uvedli tudi vegetarijanski jedilnik.
Franc Lačen
pa 45 (lani 48) učencev v 5 oddelkih, tu imajo tudi kombinirani pouk. V prvem razredu je sedem učencev.
V Kidričevem je na šoli 311 (lani 329) učencev v 17 oddelkih, imajo samo en prvi razred z 21 učenci, na podružnici v Lovrencu pa 67 učencev (enako kot lani) v 5 oddelkih, prvi razred obiskuje 15 učencev, v Cir-kovcah je na šoli 209 (lani 215) učencev v 11 oddelkih, prvi razred pa obiskuje 19 prvošolčkov. Na Hajdini je 245 (lani 247 učencev) v 13 oddelkih, imajo zopet samo en prvi razred, v njem je 25 učencev. To šolsko leto se je na šolo prišolalo kar osem otrok od drugod, starši so se preselili na Hajdino.
Foto: Martin Ozmec
Na Destrniku je 254 (lani 246) učencev, prvi razred pa obiskuje 21 malčkov, na podružnici v Trnovski vasi pa je 71 (lani 78) učencev, v prvem razredu pa 7 učencev. Nova šola v Trnovski vasi bo kmalu zgrajena kakor tudi v Vitomarcih, ki so podružnica Cerkvenjaka, na šoli pa imajo 80 (lani 82) učencev. Prvi razred obiskuje 10 učencev. V Juršincih je 215 (lani 230) učencev v 11 oddelkih, v prvem razredu pa imajo 21 učencev.
V Podlehniku imajo v 10 oddelkih 164 (lani 181) učencev, v prvem razredu jih je 11, v Žetalah pa 107 (lani 109) učencev v devetih oddelkih. V prvem razredu je 9 otrok.
Franc Lačen
Ptuj • Viktorinov večer
S poslanko evropskega parlamenta Ljudmilo Novak
V petek, 23. septembra, bo ob 19.30 bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer s poslanko evropskega parlamenta Ljudmilo Novak.
Gostja je rojena 1. 8. 1959 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskovala v Zg. Velki v Slovenskih goricah. Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v Mariboru. V letih od 1978 do 1982je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer slovenski jezik s književnostjo ter nemški jezik s književnostjo. Uspešno je opravila diplomo z obeh študijskih smeri.
V letu 2001 je postala županja občine Moravče, kar je potrdila tudi v letu 2002 s ponovno izvolitvijo. V letu 2002je bila imenovana v delegacijo za Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. V letu 2004je bila izvoljena v evropski parlament, kjer je tudi članica odbora za kulturo šolstvo, vzgojo in izobraževanje.
Je poročena in v družini imajo 3 otroke. Živijo na moževem domu v občini Moravče in obdelujejo majhno kmetijo.
Gospa Ljudmila je aktivna tudi na kulturnem področju. Napisala je več iger za otroke, dve sta izšli v knjižni obliki. Uredila je dve pesniški zbirki domačih pesnikov.
Zaradi funkcije, ki jo opravlja, poklica in drugih dejavnosti, pogosto nastopa v javnosti. Nenehno srečevanje in sodelovanje z različnimi ljudmi ji je v veliko veselje.
Vabljeni na Viktorinov večer, da spoznamo Ljudmilo Novak, njeno delo v evropskem parlamentu, članico odbora za kulturo, izobraževanje, medije, mladino in šport evropskega parlamenta, njene poglede na vlogo žensk v politiki in še mnogo drugega.
Glasbeni utrinek bodo pod vodstvom učiteljice Veronike Emer-šič izvedle učenke violine Eva in Lucija Pribožič ter Hana Feguš iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Peter Pribožič
Foto: Fl
Ptuj • Pretresljiva Urškina zgodba
Pomagata ji trdna volja in Nobless
Ob dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila fundacija Nazaj na konja v jahalnem centru v Starošincah, smo lahko prisluhnili tudi pretresljivi zgodbi 18-letne Urške, ki je zbolela za limfomom - rakom, ki je njeno svetlo prihodnost odtrgal od svetlih oblačkov mladostne razigranosti. Čez noč je morala odrasti in se soočiti s kruto resnico. Njeni zgodbi je z zanimanjem prisluhnil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek in jo objavljamo v celoti.
"Avgusta leta 2002 se mi je 'svet obrnil na glavo'. Po sedemdnevnem poležavanju na morju sem zbolela. Najprej sem mislila, da sem staknila kakšen prehlad ali angino, ki mi sploh nista bila tuja. Toda izkazalo se je, da bolezenski znaki niso bili podobni niti angini, kaj šele prehladu. Po nekajtedenski visoki vročini, otečenih bezgavkah, hujšanju in slabem počutju sem naposled le izvedela, da sem zbolela za rakom na bezgavkah oz. Ne Hodgkinovim limfomom.
O občutkih, ki te preplavijo, ko izveš, da si zbolel za rakom, je težko govoriti. Najprej se ti, kot sem omenila že na začetku, svet obrne na glavo. V glavi se ti porajajo vprašanja, kot npr.: Zakaj jaz?, Zakaj trpljenje?, Kako dolgo? Kaj si bodo zdaj drugi mislili o meni? Toda, ko se pričneš zdraviti, ta vprašanja nekako potisneš malo niže, v podzavest, saj zdravljenje s kemoterapijami ni najbolj prijetno. Takrat moraš 'stisniti zobe',
razmišljati pozitivno in živeti za boljši jutri, čeprav je to marsikdaj zelo težko. Za to, da lahko tako razmišljaš, imaš ob sebi družino, ki ti je v času bolezni najboljši prijatelj. Ta te vzpodbuja, ti bere knjige, krasi prazno bolnišnično steno, neprestano bdi nad tabo, ti šepeta tople besede in sanja s teboj. Seveda pa ne smem pozabiti na bolnišnično osebje ter zdravnike, katerim mislim, da sem, ko so se dolgih deset mesecev borili za moje življenje, skodrala prenekateri las.
V veliko pomoč so mi bili tudi bolnišnični učitelji in profesorji matične šole, ki so mi dali vedeti, da zmorem vse. Moje dolge dneve in mesece, ko sem ležala v bolnišnici, lahko z eno besedo opišem kot življenjsko bitko z rakom, ki sem ga, oziroma vsaj mislim, da sem ga, po treh letih uspešno premagala. Zavedam se, da bolezni še nisem povsem sprejela niti fizično, niti psihično, saj je vračanje v pravo življenje prav tako težko kot bitka z
Foto: M. Ozmec
Urški še danes pomagata trdna volja in njena kobila Nobless.
Spoštovani, dovolite mi, da vas ob tej priložnosti še opozorim na 15. september, svetovni dan ozavešča-nja o limfomu - to je raku, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 300 ljudi. Med njimi je tudi veliko otrok. Zaradi pomanjkanja denarja na ustreznem mestu lahko pri nas zdravijo žal le nekaj bolnikov s tako imenovanimi biološkimi zdravili. Ta omogočajo lažje, hitrejše in bolj učinkovito zdravljenje. Zato vas prosim, da vsi, ki zmorete, pomagate bolnikom z limfomom in s svojim podpisom peticije, ki jo najdete na spletnih straneh, pripomorete k uveljavitvi tega načina zdravljenja v Sloveniji!
rakom, mnogokrat celo težje. Ljudje, s katerimi si se družil, te ne sprejemajo več tako, kot so te včasih. V mnogih očeh vidiš pomilovanje, nekateri ljudje, za katere si mislil, da so tvoji prijatelji, se oddaljijo, te pozabijo. Nekateri ne upajo spregovoriti s teboj niti vsakdanjih stvari.
Pa vendar nisi sam, saj kot pravi pregovor: 'V vsaki stvari je tudi nekaj dobrega.', spoznaš, komu zares veliko pomeniš, torej človeka, prijatelja v pravem pomenu besede. Za prav takšne so se izkazali prijatelji iz KK Olymp, ki so mi stali ob strani tudi v najhujših trenutkih. Nikoli ne bom pozabila svojega 16. rojstnega dne. V bolnico so mi pripeljali mojo kobilo Nobless. To je bil zame nepozaben trenutek. Ves čas, odkar sem zbolela, sem si jo želela obiskati, a žal zaradi slabega stanja tega nisem mogla in ne zmogla. Na noge se nisem postavila, odkar me je prizadela bolezen, a ko sem jo zagledala pred vhodnimi vrati bolnišnice, sem vstala z vozička, na katerem so me dobesedno prinesli pred vhod, in stopila proti njej. Vsem, ki so bili takrat prisotni, je zastal dih ob pogledu name. Še danes ne vem, kakšna sila me je prisilila, da sem vstala in z največjimi mukami stopila proti njej. Želela sem ji pokazati, da bom zbrala vse moči, ozdravela in ji obisk vrnila. Prav ona je bila tista, zaradi katere sem si
zadala cilj, da moram ozdrave-ti. Ozdraveti zato, da se bom lahko čimprej zavihtela v sedlo in ob njej preživela še veliko nepozabnih trenutkov. Prepričana sem, da mi brez njene pomoči, njenega razumevanja, potrpljenja in topline, ki so jo ob obisku v bolnici izžarevale njene oči, ne bi uspelo.
Moj drugi dom je še vedno bolnica. Tam se počutim varno, kljub temu da sedaj že redno obiskujem šolo. Brezskrbnih dni, ki so jih preživljali moji vrstniki, ne morem nadomestiti. V mojem srcu pa je medtem dozorela odgovornost do sočloveka v stiski in do mojih prijateljev na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Čisto majceni so in tudi že veliki, vsi pa potrebujejo ustrezno zdravljenje in posebno pozornost, da jim lahko si-jejo očke tudi v najhujših urah trpljenja. Vem, da bom 'normalno' zaživela šele tedaj, ko bom bolezen sprejela za eno izmed alinej na listu svojega življenja, ko se bom povsem otresla temačnih misli glede bolezni ter strahu pred novim - drugačnim življenjem.
Torej naj svoje razmišljanje zaključim z mislijo, ki je ena izmed mnogih, ki mi je vlivala moči ter vsak dan dajala moji bitki upanje za zmago: Lahko obupaš, ne smeš pa odnehati!!!
Urška Graj Pripravil: OM
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Uroša Weinbergerja
V Galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju so 16. septembra odprli razstavo akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Trbovlja Transsubstanciacije. Odprtje razstave je s harmoniko pospremil mestni svetnik Marko Čuš, ki se je v Mestni hiši prvič predstavil v vlogi glasbenika, o avtorju sta govorila umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič in Milena Turk, v imenu odbora za kulturo pa Robert Križanič. Z Weinbergerjevo razstavo, ki se predstavlja z olji na platnu in v akrilu, ki živo kličejo k resničnemu doživetju, ker jih je težko interpretirati, seje v Mestni hiši pričela jesenska umetniška kulturna sezona, ki bo najmanj tako vroča kot politična.
MG
Žetale • Blagoslov križa
Foto: Martin Ozmec
Na domačiji Jusovih v Dobrini v občini Žetale so minuli konec tedna slovesno blagoslovili obnovljen križ. Slovesne svete maše z blagoslovom so se udeležili številni krajani ter prijatelji in sorodniki družine Jus. Križ naj bi bil postavljen že pred vojno, a seje leta 1942 zaradi velikega snega podrl. Na pobudo farnega župnika Štefana Zvera so se Jusovi odločili, da križ ponovno obnovijo. "Obnovo križa smo pričeli pred približno dvema mesecema. Poleg precejšnjega finančnega vložka - okrog 300 tisoč tolarjev -je obnova zahtevala tudi ogromno vloženega truda. Ob pomoči staršev, starega ata in izvajalca Janka Jelena, nam je uspelo križ obnoviti," je o obnovi povedal Rajko Jus.
MZ
Zamušani • Gamsi osvojili Triglav
Foto: jb
Športno društvo Gamsi iz Zamušanov je v soboto, 3., in nedeljo, 4. septembra, organiziralo vzpon na Triglav. Na pot se je podalo 24 članov na čelu z vodičem Marjanom Sokom. Z avtobusom so se pripeljali do Pokljuke, kjer seje pričel vzpon. Vzdušje je bilo enkratno, dokler jih ni presenetila toča, velika kot "zlate kroglice". A kljub temu so zmogli premočeni in potolčeni nadaljevati pot in prispeli do Kredarice, kjer so prespali. Po prespani noči jih je pričakalo sončno jutro in z veseljem so nadaljevali pot in prišli do vrha. Moramo povedati še to, da je svoj krst na Triglavu doživelo kar 11 članov društva.
Kljub toči, ki jih je potolkla, jim je vzpon ostal v lepem spominu in se ga bodo vedno radi spominjali, so povedali gamsi.
Jože Bratuša
Foto: MG
Boks
Dejan Zavec svetovni interkontinentalni prvak Stran 16
Rokomet
Pričakovana, a težka zmaga Ormožanov
Stran 16
Košarka
Košarkaški žur na EP v Beogradu
Stran 17
Odbojka
Velike spremembe v ekipi Benedikta
Stran 17
Kolesarstvo
Đurasek po stopinjah Valjavca
Stran 19 Športni vikend Ptuja
Razgibajmo naše mesto
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone, 9. krog
Tudi sreča obrnila hrbet Dravašem
Nafta - Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Ristič (3)
DRAVA: Dabanovič, Bosilj (od 50. Šmon), Petek (od 46. M. Emeršič), Miljatovič, Zajc, Šterbal, Drevenšek (od 43. Toplak), Kronaveter, Kelenc, Štromajer, Sladojevič. Trener: Srečko Lušič.
Zadnji neuspehi ptujskih nogometašev so vsekakor dvignili temperaturo pred srečanjem z novincem Nafto. Tako so Ptujčani srečanje z Lendavčani v Beltincih pričeli brez Lundra, Trenevskega, Težačkega, Gorinška in Chet-tija. Edino Matjaž Lunder spada med tiste, ki bi nastopili, vendar je prejel rdeči karton na srečanju z Mariborom Pivovarno Laško.
Trener Lušič je postavil čvrstemu domačinu zelo mlado ekipo, v katero sta se vrnila kapetan Emil Šterbal, mladinski reprezentant Marko Drevenšek in Primož Petek. Sicer pa se je za dravaše
4
liga «V
srečanje pričelo nesrečno, saj so nogometaši Nafte povedli že v 3. minuti, ko je z lepim strelom z roba kazenskega prostora v polno zadel domači napadalec Ristič. Nekaj minut je bilo potrebnih, da so se gostje zbrali in potem hrabro napadli v smeri proti vratom Nafte. V 10. in 15. minuti je Rok Kronaveter dvakrat poizkušal z glavo po strelu iz kota, vendar je prvič žogo z golove črte zbil domači obrambni igralec Zemljič, drugič pa Sklepič. Samo srečanje je bilo polno ritma in postreglo je z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo, kar prej pri nogometaših Drave nismo bili vajeni. Očitno so se mladi ptujski nogometaši otresli vseh strahov in treme ter igrali zelo dobro. V sredini sta izstopala Marko Drevenšek in Rok Kronaveter. Žal pa se je v 40. minuti poškodoval Marko Drevenšek, ki je dobil močan udarec in je moral iz igre. Škoda, da podjetnejše igre nogometaši Drave niso
simobíL
Q Vodafone^
1. DOMŽALE	9	5	4	0	26:4	19
2. HIT GORICA	9	6	1	2	16:7	19
3. NAFTA	9	6	0	3	15:7	18
4. MARIBOR PIVO. LAŠKO	9	4	3	2	11:7	15
5. PRIMORJE	9	4	1	4	16:12	13
6. ANET KOPER	9	3	3	3	13:13	12
7. DRAVA	9	3	1	5	8:15	10
8. BELA KRAJINA	9	3	1	5	9:19	10
9. CMC PUBLIKUM	9	2	2	5	9:17	8
10. RUDAR VELENJE	9	1	0	8	5:27	3
uspeli spremeniti v zadetek. Svojo priložnost za zvišanje pa so Lendavčani zamudili v 21. minuti, ko se je izkazal vratar Dabanovič, ki je strel Benka z razdalje desetih metrov ubranil.
Začetek drugega polčasa je zaradi lažjih poškodb Petka in Bosilja malo spremenil sestavo, vendar pristopa ne. Ptujčani so začutili, da bi iz Beltincev lahko odnesli vsaj točko. Zelo blizu zadetku
so bili v 57. minuti, ko je bil storjen prekršek nad Ke-lencem na robu domačega kazenskega prostora. Prosti udarec je izvajal Miljatovič, ki je zadel živi zid, od katerega se je žoga odbila do Štroma-jerja, ki je močno udaril po žogi, na nesrečo dravašev pa je žoga zletela tik nad pre-čnikom. Nogometaši Nafte so imeli dve polpriložnosti, vendar je bil vratar Drave Mladen Dabanovič za njih
prevelika ovira. Lendavčani so ob glasni podpori občinstva vzdržali pritisk gostov, ki pa ni prinesel rezultatske spremembe. Če se po jutru (tekma z Nafto) dan pozna, potem so se v Dravi pravilno odločili, ko so dali priložnost nekaterim mladim fantom, drugim, izkušenejšim, pa dali misliti, kako in kaj naj bi se igralo, predvsem borilo za klubske barve.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 9. KROGA: Nafta - Drava 1:0 (1:0), Maribor Pivovarna Laško - Domžale 0:0, Anet Koper - Bela krajina 2:1 (1:1), Primorje - CMC Publikum 1:0 (0:0), Rudar Velenje - HIT Gorica 1:2 (0:1).
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
1.	SNL: 9 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 6 zadetkov: Miran Burgič (Gorica), Dejan Čauševič (Bela Krajina). 5 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje). STRELCI ZA DRAVO: 3 zadetki: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gennaro Chietti, 1 zadetek: Matej Miljatovič, Vladimir Sladojevič, Robert Težački (vsi Drava).
2.	SNL: 3 zadetki: Marko Lukačič (Krško), Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja), Agron Šalja (Factor), Ci-zej (Koroška Dravograd). STRELCI ZA ALUMINIJ: 2 zadetka: Uroš Veselič, Jan Šimenko; 1 zadetek: Denis Topolovec, Matej Ozim, Jernej Repina (vsi Aluminij).
Napadalci Drave tudi tokrat niso uspeli premagati nasprotnikovega vratarja; na jevič (Drava Ptuj, beli dres) v dvoboju s Hrvojem Sklepičem (nafta, modri dres).
Foto: Črtomir Goznik
sliki Vladimir Slado-
»Zvezdniki« še naprej
»na hladnem«
Sredino prvenstveno srečanje ptujskih nogometašev v Beltincih je prineslo še tretji zaporedni poraz. Vendar pa to ni bila več tista bleda igra, ki so jo nogometaši Drave prikazali v srečanjih s Primorjem in Mariborom, ko so na lahek način visoko izgubili. Trener Lušič je kar precej spremenil igralsko zasedbo in tu je bil ključ tistega majhnega optimizma v boljše nadaljevanje nogometnega prvenstva, ki se to soboto in nedeljo preveša v drugo četrtino.
Sobota prinaša novo gostovanje, tokrat v Velenju proti domačemu Rudarju, ki je na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice in bo vsekakor iskal svojo priložnost za zmago, saj bi jim točka bila premalo. Da v Velenju resno mislijo z igranjem prvoligaškega nogometa tudi v naslednji sezoni, so pokazali s tem, ko so zamenjali trenerja. Na klop knapov je sedel izkušeni nogometni lisjak Borut Jarc, ki je bil med drugim tudi trener Drave in športni direktor. Nekateri menijo, da bi lahko bil ravno on jeziček na tehtnici za Velenjčane.
Odločitev o »hlajenju« nekaterih zvezdnikov še naprej velja, to smo lahko opazili po igralskem spisku, ki nam ga je dal trener Drave Srečko Lušič za srečanje v Velenju. »Z igro v Beltincih sem zadovoljen kakor tudi s pristopom nogometašev, ki so se trudili iztržiti čim več, vendar nam žal ni uspelo, da bi iz lepih priložnosti vsaj izenačili. S temi mladimi fanti je potrebno samo vztrajati in to bomo naredili tudi v Velenju. Malce so nas »presekale« hitre menjave, oziroma poškodbe, ki pa niso nič takšnega, da se fantje že v soboto ne bi ponovno borili v dresu Drave za dober izid. Vemo, da bo v Velenju težko, vendar sem optimist,« je dejal trener Drave, ki bo sedaj lahko računal tudi na Matjaža Lundra, ki je počival zaradi kazni rdečega kartona.
VERJETNA POSTAVA DRAVE: Dabanovič, Bosilj, Petek, Miljatovič, Zajc, Šter-bal, Drevenšek, Kronaveter, Kelenc, Štromajer, Sladojevič. REZERVNA KLOP: Štelcer, Toplak, Prejac, M. Emeršič, Šmon, Berko, J. Emeršič, Lun-der. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
Boks • Dejan Zavec po zmagi v Pragi ...
■■■
interkontinentalni prvak!
Dolgo napovedovani 18. profesionalni dvoboj Dejana Zavca je v torek zvečer potekal v Pragi pred približno 10 tisoč gledalci. Njegov nasprotnik je bil 33-letni Rus Mihail Bojarskih, ki je imel v dosedanji karieri 25 dvobojev (20 zmag, 2 remija, 3 poraze).
Da Dejan ne bo zlahka izpustil iz rok velike priložnosti, je bilo jasno že v 1. rundi, ko je v 2. minuti tekmeca prvič spravil na kolena. Tudi v naslednjih rundah je bil Dejan boljši nasprotnik, večkrat je nevarno ogrozil Bojarski-ha, vendar je slednji zdržal na nogah vse do 7. runde, takrat mu je sodnik drugič »namenil predah«. Ko je Rus poskusil z napadom v osmi rundi, je bil Dejan Zavec dovolj pazljiv in je nasprotnika še tretjič poslal na tla. To je pomenilo konec dvoboja in zasluženo zmago našega šampiona, ki je ob 18 zmagah, še 11. predčasno končal dvoboj.
Dejan Zavec: »Sam dvoboj je bil zelo zahteven, lahko rečem, da najtežji doslej, saj je
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je tudi v 18. dvoboju ring zapuščal kot zmagovalec.
bil nasprotnik zelo izkušen boksar. Po zmagi so občutki fenomenalni, naziv svetovni interkontinentalni prvak pa je zame velika nagrada za vložen trud.
Za ta dvoboj, ki naj bi trajal 12 rund, sem se začel pripravljati pred dobrima dvema mesecema, takrat sem že bil v polni fizični pripravljenosti, da sem lahko izpolnjeval navodila trenerja. Po prvih informacijah naj bi bil moj
nasprotnik Francoz, mesec pred dvobojem pa sem zvedel za ime Rusa Bojarskiha. Vesel sem, da se je vse dobro izteklo.«
Mr. Sympatikus, kot Dejana kličejo v Nemčiji, je s to zmago postal svetovni interkontinentalni prvak v velter-ski kategoriji (do 66,7 kg) po verziji WBO in se je povzpel med najboljših 15 na svetovni jakostni lestvici.
Jože Mohorič
Rokomet • 1. SRL (m)
Pričakovana, a težka zmaga
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je doprinesel velik delež k zmagi svojega moštva.
Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje 36:32 (16:12)
JERUZALEM: Cvetko, Dog-ša, G. Čudič (14 obramb); M. Horvat 5, Mesarec 5, Koražija 14 (5), Bezjak 7, Ivanuša 4, B. Čudič 1, D. Horvat, Grizolt 1, Hrnjadovič, Potočnjak, Kosa-ber. Trener: Saša Prapotnik
RUDAR: Kisovec (8 obramb + 1 x 7-m), Resman; M. Dobravc, Gradišek 3, Hab-jan, D. Dobravc 3, Repar 4, Čančar 3, Šmejc 10 (3), Vidic, Nahtigal 4 (1), Arlič, Podvršič 2, Oljača 3. Trener: Miha Bo-jovič
V Ormožu so gledalci prišli na svoj račun, saj so, kot je tradicija na tekmah Jeruzalema in Rudarja, videli dramatično tekmo s srečnim koncem za rokometaše Saše Prapotnika. Pred tekmo so gledalci doži-
veli šok, saj so izvedeli, da bo Aleš Belšak zaradi poškodbe kolena z igrišč odsoten najmanj šest tednov.
Domačini so tekmo začeli prepričljivo in v 19. minuti povedli s 4 zadetki, 10:6. Dobrih deset minut kasneje je ormoški stroj po izjemni igri v obrambi na čelu z Gregorjem Čudičem in strpnih ter natančnih napadih povedel že s 7 točkami, 16:9. A Trbo-veljčani so prvič opozorili nase in kljub igralcu manj jim je uspela serija s 3:0. In do odhoda na odmor so bili trboveljski knapi spet v igri.
Nadaljevanje tekme je pripadalo domačinom, ki so na krilih zadetkov Koražije povedli v 38. minuti z največjo prednostjo na tekmi, z 8 zadetki, 22:14. Toda trmasti in borbeni Trboveljčani se niso predali in so se približali na le gol zaostanka, 30:29. Za kaj
več jim je v dramatični končnici zmanjkalo moči in jeru-zalemčki so kljub rdečima kartonoma Grizolta in Iva-nuše uspeli zabeležiti prve prvenstvene točke.
David Koražija (Jeruzalem Ormož): »Zelo smo si želeli zmage, kar nam je po težki bitki uspelo. Pri visokem vodstvu sem pričakoval, da se bo tekmec predal, a so se borbeni gostje vrnili v igro in nam skoraj odščipnili plen. Zadovoljen sem z našo igro v 1. polčasu, v 2. polčasu se je spet ponovil polčas podoben kot proti Gorenju.«
Andraž Repar (Rudar Trbovlje): »Domačini so dvakrat visoko povedli, a smo jih z borbeno igro, ki je naš simbol, uspeli uloviti. Žal nam je zmanjkalo moči in sreče za zadnji korak, s katerim bi ulovili domačine. Čestitam Ormožanom za zmago.«
Uroš Krstič
Sprejem za Mino Markovič pri županu MO Ptuj
Po uspehu lažje do sponzorja
V	Štajerskem tedniku smo konec avgusta že poročali o velikem uspehu ptujske plezalke Mine Mar-kovič, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pekingu na Kitajskem osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je ob tej priložnosti zanjo pripra-vilsprejem v Mestni hiši.
Župan je poudaril, da Ptuj nima veliko športnikov, ki se lahko pohvalijo z nazivom svetovni prvak, obenem pa je obljubil, da se bo kot župan osebno zavzel, da bi bila pot nadarjenih mladih plezalcev do vrhunskih rezultatov lažja kot do sedaj. Mina je ob zahvali povedala, da si želi samo uporabno plezalno steno na Ptuju, saj se sedaj vozi na treninge v Laško in na Ravne.
V	nadaljevanju so predstavniki PD Ptuj in Plezalnega kluba 6b predstavili razmere na področju športnega plezanja na Ptuju. Prvo plezalno steno so sami postavili pred osmimi leti na OŠ Mladika, nato so jo selili na OŠ Breg in na koncu še na OŠ Grajena, kjer so jo morali pred kratkim spet podreti. S postavljanjem sten imajo tako že veliko izkušenj in jih bodo poskušali kar najbolje izrabiti pri postavitvi nove na OŠ Olge Meglič, kjer
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je za mladinsko svetovno prvakinjo v športnem plezanju pripravil sprejem v Mestni hiši.
naj bi v novi telovadnici čez dva meseca končno dobili svoj ločen prostor, tako da bodo lahko nemoteno vadili. Vsi dogovori z vodstvom OŠ Olge Meglič so že opravljeni, tako da zapletov ne pričakujejo. Plezanje, ki je po besedah Žareta Markoviča, Mininega očeta, ena od elementarnih športnih dejavnosti, ima med mladimi na Ptuju vedno več privržencev, ki se nove pridobitve že veselijo. Stena bo kvalitetnejša kot vse dosedanje, tako da bo primerna tako za vadbo začetnikov kot
tudi za vrhunske plezalce. V družini Markovič še upajo, da bodo po zmagoslavju Mine na SP uspeli najti sponzorja, saj sedaj velik del stroškov nosi družinski proračun (vse razen startnin za tekmovanja in stroškov za licenco).
Po uradnem delu smo si lahko ogledali še posnetek plezanja Mine v Pekingu, na katerem se je dobro videla zahtevnost 18 metrov visoke stene, s katero je Mina opravila najboljše med vsemi 44 tekmovalkami v svoji kategoriji.
Jože Mohorič
Judo • 1. in 2. SJL
Začetek moštvenih obračunov
S tremi turnirji v Celju in Kranju se bodo pričeli mo-štveni obračuni za ekipnega prvaka Slovenije v judu v letu 2005. V konkurenci devetih moštev 1. slovenske judo lige branijo lanskoletni naslov prvaka tekmovalci bistriškega Impola.
V soboto, 24. septembra, se v Celju pri domači ekipi Sankaku začne 1. kolo 1. slovenske judo lige za ekipo
Judo kluba Drava iz Ptuja, ki se je v lanskem letu uvrstila v play off in osvojila končno 4. mesto. Ptujčani, ki imajo v letošnjem letu višje cilje, bodo gostovali pri ekipi Sankaka iz Celja, njihov nasprotnik pa bo tudi ekipa Bežigrada iz Ljubljane, ki je bila lani prva v drugi ligi. Pričakovanja so velika,
saj je glavni cilj letošnje sezone ponovna uvrstitev v zaključni turnir štirih najboljših ekip iz rednega dela tekmovanja, ki ga bo gostila prvouvrščena ekipa iz rednega dela, kjer je Ptujčanom cilj finale. Za ekipo Drave bo nastopal tudi Klemen Fer-jan, najboljši slovenski tekmovalec v kategoriji do 81 kilogramov, ki je letos osvojil srebro na Sredozemskih igrah. Nova okrepitev domačih pa je Samo Masleša, 3. iz letošnjega državnega prvenstva, ki prihaja iz Judo kluba Koper in bo tekmoval v kategoriji do 66 kilogramov.
Za domačo ekipo bodo v letošnji sezoni nastopali: do 60 kg Matej Svenšek; do 66 kg Samo Masleša; do 73 kg Rok Tajhman in Uroš
Tajhman; do 81 kg Klemen Ferjan in Ervin Vinko; do 90 kg Igor Spasojevič in Jure Šegula; do 100 kg Jože Ši-menko in nad 100 kg Miran Plošinjak.
Hkrati s prvoligaškimi obračuni se pričenja tudi tekmovanje drugoligašev. V Slovenski Bistrici se bodo jutri pomerili druga ekipa Im-pola, Gorišnica in JJ Maribor.
Napoved 1. kola 1. slovenske judo lige za dne 24 septembra:
V	Celju: Sankaku Celje, Drava Ptuj, Bežigrad;
V	Celju: Ivo Reya Celje, Branik Broker Maribor, Koroški Holding;
V	Kranju: PJK Triglav Kranj, Olimpija, Impol Slovenska Bistrica.
Sebi Kolednik
Ekipa JK Drave, ki nastopa v 1. slovenski judo ligi
Foto: SK
Košarka • EP v Beogradu
Košarkaški žur v Beogradu
Slovenski navijači so v Beogradu ustvarili nepozabno vzdušje in pomagali naši reprezentanci do prvega četrfinala na evropskih prvenstvih v sedmem poskusu.
Beograd trenutno gosti evropsko prvenstvo v košarki in prejšnji vikend je gostil tudi več kot pet tisoč slovenskih navijačev. Predtekmovalni del so naši junaki opravili z odliko in se uvrstili v četrtfi-nale, kjer bodo danes igrali proti nevarnim Nemcem. A gremo lepo po vrsti.
Pred dvorano že prvi dan zagledam nekaj znanih ptujskih obrazov in organizirano skupino ptujskih ultrasov in vsi navijamo v en glas navijaške slogane, ki so sicer bolj povezani z nogometom, a so zaščitni znak slovenskega športa. Vsi navijači smo oblečeni v bele sponzorske majice z napisom:' Ne se šparat!' Zares se nismo šparali, saj je bilo vzdušje že na tekmi proti Bosni enkratno. Po tekmi pa prva huda žurka v središču Beograda, in sicer v Old Town Pubu, kjer je bilo zbirališče slovenskih navijačev. Bilo je naporno in zabavno.
Sobotni dan je bil obsijan s soncem in idealen za ogled beograjskih znamenitosti, kot so Kalemegdan, Hiša cvetja, Dedinje, Ulica Kneza Miloša, Marakana ^ Posebnost je
bila v tem, da si na vsakem koraku naletel na nasmejane obraze slovenskih navijačev in domačini so nas zares lepo sprejeli. Vse restavracije v mestu so bile polne Slovencev in srbske dobrote so napolnile naše trebuhe. Tista znana zadeva, da so Srbi dobri gostitelji, še zmeraj drži in nedvomno drži, da imajo Srbi še zmeraj radi tudi Slovence. Proti večeru so se množice začele premikati v smeri dvorane Pionir. Optimistično razpoloženje se je iz mesta preneslo pred dvorano, kjer si lahko slišal milijon vprašanj povezanih z rezultatom, našimi igralci, zaslužkih košarkarjev ^ Potem pa tekma s samimi Grki, ki so veljali za favorite skupine C. Skupinica grških navijačev se je trudila vzbuditi pozornost z navijanjem Hellas, Hellas, a je takoj zatem 'prihrumelo'' Slovenija, Slovenija. Vseh pet, šest tisoč slovenskih grl je vzklikalo, pelo, žvižgalo in to je ta naelektren občutek, ki ga priporočam vsakem pravemu ljubitelju športa, da si kdaj ogleda pravi športni spektakel v živo in navija na
Slovenci so bili na tekmi z Grčijo dvakratni zmagovalci: navijači so bili glasnejši na tribunah, naši reprezentantje pa zmagovalci na parketu dvorane Pionir.
ves glas. Prepevali smo tiste znane himne Slovenija gre naprej, Hej hej, kdor ne skače, ta ni Slovenec, Slovenija, odkod lepote tvoje _ Navijači smo bili prava vzpodbuda našim košarkarjem, saj smo jih spremljali v vsakem napadu in obrambi. Našo pomoč so s pridom tudi izkoristili in mislim, da so se ves čas srečanja počutili, kot da igrajo kje doma v Sloveniji. Grčija je padla! Vsi v dvorani smo pozdravili naše mojstre in trenerja Aleša Pipana, ki je bil deležen posebnih ovacij. Prav tako smo vsi zapeli komično novo himno slovenskih košarkarjev, ki je: ''Rom pom pom, še ne gremo domov!' S to zmago so naši košarkarji skočili v drugi krog tekmovanja, masa pa v Old Town Pub na pivo. Majhen pub je bil premajhen za vse, zato se je večina slovenskih navijačev zabavala kar na ulici. To je bila nepozabna zabava, ki je trajala pozno v noč oziroma do zgodnjih jutranjih ur.
Nedelja je bila za večino dan za počitek in priprava na še eno športno veselico oziroma tekmo s Francijo. Ta je bila še najbolj izenačena, vendar je bilo naše navijanje prava pomoč, da so naši fantje premagali tudi 'trikolorje'. Prvi cilj naših zelenih ali belih je bil s tem izpolnjen in sedaj imajo naši košarkarji zastavljene že nove. S tem je bil izpolnjen tudi cilj ali misija slovenskih navijačev, ki so se v nedeljo množično vrnili domov. Verjamem pa, da je trenutno zanimanje za košarko v Sloveniji izjemno in da bo naša reprezentanca še naprej imela izjemno podporo s tribun v novi Beograjski dvorani Arena. Cena vstopnic na črnem trgu za četrfinale, pol-finale in finale je 53000 tolarjev, a je z izpadom domače reprezentance mogoče s srečo dobiti vstopnice tudi precej ceneje. Evropsko prvenstvo se nadaljuje danes z novim spektaklom proti Nemčiji in upam, da bomo lahko zapeli: ''Rom pom pom, še ne gremo domov, ampak v polfinale in kasneje mogoče še naprej v finale.'
David Breznik
Odbojka • Pred začetkom sezone v 1. DOL (ž)
Velike spremembe v ekipi Benedikta
Bralci športnih strani Štajerskega tednika boste lahko v sezoni 2005/2006 izmed prvoligaških ekip s spodnjega Podravja in Prlekije spremljali le tekme odbojkaric Benedikta. Ljutomerska ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnica Maribor je po šestem mestu v minulem prvenstvu zaradi finančnih težav izstopila iz vseh lig pod okriljem odbojkarske zveze Slovenije, odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice pa so izpadli iz prve lige in bodo v novi sezoni nastopali med drugoligaši.
Odbojkarice Benedikta so minulo sezono končale na sedmem mestu, pred pričet-kom novega prvenstva pa je prišlo v ekipi do velikih sprememb. Trenerja Petra Možiča je zamenjal dosedanji strateg ekipe Formis Bell iz Rogoze Dušan Jesenko, spremenjen pa je tudi igralski kader. Odšle so Hrvatica Marina Novo-sel (Celovec), Čehinja s slovenskim potnim listom Jitka Štumper (Tabor Maribor) in Katja Jontes (Novo mesto), prišle so Darja Jureš, Mateja Kadiš in Sonja Vrbančič (vse iz ljutomerske Zavarovalnice Maribor) ter Aleksandra Kla-
Foto: ZS
Ekipa Benedikta bo novo sezono igrala z močno spremenjeno zasedbo..
sinc (Formis Bell), zaradi nepopolne dokumentacije pa je bila zavrnjena dokumentacija za registracijo Heidi Haupt-man iz mariborske NKBM. Hauptmanova naj bi se Benediktu tako pridružila decembra. V pripravljalnem obdobju je Benedikt odigral pet dvobojev. Dvakrat so izgubile proti hrvaškemu Šibeniku ter na turnirju v Grosupljem proti ljubljanski ekipi Sloving Venus Vital in Izoli, slavile pa so le proti Jesenicam. Cilj je
vsekakor obstanek v ligi, ki bo v prihajajoči sezoni štela le devet ekip. Benedikt bo v prvem krogu jutri, v soboto, gostoval v Ljubljani pri ekipi Sloving Venus Vital.
V Štajerskem tedniku bomo v prihajajoči sezoni spremljali tudi nastope od-bojkaric Ptuja in odbojkarjev Svita, ki pa bodo prvenstvo v drugoligaški konkurenci pričeli 8. oktobra.
Miha Šoštarič
Atletika • Novice iz AK Keor Ptuj
Dobro v Gorici in Novi Gorici
Igre treh dežel
Italijanska Gorica je v soboto gostila Igre treh dežel, kjer že 32 let merijo moči mladi športniki iz Italije, Avstrije in Slovenije. Na podlagi rezultatov iz pionirskega državnega prvenstva sta bila v državno reprezentanco povabljena Laura Pajtler in Mitja Horvat iz Atletskega kluba Keor Ptuj. Že na svojem prvem mednarodnem tekmovanju v dresu z državnim grbom sta oba zmagala v svoji disciplini. Laura je bila najhitrejša na 800 metrov, za zmago je tokrat zadostoval čas 2:19,20, Mitja pa je sploh v svojem prvem nastopu na 400 metrov tekel 54,07 sekunde.
DP za mlajše člane
Na drugi strani meje, v Novi Gorici, je istočasno potekalo državno prvenstvo za mlajše člane do 23 let. Še enkrat več v letošnji sezoni je Ptujčane razveselila Nina Kolarič, ki je naslovu mladinske državne prvakinje dodala še naslov najboljše v kategoriji do 23 let. Za zmago v skoku v daljino je skočila 560 centimetrov, poskusila se je tudi v troskoku, z 11,49 metra je bila peta. Na prvenstvu je tekmoval tudi mladinec Rok Panikvar, ki je predvsem nabiral potrebne tekmovalne izkušnje za naslednjo sezono. V teku na 200 metrov je zasedel 10. mesto z 23,80 sekunde, na dvakrat daljši raz-
Mitja Horvat - odkritje letošnje atletske sezone
dalji pa je bil enajsti z 51,43 sekunde. Vsi tekmovalci so tožili zaradi utrujenosti po dolgotrajni sezoni in zaradi pomanjkanja motivacije za vzdrževanje forme v jesenski del sezone, zato bo morala tekmovalna komisija pri AZS poiskati ustreznejši, predvsem zgodnejši termin tekmovanja.
Atletski pokal za mlajše mladince
Bogat atletski konec tedna je zaokrožil Atletski pokal za mlajše mladince v Novem mestu. Najboljši med Ptujčani je bil Matej Krušič, ki je do-
segel dve drugi mesti v metu diska in suvanju krogle. Pet-kilogramsko kroglo je sunil 13,56 metra, kilogram in pol težak disk pa je pristal pri 37,56 metra. S tretjim mestom in rezultatom 11,79 sekunde si je mesto na zmagovalnem odru na 100 metrov priboril Sandi Kukovec. Mesto slabše je s časom 2:07,44 končal Aljoša Vajda na 800 metrov.
Uroš Esih
Foto: DB
Foto: UE
Foto: DB
Strelstvo • Zadnji, 8. krog lige VK 2005
Ptujčani napredovali na 9. mesto
V soboto se je z zadnjim, osmim krogom, zaključilo tekmovanje državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Tekmovanje je tokrat vzorno, kljub deževnemu vremenu, organiziralo strelsko društvo Policist iz Maribora.
Tekmovanje s pištolo je bilo (ponovno) povsem v znamenju strelcev ŠD ZPE iz Ljubljane, ki so med posamezniki zasedli prva tri mesta, najboljši med njimi pa je bil Ernest Mežan s 192 krogi, ki mu je »krona« pripadla tudi v skupnem seštevku posameznikov, tako s pištolo kot z revolverjem. Med Ptuj-čani se je najbolje, s 176 krogi, odrezal Milan Stražišar, Borut Sagadin 167 krogov, Franc Simonič 165 krogov ter Majda Raušl 164 krogov. V ekipnem delu so slavili Ljubljančani s 562 krogi, ptujska ekipa pa je tokrat dosegla 505 krogov in zasedla 12. mesto. V skupnem seštevku ekip je zmagala^ ŠD ZPE I pred ekipo ZSČ Idrija-Cerkno in SD Policistom. Ptujska ekipa SK RGS Ptuj je tekmovanje končala na dobrem 9.
Foto: Simeon Gonc
Majda Raušl in Franc Simonič, SK RGS Ptuj
mestu, kar pomeni, da je izboljšala lanskoletno uvrstitev za eno mesto. Med domačini je v skupnem seštevku posameznikov najbolje uvrščen strelec Milan Stražišar, ki se je udeležil vseh turnirjev in zasedel dobro 19. mesto.
V disciplini z revolverjem je med posamezniki zmagal Mežan s 195 krogi pred Lesarjem in Cerarjem. Med Ptujčani je bila najboljša Majda Raušl s 177 krogi, Borut Sagadin 173 krogov, Milan Stražišar 166
krogov ter Franc Simonič 157 krogov. V ekipnem delu je slavila prva ljubljanska ekipa, ki ji je uspel odličen dosežek 573 krogov. Ptujčani so dosegli 500 krogov in zasedli 12. mesto. Za ekipo so streljali: Raušl, Stražišar ter Simonič. Končni rezultati z revolverjem nam kažejo, da je bila letos najboljša ekipa ŠD ZPE I pred klubskimi kolegi ŠD ZPE II in SD Policistom. Ptujski strelci so tudi v tej disciplini zasedli dobro 9. mesto
Nogomet • 2. SML, 2. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Svoboda 1:0, Factor - Maribor 0:4, Domžale - CMC Publikum 1:4, Rudar Velenje - Koper 1:2, Britof - Mura 05 3:0, Železničar - Bilje Primorje 1:0, HIT Gorica - Triglav 1:2
1.	HIT GORICA	7	6	0	1	22:7	18
2.	MARIBOR	7	6	0	1	23:9	18
3.	TRIGLAV	7	6	0	1	16:8 18
4.	CMC PUBLIKUM	7	5	1	2	21:7	16
5.	BRITOF	7	5	0	2	21:12	15
6.	KOPER	7	5	0	2	20:12	15
7.	ALUMINIJ	7	3	2	2	9:9	11
8.	ŽELEZNIČAR	7	2	1	4	7:10 7
9.	SVOBODA	6	2	0	4	9:10 6
10.	RUDAR (V)	6	2	0 4	12:19	6
11.	DOMŽALE	7	1	1 5	9:20	4
12.	FACTOR	7	1	0 6	10:23	3
13.	MURA 05	7	1	0 6	7.23	3
14.	PRIMORJE	7	0	1 6	4:21	1
ALUMINIJ - SVOBODA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Ljatifi (8) ALUMINIJ: Rozman, Medved, Lah, Tišma, Fruk, Tement, Furek (Breg), Ljatifi, Toplak (Rampre), Marinič, Gorani (Veselič)
LIGA U-14 - vzhod
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij
-	Kovinar Montavar 6:0, Maribor
-	NŠ Drava Ptuj 4:1, Arcont Radgona
-	CMC Publikum 1:3, Rudar Velenje -Mura 05 2:0, Železničar - Nafta 3:2
1.	MALI ŠAMPION 5	5	0	0	32:2	15
2.	MARIBOR 6	5	0	1	27:6	15
3.	ALUMINIJ 6	5	0	1	26:5	15
4.	CMC PUBLIKUM 6	5	0	1	18:6	15
5.	LE COG SPORTIF5	3	1	1	10:7	10
6.	RUDAR (V) 6	3	1	2	15:14	10
7.	BISTRICA 5	3	0	2	13:22	9
8.	NŠ DRAVA PTUJ 6	2	1	3	17:14	7
9.	MURA 05 6	2	1	3	15:16	7
10.	ŽELEZNIČAR	6	2	0	4	8:17	6
11.	DRAVOGRAD	5	2	0	3	5:15	6
12.	NAFTA	6	1	0	5	14:22	3
13.	A. RADGONA	6	0	0	6	3:21	0
14.	KOVINAR M.	6	0	0	6	2.38	0
Tekmeca smo z ofenzivo prisilili k napakam in hitro odločili tekmo. To je lepa zmaga, seveda pa raven igre lahko še izboljšujemo.«
Marjan Lenartič, MNZ Ptuj: »Kakšen bi bil šport, če nogomet mladim ne bi bil predvsem čudovita zabava, za katero se je vredno znojiti. Pohvalil bi igralce obeh reprezentanc, ki so se borili do konca _ Lep obet za prihodnost.«
Ivo Kornik
1. SŽNL U-16
ŽNK LJUDSKI VRT PTUJ - ŽNK KAMEN JERIČ 2:2 (0:1)
STRELKE: 0:1 Nastja Kavčič (32), 1:1 Mateja Arnuš (61), 2:1 Mateja Ar-nuš (64), 0:2 Nastja Kavčič (76)
in napredovali, od lanske uvrstitve za kar dve mesti.
Tekmovanje se je v letu 2005 uspešno zaključilo, sedaj pa je koordinaciji lige z VK naloženo, da analizira letošnji potek lige ter jo primerno reformira tam, kjer je to nujno potrebno in jo naredi še privlačnejšo in zanimivejšo za prihodnje sezone.
V soboto troboj SK Ptuj - SD Juršinci - ŠSK Coal
V soboto bo na mestnem strelišču na Ptuju, v okviru ptujskega športnega vikenda, potekal izredno zanimiv troboj prvoligaških ekip s pištolo, ki so v pretekli sezoni zasedle 3., 4., in 5. mesto v 1. slovenski strelski ligi s pištolo. Na Ptuj prihajata močni ekipi ŠSK Coal iz Petišovcev pri Lendavi ter ekipa SD Jur-šinci. Po zanimivem obračunu bo sledila še predstavitev delovanja SK Ptuj ter praktično streljanje z različnim orožjem za vse udeležence - obiskovalce. Troboj se bo pričel ob 10. uri. Vabljeni!
Simeon Gonc
ZNK LJUDSKI VRT PTUJ: Urška Arnuš, Tina Rosič, Nina Pihler, Doroteja Topolovec, Maja Skaza, Katja Nežmah, Mateja Arnuš, Laura Arnuš (od 41. Tamara Veber), Tamara Ram-šek (od 58. Andreja Najvirt), Martina Potrč, Urška Muhič.
Ptujčanke z remijem še naprej ostajajo nepremagane in trenutno zasedajo 3. mesto. V slabem vremenu, kar je mnogim igralkam povzročalo težave v igri, so imele domačinke več priložnosti, a jim je na koncu zmanjkalo sreče, saj so si zaslužile zmago.
1.	KRKA 3 3 0 0 11:2 9
2.	POMURJE 3 3 0 0 12:4 9
3.	LJ. VRT PTUJ 3 2 10 15:3 7
4.	ŠKALE 3 1 0 2 5:7 3
5.	LIVAR 3 1 0 2 6:9 3
6.	SLOV. GRADEC 3 1 0 2 5:11 3
7.	KAMEN JERIČ 3 0 1 2 5:9 1
8.	KISOVEC 3 0 0 3 2:16 0
Andrej Čuš
1. SKL
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij
-	Svoboda 1:0, Factor - Maribor 1:1, Rudar Velenje - Koper 1:0, Britof
-	Mura 05 1:0, Železničar - Bilje Primorje 1:0, Domžale - CMC Publikum 2:2, HIT Gorica - Triglav 2:3
1.	MARIBOR	7	6	1 0	28:2	19
2.	TRIGLAV	7	6	1 0	21:11	19
3.	DOMŽALE	7	4	2 1	13:7	14
4.	SVOBODA	7	4	12	17:9	13
5.	HIT GORICA	7	4	12	12:7	13
6.	RUDAR (V)	7	4	12	10:6	13
7.	CMC PUBLIKUM 7	2	3 2	11:13	9
8.	FACTOR	7	2	2 3	7:9	8
9.	KOPER	7	2	14	12:13	7
10.	PRIMORJE	7 2	14	10:16	7
11.	ALUMINIJ	7 2	1 4	5:11	7
12.	ŽELEZNIČAR	7 2	0 5	9:15	6
13.	BRITOF	7 1	1 5	7:25	4
14.	MURA 05	7 0	0 7	2:20	0
ALUMINIJ - SVOBODA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Justinek (11) ALUMINIJ: Lipovac, M. Lešnik, Ku-šar, Medved, Hojski, Rotman, Krajnc (Lončarič), M. Lešnik, Justinek (Peč-nik), Milec (Šešo), Meznarič (Kurež)
ALUMINIJ - KOVINAR MONTAVAR 6.0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kurež (21), 2:0 Medved (29), 3:0 Hajšek (36), 4:0 Hajšek (41), 5:0 Trantura (64), 6:0 Hajšek (61)
ALUMINIJ: Zupanič, Tominc, Do-večar (Ivanovič), Trantura, Gojčič (Jazbec), Šket, Petek, Čeh (Tramšek), Kurež (Vindiš), Medved (Rogina), Hajšek.
MARIBOR - NŠ DRAVA PTUJ 4:1
(1:0)
STRELEC ZA DRAVO: Bogdan v 39. minuti.
NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Petek, Rebernišek, Serdinšek, Vinkovič, Me-noni, Krajnc, Matjašič (Majcen), Gril (Ostroško), Bogdan, Ljubec, Fijan.
Danilo Klajnšek
Selekcija MNZ Ptuj U-13
MNZ Ptuj - MNZ Maribor 1:6
(0:3)
STRELEC ZA MNZ PTUJ: Medved MNZ PTUJ: Vrečko, medved, Vindiš, Ceh, Avguštin, Strel, Serdinšek, Ostroško, Roškar, Skurjeni, Ljubec, Matjašič, Cesar, Horvat, Muršec, Še-gula. (Trener: Gorazd Černila; inštruktor: Marjan Lenartič).
Jože Karmel, MNZ Maribor: »Zaradi neprijetnih izkušenj smo reprezentanco MNZ Ptuj zelo spoštovali.
Mali nogomet
Veterani Pušencev prvaki
Športno društvo Pušenci je organiziralo 2. ligo veteranov v malem nogometu v občini Ormož. Nastopilo je pet ekip: Pušenci veterani, Smoki, Mladost Miklavž, Bar Texas Pušenci in Borec. V izredno izenačeni konkurenci, kjer se je o prvaku odločalo v zadnjem krogu, so naslov osvojili domačini, veterani Pušencev. Drugo mesto so s točko manj zasedli Smokiji, tretje me-
sto je pripadlo veteranom iz Miklavža pri Ormožu. Najboljši strelec lige je z 12 zadetki postal Branko Jambriško (12 golov). Prvaki so nastopali v naslednji zasedbi: Peter Ivanuša, Anton Zidarič, Danilo Zidarič, Jože Veldin, Miran Tušek, Stanko Trstenjak, Boris Vizjak, Danilo Prapotnik, Tina Žinko, Jani Špur in Miran Senčar.
UK
Veteranska ekipa Pušencev
Športni napovednik
SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVOGRADNJE NA MESTNEM STADIONU PTUJ
MO Ptuj in Športni zavod Ptuj vabita na svečano otvoritev novogradnje na Mestnem stadionu Ptuj, ki bo danes, v petek, 23. septembra, ob 11.30 uri.
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA, 16.30: Nafta - Domžale; SOBOTA, 19.00: Rudar Velenje - Drava, Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum; NEDELJA, 16.30: Primorje - Anet Koper, Bela krajina - HIT Gorica
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - NEDELJA, 15.00: Aluminij - Dravinja, Supernova Triglav - Krško, Koroška Dravograd - Tinex Šenčur, Svoboda - Livar, Zagorje - Factor.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA, 16.30: Veržej - Tišina, Kovinar Štore - Beltinci, Črenšovci - Malečnik; NEDELJA, 16.30: Stojnci - Zavrč, Holermu-os Ormož - Pohorje, Šmarje pri Jelšah - Mura 05, Železničar - Paloma
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA, 16.00: MU Šentjur - Šoštanj, Šentilj Jare-nina - Peca, Oplotnica - Brunšvik, Tehnotim Pesnica - Mons Claudius; NEDELJA, 14.00: Bistrica - Dornava, NEDELJA, 16.00: Mali šampion
-	AJM Kungota, Gerečja vas Unukšped - Zreče.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA, 16.00: Apače - Boč, Cirkulane - Bukovci, Slovenja vas Zlatoličje - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA, 10.30: Skorba
-	Podvinci, Videm - Hajdina; NEDELJA, 16.00: Gorišnica - Središče.
2.	LIGA MNZ PTUJ:
PARI 4. KROGA - SOBOTA, 16.00: Grajena - Pragersko, Zgornja Pol-skava - Markovci, Spodnja Polskava - Tržec; NEDELJA, 10.30: Hajdoše
-	Leskovec, Lovrenc - Podlehnik.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA - PARI 4. KROGA - PETEK, 17.00: Grajena -Markovci, Leskovec - Savaria Rogoznica, Dornava - Gorišnica.
VZHODNA SKUPINA - PARI 4. KROGA - PETEK, 17.00: Boč - Pragersko, Skorba - Prepolje, Hajdina - Apače, Polskava - Lovrenc
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Prevent - Jeruzalem Ormož, Rudar Trbovlje - Gorenje, Ribnica - Celje Pivovarna Laško, Gold club - Adria mobil Krka, Slovan - Cimos Koper, Termo - Trimo Trebnje.
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Anubis Kočevje (ŠD Center v soboto ob 19.00), Olimpija - Celjske mesnine, Krim Mercator - Burja Škofije, Izola - Loka kava, Inna Dolgun - Polje, Celeia Žalec - Europro-dukt Brežice.
1.	B SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Krka - Ptuj, Sava Kranj - Vita Center, Jadran Hrpelje - Velenje, Sežana - Branik, Millenium - Loka, Škocjan - Ketting.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA: Klima Petek Maribor - Drava Ptuj, Šmartno 99 - Arcont Radgona, Aleš Praznik - Radeče. Danilo Klajnšek
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 1. KROGA: Sloving Venuis Vital - Benedikt, Luka Koper - NKBM Branik, Jesenice mladi - Hitachi Izola, prosta je ekipa Šentvida.
1. SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 1. KROGA: Pomurje Galeks Mir - Krka Marchiol, Prvačina - Salonit Anhovo, Fužinar Metal Ravne - Olimpija, Prevent Gradnje IGM - Calcit Kamnik 3:2 (vnaprej odigrano srečanje).
ATLETIKA
Štajerski pokal v mnogoboju
V soboto, 24. septembra, s pričetkom ob 14. uri organizira Atletski klub Keor Ptuj tekmovanje v mnogoboju, ki bo potekalo na Mestnem stadionu na Ptuj v okviru športnega vikenda. Na tekmovanje se lahko prijavijo otroci letnik 1990 in mlajši, prijavnina znaša 1500 tolarjev, v primeru, da se otrok včlani v Atletsko šolo Mirka Vindiša, pa prijavnine ni. Prvi trije v mnogoboju prejmejo lično oblikovane medalje, zmagovalci v posamezni disciplini pa diplome. Dodatne informacije dobite pri Alešu na telefonski številki 031 340 371 ali na elektronski pošti - akptuj@-email.si.
Discipline in kategorije mnogoboja:
-	letnik 90, 91 60 metrov, daljina, žogica, 800/1000 metrov
-	letnik 92, 93 60 metrov, daljina, žogica, 800/1000 metrov
-	letnik 94, 95 60 metrov, daljina, 300 metrov
-	letnik 96, 97 60 metrov, daljina, 300 metrov
-	letnik 98 in mlajši 60 metrov, daljina
Uroš Esih
RAZPIS MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA V JESENSKEM KROSU
-	Kraj prireditev: Stadion NK Videm, Videm pri Ptuju
-	Termin: TOREK, 4. 10. 2005, ob 12. uri
-	Prireditelj: Osnovna šola Videm in Športni zavod Ptuj
-	Zadnji rok prijave: PETEK, 30. 09. 2005, na Osnovni šoli Videm (fax: 761 94 11, e-pošta o-videmptuj.mb@guest.arnes.si)
-	Pravica nastopa: vsaka šola lahko prijavi (ime in priimek, letnico rojstva in kategorijo) v vsaki kategoriji do 10 tekmovalcev
-	Vodja tekmovanja: športni pedagog g. Jože Šoštar
Športni zavod Ptuj
Kolesarstvo • Svetovni pokal za mladince
Đurasek po stopinjah Valjavca
Slovenska mladinska kolesarska reprezentanca, ki so jo sestavljali Marcel Ternovšek in Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj) ter Kristjan Hajnžič, Davorin Bukvič, Matic Robič in Maks Polič (TBP Lenart), se je pod vodstvom lenar-škega trenerja Andreja Petroviča udeležila tri-etapne dirke za svetovni pokal v pokrajini Ba-silicata na jugu Italije. Najboljša posameznika v ekipi sta bila Hajnžič (z 21. in 27. mestom v tretji in drugi etapi) ter Ternovšek (26. v tretji etapi), ki sta v generalni uvrstitvi zasedla mesta okrog 30. in 35. Še višje bi sicer lahko posegel Brunčič, ki je bil v vodilni ubežni skupini večino uvodne etape, na koncu pa mu je za odličen rezultat zmanjkalo moči.
Na dirki, kjer je v sredini devetdesetih let dvakrat slavil Tadej Valjavec, je bil odličen Kristjan Đurasek, ki v klubskem tekmovanju nastopa za perutninarje, tokrat pa je nosil dres hrvaške reprezentance. Đurasek je svoje rezultate iz dneva v dan stopnjeval, po 12. mestu prvi dan je na drugi etapi za las ostal pod stopničkami in osvojil četrto mesto, zadnji dan pa je zaostal le za Italijanom Cantoli-jem in osvojil drugo mesto. Na 312 km dolgi dirki je bil najuspešnejši kolesar Latvijec Gatis Sumkulis, ki je bil hitrejši tudi od evropskega in svetovnega prvaka, Đurasek je v skupnem seštevku osvojil odlično sedmo mesto.
Slovensko ekipo, brez Robiča in Poliča (za Hrvaško bo nastopal tudi Đurasek) čaka ta konec tedna nastop na zadnji dirki za svetovni pokal v letošnji sezoni - Dirki po Istri na Hrvaškem - vodil pa jo bo ptujski trener, Jernej Finšgar: "S startom in ciljem v Puli bodo
Športne novice
Kristjan Đurasek
morali kolesarji v treh dneh prevoziti skoraj 300 km, kar ob hudi konkurenci ne bo lahko. Večina kolesarjev bo istih kot prejšnji teden v Italiji, saj med njimi potekajo končni obračuni za skupni seštevek za svetovni pokal. Mi želimo osvojiti UCI točke, ki jih bodo dobili kolesarji uvrščeni do 25. mesta, lahko pa pripravimo kakšno etapno presenečenje."
Uroš Gramc
Kickboks • KBV Ptuj
Priprave na državno prvenstvo
Člani in članice našega zelo uspešnega Kluba borilnih veščin Ptuj že od avgusta dalje redno trenirajo in se pospešeno pripravljajo na finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt, ki bo 8. oktobra v dvorani Šolskega centra na Ptuju. V finale se je uvrstilo 22 Ptujčanov, zato z velikim
pričakovanjem domačini pričakujejo to tekmovanje.
Tekmovanje samo pa bo posvečeno 30-letnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj in bo na finalni predstavitvi, ki se bo začela ob 18. uri, podeljeno kar nekaj priznanj in zahval ob tem visokem jubileju.
Ob tej priložnosti upra-
vni odbor kluba vabi vse bivše in sedanje člane na finalno prireditev ob 18.
uri. Zanimiv je podatek, da je od 1975, ko se je ustanovil klub, pa do danes, treniralo ali kako drugače delovalo v klubu okrog 2500 članov in članic.
Franc Blodnjak
Mlajša skupina članic in članov s trenerji
Foto: Franc Slodnjak
Rokomet • 1. A SRL - moški
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje 36:32 (16:12), Gorenje - Termo 26:27 (11:12), Adria Mobil Krka -Ribnica 31:28 (15:12), Celje Pivovarna Laško - Prevent 37:22 (14:9), Trimo Trebnje - Slovan 20:20 (8:11), Cimos Koper - Gold club 30:33 (16:16)
Tenis • Ptujčani uspešni v Mostarju
Na ITF mladinskem turnirju v Mostarju so pretekli konec tedna nastopali trije ptujski tenisači - Karlo Pinta-rič, Blaž Rola in Toni Hazdovac.
Blaž se je moral za uvrstitev na glavni turnir prebiti skozi kvalifikacije, kar mu je v treh dvobojih tudi uspelo. S tem je že osvojil prve točke za lestvico ITF, za nameček pa je v 1. krogu premagal še Madžara Krocsko. V 2. krogu ga je nato izločil Hrvat Nin Prpič, vendar je Blaž že s samo uvrstitvijo na glavni turnir izpolnil pričakovanja pred turnirjem. Karlo Pintarič je v 1. krogu po težkem boju premagal 6. nosilca Hrvata Marka Mija-čeviča, v drugem pa ga je »maščeval« njegov rojak Luka Šomen. Toni Hazdovac, tretji Ptujčan na tem turnirju, je v 1. krogu premagal Roberta Raguza, v drugem pa še petega nosilca Denija Zmaka. V četrtfinalu se je pomeril še s tretjim Hrvatom, Borisom Popovičem. Po dobljenem prvem nizu je naslednja dva tesno izgubil in tako je po vodi splavala priložnost za polfinale.
Jože Mohorič
Judo • Brata Tajhman odlična
Celje, 17. 9. 2005. Na mladinske turnirju, ki šteje za slovenski pokal, so vsi štirje judoisti ptujske Drave osvojili kolajne. Najbolj sta se izkazala brata Tajhman, ki sta osvojila 2. in 3. mesto.
V najbolj razburljivi in konkurenčni kategoriji do 73 kg se nista pustila presenetiti Sedej (JK Bežigrad) in Rok Tajhman (JK Drava). Rok je v prvem boju glad-
konkurenci in jih brez težav po dobri igri tudi premagale in dobile vse štiri nize, kolikor je bilo dogovorjeno srečanje.
Jutri odbojkarice Ptuja gostujejo v Benediktu, kjer se bodo pomerile z domačo istoimensko ekipo, ki nastopa v prvoligaški konkurenci.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Murski Soboti
Ptujski kadeti uspešni v
Na odprtem turnirju severovzhodne regije za kadete in mladince v Murski Soboti so ptujski kadeti dokazali, da se lahko uspešno kosajo z vrstniki iz regije. Luki Krušiču in Simonu Božičku je malo manjkalo, da bi se uvrstila v finale. Luka je izgubil z zmagovalko turnirja Anjo Garmut (Radlje), Simon pa z Boštjanom Krasejem (Muta). Uspeh je zaokrožil še Domen Ovčar, ki je v boju za peto mesto premagal Sama Justa (Murska Sobota). Alen Ber je bil osmi, Jernej Koželj pa enajsti.
NTK
Uroš in Rok Tajhman (JK Drava)
Toni Hazdovac
ko opravil z Gajičem iz Olimpije, nato s Kolblom iz Jesenic, v polfinalu je ugnal še Tadeja Čeha iz JK Duplek. V finalu je po razburljivi borbi izgubil z minimalno razliko 3:0 proti Sedeju iz Bežigrada ter tako osvojil odlično drugo mesto. Uroš Tajhman je v isti kategoriji s štirimi zmagami in enim porazom osvojil bronasto medaljo.
Do 100 kg je Jože Šimenko (JK Drava) osvojil 2. mesto, potem ko je v finalu izgubil z Mlinaričem iz Lendave.
Lea Murko se ni pustila presenetiti, tokrat do 78 kg, in je osvojila prepričljivo 1. mesto.
Lea Murko in Jože Šimenko sta tako potrdila normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Zagrebu v začetku oktobra. Rezultati: Mladinci
do 73 kg: 2. Rok Tajhman - JK Drava Ptuj, 3. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj
do 81 kg: 3. Žiga Vnuk - JK Impol
do 100 kg: 2. Jože Šimenko - JK Drava Ptuj
Mladinke
do 63 kg: 5. Nastja Pristavnik- JK Impol do 70 kg: 2. Urška Skela- JK Impol do 78 kg: 1. Lea Murko- JK Drava Ptuj
Sebi Kolednik
Odbojka • Prijatelska tekma
ŽOK PTUJ - TABOR MARIBOR 4:0 (17, 18, 17, 8)
ŽOK PTUJ: Cvirn, Draškovič, Robič, Vidovič, Bilanovič, Andjelkovič, Nedeljko, Zupanič, Kolar, Švajgrl, Klasinc, Golob. Trener: Sergeja Lorber.
V okviru priprav na pričetek prvenstva v 2. DOL so odbojkarice ŽOK Ptuj odigrale svojo prvo tekmo. Gostile so petouvrščeno ekipo lanskega prvenstva v tej
Simon Božičko, Alen Ber in Domen Ovčar
Streljanje • DP v dvojnem trapu
V soboto so na Olimpijskem strelišču v Gaju pri Pragerskem merili moči strelci v dvojnem trapu. Deževno vreme ni bilo ravno zaveznik strelcev, ki so nastopili na posamičnem prvenstvu v članski in mladinski konkurenci.
REZULTATI - ČLANI: 1. Franc Kolarič (SD Rudar Globoko) 142, 2. Miro Lešnik (SD Kamnik) 136, 3. Stanko Pišek (SD Dolomiti ) 125, 6. Bojan Rakuša 116, 12. Sergej Skledar 79 - oba SK Central Ptuj.
MLADINCI: 1. Mark Sojer 79, 2. Anže Macur 79, 3. Boštjan Markelc 77 - vsi SD Dolomiti.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Foto: SK
AvtoD^M
Chrysler 300C 3.5
Ko pomislim na znamko Chrysler, se najprej spomnim na sedaj že legendarnega retro PT cruiserja, ob katerem večina ljudi ni mogla ostati hladnih. Pa naj bo to od navdušenja ali neodobravanja. In ko so v Sloveniji začeli pooblaščeno zastopati in prodajati ameriško znamko Chrysler, sem dobil občutek, da je optimizem prevladal nad zdravim razumom in (moram priznati) tudi okusom. Tako je bilo vsaj do nedavnega, dokler nisem dobil priložnosti preizkusiti vozne karakteristike največje limuzine, ki si jo lahko omislite pri Chryslerju.
Omenjeno priložnost smo združili z enim izmed lepših življenjskih dogodkov - s poroko vodje marketinga Mojce Hrup.
3OOC ni najboljši avtomobil v svojem razredu in si tega niti ne želi. Niti ne predstavlja limuzine z neštetimi tehničnimi poslasticami. Seže pa zelo visoko in vozniku ter ostalim potnikom ponuja preverjene rešitve, ki vožnjo naredijo preprosto in zanesljivo. Inženirjem je bilo ob snovanju popolnoma jasno, da si njihovi kupci želijo predvsem avtomobil, ki je uporaben in takrat vrhunski elektronski sistemi niso potrebni. 3OOC do neke mere pooseblja ameriške vrednote. Zelo opazna podoba z masivno kromirano masko hladilnika, dolgim pokrovom motorja in visokimi boki izražajo moč, prepričljivost, mogočnost. Tudi prestiž, ki si ga Chrysler očitno vse bolj želi.
V njem najdete tisto, kar Američani ne smejo pogrešati, ko se usedejo v avtomobil, pa najsi bo to držalo za pločevinke, tempomat ali samodejni menjalnik. Gre za tipično ameriški avtomobil, ki
mu oblikovno ni para, zato ga prepoznate že na daleč. Kot bi ga oblikovale italijanske in ne ravno ameriške »roke«. Ali pa še bolje povedano; oblikovne vzporednice in šarm modela 3OOC se spogledujejo s tistimi, ki jih premorejo prestižne limuzine znamke Bentley in Rolls Royce. In ni ga direktorja v Evropi, ki bi si upal podpisati dokumente za serijsko proizvodnjo limuzine s tako izrazitim izgledom, kot ga premore 300C. Sodobnost oziroma brezkompromisnost v vsakem pogledu.
Neposredno konkurenco chryslerju 3OOC naj bi predstavljal tako imenovani nemški trio; torej mercedes benz razreda S, audi A8 in BMW-jeva serija 7. Glede na razvojne stroške in dejstvo, da Chrys-lerjevi strokovnjaki že dolgo sodelujejo z Mercedesovimi (koncern Daimler-Chrysler), ne preseneča, da je ameriška limuzina zgrajena na osnovi Mercedesovega razreda E (tistega, ki se je prodajal do leta 2002) in da je Chrysler razvil le motor, vsaj kar se tiče mehanike in pogonskega dela. In zato je Mercedes Benz konkurent le na papirju. »Nemški« del koncerna premore tehniko, ki zna jemati sapo, tako da
Chrysler 300C 3.5	
prostornina motorja (ccm)	3518
največja moč (KM pri v/min)	253 pri 6400
največji navor (Nm pri v/min)	339 pri 4000
najvišja hitrost (km/h)	219
poraba (l/100km)	15,9/8,2/11,1
notranje dekorativne obloge in prestavna ročica v barvi kalifornijskega oreha, volan v kombinaciji lesa in usnja	80.976 SIT
električno nastavljiva pedala s spominom	61.214 SIT
kovinska barva	141.467 SIT
vrednost osnovnega modela 300C 3.5	10.344.000 SIT
vrednost preizkusnega modela 300C 3.5	10.627.657 SIT
serijska oprema preizkusnega vozila		
samodejna dvopodročna klimatska naprava	progresivni električno nastavljiv servo volan	radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk
4 zračne blazine	usnjeno oblazinjenje	alarmna naprava
ABS, BAS, ESP	električni pomik vseh stekel	pranje žarometov pod pritiskom
ultrazvočna pomoč pri parkiranju (zadaj)	18-palčna platišča iz lahkih kovin	xenonski žarometi, električno nastavljivi
kontrola proti zdrsu koles pri vseh hitrostih	zunanji ogledali električno nastavljivi, s spominom	ogrevana in električno nastavljiva prednja sedeža
daljinsko centralno zaklepanje	vzvratno ogledalo s funkcijo avtomatske zatemnitve	potovalni računalnik z informacijskim centrom, tempomat
Vaš prodajalec vozil
CHRYSLER

DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4 2250 muj Tel.: 02/788 11 18
Foto: Danilo Majcen
bi 300C brez posebnih težav opremili z zadnjimi dosežki avtomobilske tehnologije. Pa niso, ker tega niso želeli.
Oči si na notranjosti avtomobila ne boste ravno spočili, trpeli pa v njem tudi ne boste. Ob le milimetru manj kot petih metrih dolžine vozila je prostora dovolj tako spredaj kot zadaj, kajti nevesta in njena visoko noseča poročna priča se nad prostornostjo nista prav nič pritoževali. Če si boste tega seveda zaželeli, je na zadnji klopi dovolj prostora tudi za dvigovanje povprečja števila članov slovenskih družin.
Izdelava je dokaj temeljita, nekateri materiali pa preveč plastični in zato manj razkošni. Tukaj »nemški« konkurenti prehitijo 3OOC. Tudi zato, ker boste na primer za BMW serije 7 s podobnim motorjem in tehničnimi karakteristikami morali odšteti v povprečju 6,5 milijona tolarjev več.
Za večino funkcij, ki se izvajajo v avtomobilu, skrbi elektrika. Kot zanimivost naj omenim, da pri vstopanju in izstopanju iz vozila nimajo težav tudi tisti nekoliko močnejši, kajti ob izklopu motorja se volanski obroč in voznikov sedež samodejno pomakneta v skrajni točki (volan v globino in navzgor, sedež pa popolnoma nazaj). Omenjena funkcija vam med drugim »pove«, kdo
Foto: Danilo Majcen
predstavlja ciljno populacijo modela 300C. Voznikov sedež si lahko izdatno nastavimo, tudi v globino in višino, in tako najdemo sebi ustrezen položaj. Preizkusni chrysler je bil opremljen s po globini električno nastavljivima pedaloma za plin in zavore ter spominom, pomikamo pa jih z bočnim stikalom na voznikovem sedežu, za kar morate sicer dodatno seči v denarnico za 61.000 tolarjev.
Naslednja posebnost so izrazito ozke steklene površine (kot bi jih skrajšali na polovico) vključno z vetrobranskim steklom, kar me je nekoliko motilo in zahteva privajanje. V oči pade tudi elegantna in hkrati agresivna motorna maska. Napoveduje, da se je pred vami pojavila težka limuzina. Pa 3OOC tehta »le« dobrih 1700 kilogramov.
Avtomobil v podobnem slogu nadaljuje tudi pri pogonskem delu. »Igra« predvsem na čustva; v kombinaciji z mogočnim 3,5-litrskim bencinskim šestvaljnikom in s svojimi 253 konji moči pa nudi prepričljive zmogljivosti. Ob tem je potrebno poudariti vznemirljivo zvočno ozadje. Da avtomobil ni ravno nesramno »žejen«,
preprečuje moderna tehnologija, pa vendar 68-litrska posoda za gorivo ne omogoča kakšne pretirane avtonomije in kazalec za gorivo vas kaj kmalu opozori, da bo potrebno zapeljati na bencinsko črpalko. 3,5-litrski motor deluje v kombinaciji z zastarelim samodejnim menjalnikom, ki ima le štiri prestave in ne dovoli ročnega pretikanja. Na ta račun vas avtomobil nekoliko prikrajša pri zmogljivostih in varčnosti z gorivom.
V primerjavi z predhodnikom 3OOM so inženirji bistveno izboljšali vozne lastnosti njegovega naslednika. Težave z neprilagojenostjo za večjo hitrost so le še spomin. Motorno moč prenaša na cestišče zadnji kolesni par, ki se na račun kontrole proti zdrsu koles redkeje zavrti v prazno, le da se 3OOC ne pelje čez naše cestne luknje tako dobro, kot bi si želeli in kot to danes
Foto: Danilo Majcen
omogoča uveljavljeno zračno vzmetenje.
Slovenci se le s težka pustimo prepričati, da niso le nemški avtomobilistični izdelki vredni našega zaupanja in nakupa. Morda tudi zato 3OOC ni ravno pogosto viden na slovenskih cestah. Je pa v ZDA, kjer se je Chrysler odločil povečati proizvodnjo vozil. Zaradi velikega povpraševanja vodilni možje v tovarnah celo razmišljajo, da bi se odpovedali tradicionalnemu odmoru. Tako bi zadovoljili velikim željam potrošnikov po njihovih vozilih. Za razliko od Evrope je zelo verjetno, da bo 3OOC postal kultni avtomobil v Ameriki. Je avtomobil, ki odseva moč in šarm. V neomejenih količinah.
Za chryslerja 300C lahko preprosto zapišem: »Všeč je bil tudi župniku iz Kostrivni-ce.«
Danilo Majcen
Novičke
Subarujeva prenova foresterja
Subarujevi avtomobili izstopajo po dvojem: po stalnem simetričnem štirikolesnem pogonu in po bokserskih motorjih. Omenjeni odliki pa najdemo tudi v modelu forester, ki ga je subaru za prihodnje modelno leto rahlo prenovil.
Prenova zajema spremenjeno zunanjost vozila, dodelavo motorjev in podvozja ter nekatere nove tehnične rešitve. Na račun novega prednjega dela, drugačnega odbijača, maske in žarometov so dose-
gli bolj terenski videz vozila. Z multifunkcijsko osrednjo konzolo, ki zajema mizico, naslon za roke in držalo za pločevinke pa je novinec pridobil tudi na praktičnosti.
Prav tako je znatno spreme-
njena paleta motorjev. 2,O-li-trski atmosferski motor je od predhodnika močnejši za 33 KM in jih sedaj premore 158. Moč je narasla tudi 2,5-litr-skemu turbomotorju; in sicer na 23O KM. Turbomotor je moč naročiti tudi v povezavi s samodejnim menjalnikom, ki omogoča ročno prestavljanje in je povezan z napravo za uravnavanje dinamične stabilnosti. Forester se ponaša z dobro cestno voznostjo, k temu pa pripomore nizko nameščeni bokser motor in stalni simetrični štirikolesni pogon. Podvozje je sedaj še bolj dinamično naastavlje-no, z manjšimi vzdolžnimi in prečnimi nihanji. Pri 2,5-litrskem modelu sodi med
serijsko opremo vozila tudi samodejno nastavljanje oddaljenosti zadnjega dela od tal. Za pasivno varnost skrbijo zraven zavornega dodatka ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD še aktivni prednji vzglavniki, dvostopenjsko napihljivi prednji zračni blazini ter stranski blazini. Karoserija naj bi bila kar za 60 % čvrstejša od prejšnjega modela. Kot zanimivost naj omenim nov izpušni sistem »constant pulsation«, ki po zaslugi enako dolgih izpušnih cevi prepreči interfe-renco izpušnih plinov, izboljša navor v srednjem območju vrtljajev ter omehča tipični bokserski zvok.
Danilo Majcen
Foto: arhiv
Ansambel Ekart • Pred Niagarskimi slapovi
Odlično je le domače
Tony Ferko je pravi ljudski godec, harmonikar in veseljak. V različnih zasedbah je igral na mnogih slovenskih porokah in zabavah. Za goste, ki jih pri hiši nikoli ne manjka, sam pripravi dobre salame. Recepta ne izda! Rodil se je na Goričkem, zelo mlad pa je odšel s trebuhom za kruhom. Dela kot brusi-lec v tovarni Siemens v Hamiltonu. »Še teden dni, pa grem v penzion! Komaj čakam! Cele dneve bom igral harmo-
niko in užival,« navdušeno pove. Žena Betka, rojena na Vrholah pri Slov. Bistrici, je odlična kuharica, ki tudi rada prepeva. Imata pet otrok, sta zelo skrbna in verna, hitro pa ugotoviš, da imata široko srce. Sta prava dobrotnika.
Dopustniške dni smo odlično izkoristili. Veliko smo se kopali v Milanovem bazenu, obiskovali nakupovalne centre, si ogledali mesto rož Niagara On The Lake, vinski paradiž v Ontariu,
Walter Ostanek in ansambel
Niagarske slapove in zabavišče Mari-neland, ob večerih pa bili povabljeni na obiske k rojakom, kjer ni manjkalo bogato obloženih miz in slovenske pesmi. Nepozaben bo ostal večer pri Nedeljkovih. Na obali Ontarijskega jezera imajo romantično vilo z razkošno opremo, urejen vrt z negovano travo in teraso tik ob vodi. Večerja je bila bogata, raznolika in okusna. Pred koncem so postregli še sladoled, sočno sadno torto in kavo, ob slovesu pa je polnočni vetrič odnašal po zasanjanem jezeru nežno pesem Nocoj pa oh nocoj.
Z zanimanjem smo si ogledali kanadski vinski paradiž. Kanada ni samo dežela hokeja, jezer in prostranosti. Druga največja država na svetu ima tudi veliko vina. Južno, ravninsko področje Ontaria, med Hamiltonom in Niagaro, je skoraj na celotni dolžini 80 kilometrov posajeno z trto. Veličastne vile ali vinarne sredi urejenih vinogradov nudijo vsakodnevne degustacije, nakupe, hrano in zabavo. Zanimanje je veliko, ponudba bogata. Preizkusili smo nekaj sort belega, rdečega ni črnega vina. Okusi so različni, naša povprečna ocena pa prav dobra. Odlična so le naša bela štajerska vina!
Ko smo bili povabljeni v čudoviti Marineland, se nam je pridružil kralj kanadske polke Walter Ostanek. Starša trikratnega dobitnika glasbenega grammyja sta bila rojena na Dolenj-
skem. Simpatičen, vedno nasmejan harmonikar in avtor številnih hitov kljub 70 letom s svojim orkestrom še vedno aktivno igra in prepeva. Vsak dan štiri ure, od zgodnje pomladi do pozne jeseni, s to razliko, da zadnja leta pri igranju sedi. Dobro pozna Slovenijo, slovensko glasbo, nekatere glasbenike ter razmere v glasbi. »Zlati časi glasbe so mimo! Dobre harmonike so samo še stare harmonike,« pove in radi mu verjamemo. »Dokler bom zdrav, bom igral,« nam zaupa. Ob slovesu mu zaželimo veliko zdravja in osebne sreče, ter da se kmalu vidimo v Sloveniji.
Zadovoljni obrazi obiskovalcev koncertov in organizatorjev so dokaz, da smo svoje glasbeno poslanstvo opravili z odliko, odlični pa so bili tudi vsi naši gostitelji in planerji turneje. Nudili so nam vse: brezplačne prevoze, hrano, prenočišča, ozvočenje, instrumente, ter veliko lepih, nepozabnih trenutkov. To so ljudje, ki ljubijo Slovenijo! Z gotovostjo lahko zapišem, da je tudi četrta turneja uspela. Rojaki in ljubitelji slovenske glasbe v ZDA in Kanadi so bili zelo veseli Polke čez Ontario, nove skladbe našega ansambla, ki smo jo poklonili prav njim. Ko smo na koncu vsakega koncerta zaigrali tisto našo: »Le zapojmo prijatelji, bog ve kdaj bomo skup' prišli,« je bilo rosnih veliko oči ^
Visoko nad oblaki misli hitijo do-
mov, kjer nas nestrpno čakajo domači, predvsem pa najmlajši. Zbežijo pa tudi nazaj, k prijetnim trenutkom, dobrim ljudem in prijateljem, ki so v globini duše močno prisotni. V vsakemizmed nas tli želja, da se še srečamo. Želimo tudi, da se pesmi, ki jih nosijo v srcu, pogosto slišijo, da razveseljujejo in ohranjajo slovenstvo.
Na koncu pa še to. Čeprav je Slovenija mala dežela in ima le toliko prebivalcev kot predmestje New Yorka, smo po svetu velikokrat bolj prepoznavni, kot mislimo. Naši rojaki so po širnem svetu zaorali globoke brazde. Seme, ki je bilo posejano daleč od doma, še vedno rodi, res pa je, da je glavna žetev že mimo. Slovensko govoreči rojaki so stari in jih je vse manj. Njihovi potomci slabo ali pa sploh ne govorijo slovensko, izžarevajo pa izredno ljubezen do vsega, kar je slovenskega. Od teh ljudi je odvisno, ali bodo tam daleč še peli slovenske pesmi in ali bodo na domovih vihrale slovenske zastave. Potrebna bo pomoč. Pri tem ne mislim na denar, pač pa na razna povezovanja, sodelovanja, jezikovne tečaje in sproten pretok informacij. V teh mladih ljudeh, ki jih ni malo in nimajo političnih predznakov, ne vidim le bodočih morebitnih nosilcev slovenskega društvenega življenja, ampak tudi dobre jutrišnje turiste, željne dežele pod Triglavom.
J. Ekart
Svetinje • Jutri gre za res!
Slavje vredno imena
Na nedavni tiskovni konferenci so predsednik TD Ivanjkovci Franc Polič, predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh in direktorica IGD Holermuos Anka Lesjak predstavili program prireditve ob poimenovanju kraja Svetinje. Najprej bo svečano in slovesno, nato pa rajanje z Natalijo Verboten in Atomic harmonik do jutra!
Osmi praznik trgatve so si v Turističnem društvu Ivanjkovci zamislili malo drugače kot minula leta. Prireditev so postavili na eno mesto, na Svetinje, ki obenem praznujejo svoj uradni nastanek, prireditev pa bo tudi zadnja v nizu že dober mesec dni trajajočih
prireditev ob prazniku KS Ivanjkovci. Prireditev se prične ob 17. uri in bo priliki primerna, zelo slovesna. Odprli bodo tudi nov turistični objekt z devetimi apartmaji in 20 ležišči visokega standarda štirih jabolk, z gostinskim lokalom v kleti. Objekt je bil obnov-
Organizacija jutrišnjega velikega dogodka na Svetinjah poteka v amaterskem aranžmaju, vendar na nivoju, ki bi si ga želela marsikatera profesionalna organizacija. Glavni »krivec« za to je prodorni predsednik TD Ivanjkovci Franc Polič ob pomoči predsednice KS Ivanjkovci Slavice Rajh (desno) in ob podpori Anke Lesjak, direktorice IGD Holermuos.
ljen tudi s pomočjo sofinanciranja iz sredstev SAPARD, na katera se je prijavila turistična kmetija Lesjak. Gre za okrog 300 let staro gosposko hišo, ki je v letih obstoja spremenila številne lastnike, gostila je tudi vrtec in skupaj s še neobnovljeno šolo in cerkvijo tvori središče kraja. Pred objektom bodo po protokolu, posadili potomko najstarejše mariborske trte, k slovesnosti trenutka pa bo prispeval tudi dvig zastav, poleg slovenske, ormoške in evropske bo prvič v vetru zaplapolala tudi zastava Svetinj. Organizatorji so namreč dali izdelati tako grb kot tudi zastavo kraja po predpisih, ki sicer veljajo za krajevne skupnosti in morda bo nekoč trta na beli podlagi z modrim in rdečim grozdom in odprto knjigo postala grb KS Ivanjkovci. Pri oblikovanju simbolov so upoštevali vse heraldične zakonitosti, saj so finančno zahtevno delo želeli speljati čimbolj kvalitetno.
Iz jutrišnjega programa velja omeniti skupni koncert MPZ Ivanjkovci in Mešanega PZ Klapljica v svetinjski cerkvi. Sodelovali bosta kar dve godbi na pihala, ormoška in središka, folkloristi KD Ivanjkovci in ljudska godca - 95-let-ni Ivan Petovar na goslih in Venčeslav Kolarič z diatonično harmoniko. Organizatorji so izdali tudi zbornik Svetinje nekoč, danes in jutri, ki je tudi bogato sponzorsko podprt.
Turistična destinacija bodočnosti
Na četrtkovo tiskovno konferenco smo se v Veličane pripeljali še po prašni poti, do prireditve pa so organizatorji obljubili, da bosta cesta in parkirišče ob šoli, kjer bo stal prireditveni šotor, že asfaltirana. Obiskovalce naprošajo, da avtomobile parkirajo že v Ivanj-kovcih, od koder bosta na prireditveni prostor vozila dva minibusa. Že v bližnji prihodnosti pa naj bi prometna cesta, svetinjski župnik Janez Gorgner ugotavlja, da je sedaj dnevno več turistov, kot jih je bilo prej v dveh tednih, Svetinje obšla. Pod igriščem bo kmalu vodila obvozna cesta. Na prireditev pa se lahko podate tudi peš po »črni poti«, vendar je glede na čudežno moč, ki jo pripisujejo bukovemu gozdu, skozi katerega vodi, treba skrbno razmisliti o izbiri spremljevalca ^
V prihodnosti bo k drugačni podobi kraja prispevala tudi stara svetinj-ska šola, saj so idejni projekti za njeno pretvorbo v manjši hotel že v izdelavi. Poleg prenočitvenih kapacitet naj bi razpolagala tudi z manjšo kongresno dvorano. V središču kraja si Anka Les-jak zamišlja tudi turistično tržnico, na kateri bi lahko domače kmetije prodale svoje pridelke in izdelke. Prepričana je, da povečan obisk turistov potrj'uje, da ima smeli načrt prihodnost, da bo turizem v teh krajih zaživel.
Predsednico Ks Ivanjkovci Slavico Rajh veseli zlasti, da se razpadle stare zgradbe počasi preurejajo in dobivajo novo obliko in vsebino. Svetinje bodo postale 16. vas te druge največje KS v občini.
Minuli petek je pričela delovati tudi internetna stran TD Ivanjkovci www. td-ivanjkovci.info, kjer je mogoče najti vse informacije o kraju, prireditvah, turističnih možnostih, nastanitvenih kapacitetah in podobno. Namenjena
pa je tudi vsem domačim ponudnikom storitev in izdelkov kot povezovalni dejavnik. Franc Polič je poudaril, da se TD ne namerava ukvarjati s pridobitnimi dejavnostmi, je pa pripravljeno odigrati povezovalno in iniciatorsko funkcijo v kraju. Razmišljajo tudi o uvedbi tržnega dne, ko bi sejem spet postavili v njegovo podeželsko okolje. Na sejmu bi bilo mogoče kupiti sadike, posodo in pripomočke za kletarjenje in podobno. Na Svetinjah v prihodnost gledajo v luči povezovanja vseh ponudnikov, Taverne, Maleka in tudi Jeruzalema, ki bo prihodnje leto morda že lahko sprejel prve goste.
Glavna pokrovitelja prireditve sta IGD Holermuos Ormož in Engrotuš Celje.
viki klemenčič ivanuša
V zlati knjigi so »zabeležena vsa znanja, vsa delovna ustvarjalnost poko-lenj, ki so se tod rojevala in pridelovala odlične letine rumene, rdeče in črne žlahtnine. Iz vrha zelenega grička raste stara, črna in skrivljena vinska trta ^ v podobi črke S tako, da je že po njeni podobi moč spoznati, da smo v bližini Svetinj,« je simbolika grba razložena v zborniku.
RABAC
4* Lanterna, notranji bazen, brezplačno za otroka do 7 let
29.9.-6.1172D/POL 12.980
TERME LENDAVA
3* app. Upov gaj, neomejeno kopanje, brezplačno za otroka do 12 let
21.9.-28.10./2D/POL 13.990
UMAG
3* Sipar, notranji bazen, 50% popusta za otroka do 12 let 2.10.-29.10./3D/POL 20.970
PORTOROŽ
3* Lucija/Barbara, brezplačno za otroka do 12 let
1.10.-30.10y3D/POL od 26.340
NICA
4-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje
6.ioy4D/POL 39.900
GRČIJA, Rodos
2* hotel, letalo iz yubijane, brezplačno parkiranje
25.9/7D/NZ	59.900
TUNIZIJA
3* Abou Nawas Monastir, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
1.10./7D/AI 79.900
TURČIJA, Antalya
4* Dinler, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
2.,9.,16.10/7D/AI od 91.700
JORDANIJA
4* iiotel, letalo iz Ljubljane, slovensko vodenje
2i.ioyioD/POL 159.900
EGIPT, križarjenje po Nlu
5* hotel/ladja, letalo iz gubljane, slovensko vodenje
2i.ioy8D/POL 164.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 0801969 • waiw.sonchak.com Worldof TUI
Foto: vki
Foto: vki
Kuharski nasveti
Biskvitno testo
Uspeh slaščic iz biskvitnega testa je v prvi meri odvisen od kvalitetnih sestavin in pomena posamezne sestavine, tehnike priprave testa in pečenja. Osnovna sestavina biskvitnega testa so jajca.
Najpogosteje v pripravi jedi uporabimo jajca s težo 50 g in ta podatek nam pove, kako sestavimo recept oziroma koliko sladkorja in moke potrebujemo. Pri težkih biskvitnih masah je razmerje med moko, sladkorjem in jajci enako, oziroma za težo 50 g jajc uporabimo še 50 g sladkorja in 50 g moke. Za lahke biskvitne mase pri masi enega jajca oziroma 50 g uporabimo še 20 g sladkorja in 20 g moke.
Osnovne sestavine biskvit-nega testa pa lahko še dodatno spreminjamo. Tako lahko cela jajca delno zamenjamo z rumenjaki, in sicer do tretjine ali polovice teže jajc nadomestimo z rumenjaki. Takšno biskvitno testo je zato težje, gostejše in ima v prerezu po peki drobne in enakomerne zračne mehurčke. Pri pripravi težkih biskvitnih mas jajc ni priporočljivo zamenjati z rumenjaki, saj bi s tem preveč znižali količino vode v testu in zaradi tega se v testu slabo topi sladkor, kar vpliva na slabo strukturo testa po peki. Od moke najpogosteje uporabimo gladko moko ali mešanico gladke in ostre moke. Če moko shranjujemo v večjih količinah, jo vedno presejemo, saj s tem moka
dobi nekaj zraka, ki dodatno vpliva na rahlost biskvitnega testa med peko in po njej.
V biskvitnem testu pa lahko nadomestimo tudi moko s čistim škrobom. Prav tako kot pri rumenjakih velja tudi za moko, da je le polovico lahko nadomestimo s čistim škrobom. Uporabimo lahko pšenični, koruzni, krompirjev in rižev čisti škrob. Bi-skvitno testo, v katerem del moke nadomestimo s čistim škrobom, je po peki bolj fino glede na gostoto in strukturo testa. Dodatek škroba pa zmanjša tudi količino lepka v moki, zato preveč dodanega škroba maso osuši in ji daje grobo strukturo.
Biskvitno testo velikokrat izboljšamo z raznimi dodatki, kot so narezana jedrca lupinastega sadja - orehi, lešniki, mandlji, pinjole in podobni dodatki. Vedno jih primešamo k moki ali škrobu, saj se le tako enakomerno porazdelijo po celotni masi. Prav tako dodajamo vse dodatke, ki so grobo zmleti, k moki. V kolikor pa dodajmo drobno zmlete dodatke, nam ti že služijo kot nadomestek moke, zato v tem primeru osnovni recept zmanjšamo za toliko, kolikor smo dodali mletih dodatkov. Od fino mletih dodatkov najpogosteje dodajmo sladke drobtine, orehe, kakav, navadne drobtine in podobne dodatke. Pri dodatkih pazimo
Mokri smrček
Odgovor: Težave z gibanjem, hojo, vstajanjem pestijo zlasti starejše živali in živali s prekomerno telesno težo. Največkrat gre za degenerativne spremembe na sklepih, sklepnih hrustancih
Kosti in sklepi psa
Vprašanje bralke Anje iz Ptuja: Naš kuža Nero ima 9 let. Zadnje čase opažamo, da težko vstaja, rad dolgo leži in občasno šepa. Ali obstajajo zdravila oz. preparati, ki bi psu jačali kosti in sklepe tako, da bi lažje vstajal in se tudi bolje počutil. Hvala za odgovor.
in dolgih cevastih kosteh (kolki, hrbtenica, medenični obroč, komolec). Ker gre večinoma za fiziološke procese, ki so naravni in se jim ne moremo izogniti, lahko živalim z omenjenimi težava-
tudi, da ti nikoli ne presegajo količine sladkorja v testu, saj to vpliva na okus in strukturo izdelka po peki.
Če dajemo v biskvitno testo manjšo količino biskvitnih drobtin, ni potrebno narediti sprememb v receptu, razen če se masi spremeni gostota. Najbolje je, da biskvitne drobtine dodajamo premešane z manjšo količino mleka. Dodatek kakava v biskvitno testo močno vpliva na barvo in aromo biskvitnega testa. V kolikor pa je dodatek kakava prevelik, dosežemo ravno nasprotno, kot bi sicer želeli. Zato upoštevamo, da na en kilogram moke dodamo največ 8 dekagramov kakava ali 10 dekagramov jedilne čokolade in pri tem pazimo, da izbiramo čim manj sladko jedilno čokolado.
Zraven tega moramo upoštevati, da lahko biskvitno testo pripravimo na tri različne načine. jajca in sladkor stepamo nad soparo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Maso s tem ogrejemo na 40 °C. Ko naraste, previdno dodamo dišave, vaniljo in limono in na koncu previdno primešamo presejano moko. Ta način priprave je primeren za izdelavo biskvitnih ru-lad in tort.
mi pomagamo tako, da jim v hrano dodajamo dodatke, ki krepijo sklepne hrustance, vezi ter hkrati ščitijo sklepe pred poškodbami oz. prekomerno obrabo. Farmacevtska industrija je v zadnjem času naredila velik napredek in na tržišče ponudila kopico odličnih preparatov, ki jih živalim dajemo skupaj s hrano ter jim tako lajšamo starostne tegobe vezane na skeletno mišični sistem.
Preparati so v obliki tabletk ali prahu, ki se enostavno primeša k obroku hrane. Vsebujejo učinkovine, ki pomagajo
Biskvitno testo lahko pripravimo tudi tako, da cela jajca skupaj s sladkorjem mešamo z ročnim mešalnikom ali strojem. Če testo obogatimo z dodatkom maščobe, ga prav tako dodamo na začetku mešanja, da se z dolgim mešanjem maščoba enakomerno in homogeno porazdeli po celotni masi. Moko z ostalimi dodatki primešamo na koncu ročno. Ta tehnika priprave biskvitnega testa je primerna za minjone, biskvitne rezine s kremami, navaden biskvit in podobne biskvitne slaščice.
Biskvitno testo pa lahko pripravimo tudi tako, da ločimo rumenjake od beljakov, rumenjakom dodamo polovico sladkorja, tekočino in maščobo in penasto umeša-mo. Ročno dodamo moko z dodatki in trdi sneg beljakov z ostalo polovico sladkorja. Biskvitno testo je po peki rahlo, z velikimi zračnimi mehurčki, in je manj primerno za tiste biskvitne rezine, kjer bodo koščki majhni in želimo, da čvrsto stojijo. Iz tako pripravljenega biskvitnega testa pogosto pripravljamo biskvitne oblete, biskvitne rezine s čvrstimi kremami in podobne slaščice.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
pri obnovi hrustancev, vezi in tetiv ter tako omogočajo nemoteno in pravilno delovanje lokomotornega aparata. Prav tako blagodejno vplivajo na srčno mišico in izboljšujejo vitalnost vašega ostarelega psička.
Ker so režimi in količine dajanja omenjenih preparatov vezani na velikost in težo živali, je smiselno, da se, preden začnete terapijo, posvetujete z vašim veterinarjem ali farmacevtom.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
& 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt ob začetku jeseni
Izteklo se je poletje, začela se je jesen: čas ko se pri večini vrst vrtnega rastja vegetacija končuje, narava se odene v barvito jesensko podobo, ponudi plodove in sadove letine ter se mirno prične pripravljati na zimski počitek.
V SADNEM VRTU obiramo srednje pozno zoreče sorte jabolk in hrušk, pri poznozorečih sortah pa med zorenjem redno pregledujemo in izločamo od insektov ali drugih vzrokov poškodovane plodove, da se sadna bolezen monilija ne bi prenašala na zdrave plodove. Po obiranju z drevesa, poberemo z drevesa tudi neuporabne in poškodovane plodove, hkrati porežemo in odstranimo poškodovane in polomljene vejice, ker so zasušeni plodiči in trohneče vejice zatočišče in leglo škodljivcev in bolezni, ki bodo tod prezimile. Trave in širokolistni pleveli rastejo vse do začetka jesenskih pozeb, zato jih redno kosimo, kot smo to počeli skozi vso poletje. V zatravljenih nasadih se zadržuje več vlage, ki ugodno vpliva na razvoj glivičnih sadnih bolezni, pleveli se v tem času semenijo, sicer pa se po pokošenem sadnem vrtu lažje opravljajo jesenska opravila.
Povečamo budnost o morebitni prisotnosti voluharja v sadnem vrtu in načinom njegovega uničevanja. Voluhar v tem času izlega poslednji rod v letošnjem letu, hkrati pa se že pripravlja na prezimitev, zakar si nabira zaloge hrane, pri tem opravilu pa je nase manj pozoren in zato lažje uničljiv.
Na drevesnih ranah starejših češenj, višenj, marelic in sliv je pogost pojav smolikavosti, ko se vsled slabšega zaraščanja iz njih prične izcejati smola. Smolikavost preprečimo s premazom smolikavega mesta s 3-odstotno ocetno kislino.
V	OKRASNEM VRTU je zdaj čas za sajenje in presajanje različnih vrst lilij. Dobro uspevajo na sončni legi in propustnih tleh. Če je zemlja, kamor želimo posaditi lilije, težka, ji dodajamo dobro preperele kompostovke in pesek.
Grme trajnic, razen tistih, ki cveto pozno jeseni, če so se že preveč zgostile in prerastle, še v tem mesecu razdelimo in razsadimo. Pri tem opravilu rastline skrajšamo malo nad tlemi, korenine pa do polovice. Razdeljeni novi deli rastline oziroma sadike naj ne bodo premajhni, ker se takšni težko vkoreninijo do spomladi ter zelo skromno cvetijo. Za presajance skopljemo precej veliko jamo, ki jo zapolnimo s svežo rodovitnejšo zemljo, da bomo lahko korenine razporedili navpično v zemljo. Posajene rastline dobro zalijemo. Za boljšo prezimitev pa jih je pred mrazom priporočljivo zavarovati s pedenj debelo plastjo listja.
Grobove, spoštljiv kraj poslednjega počitka naših svojcev, negujemo in urejamo skozi vso leto, sedaj pa je čas za posaditev z raznimi vrstami prezimnih cvetlic in okrasnih trajnic. Za vsako vrsto rastlin, ki jih nameravamo posaditi, moramo poznati njene potrebe na rastišču, sicer v rasti ne uspevajo. Običajno jim namenimo razne substrate ali bogate mešanice zemlje, ki jim pri sajenju primešamo nekaj ilovnate zemlje, da bodo lažje prezimile.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo pridelke vrtnin po vrsti kot doraščajo in dozorevajo. Pridelki, ki jih bomo hranili v svežem stanju, bodo trpežnejši, če bodo dorastli, dozoreli in spravljeni v suhem in toplem jesenskem vremenu. Bučke in kumare prenesemo v suh, zmerno svetel in topel prostor. Zložimo jih na slamo na poličke ali sadne platoje, da se med seboj ne dotikajo. Paradižnike pa še nekaj časa ohranimo sveže, če jih vložimo v preluknjano plastično vrečko ali ovijemo v vlaknasto folijo vrteks.
Miran Glušič, ing. agr.
Mm
23-Petek	24-Sobota	25-Nedelja	26-Ponedeljek
27-Torek	28-Sreda	29-Četrtek	
Pozdravljeni! Sem poročen 30-letnik z dvema otrokoma. Doma sem na Obali. Zaposlen. Podnajemnik. V kratkem bom razpolagal s cca. 15 mio SIT. Rad bi jih naložil v družinski posel oz. v nekaj donosnega. Že dolgo si z ženo želiva zamenjavo službe, še bolj pa lastnega posla.
Imamo dve opciji:
1.	nakup lastnega stanovanja in še nadaljnje iskanje službe (a brez rizika),
2.	začetek lastnega posla in obračanje denarja v naložbah. Ostali bi podnajemniki. Dokler nam posel in obresti ne bi omogočili nakupa lastnega stanovanja.
Oba sva fakultetno izobražena, delovna. Ne bojiva se izzivov.
Kaj nam lahko svetujete?
Najlepša hvala.
Pozdravljeni!
Po moje bosta bolj srečna, če se bosta lotila lastnega posla in 15 mio SIT obračala v primernih naložbah (predlagam, da si poiš-četa nekoga, ki se aktivno ukvarja z upravljanjem premoženja in pri prestavljanju denarja iz sklada v sklad ne povzroča nobenih dodatnih stroškov), ker se bosta nove službe v 5 letih zagotovo spet naveličala. Sicer pa, zakaj bi svoj dragoceni čas prodajala za uresničevanje finančnih ciljev drugih oz. zakaj bi raje delala za druge kot zase?
Za 15 mio SIT pa se tudi lahko dogovorita, da začneta črpati npr. 180.000 SIT rente od donosov, ki naj bi se gibali v povprečju 15 % na leto (Raiffaisen ost europa je letos že blizu 60-od-stotne donosnosti - upam, da sta že zraven).
Obstaja pa še ena možnost, da obdržita sedanjo zaposlitev in zraven začneta vlagati v posel, ki deluje po sistemu multiplikacije, ter klasično službo zamenjata, ko vam prihodki iz takega načina posla presežejo klasično plačo za 3- do 4-krat.
Vsem ostalim pa želim veliko pametnih finančnih odločitev. Prvo pravilo, če hočete oboga-teti, je: ne se ravnati po pravilu množice. Bolj ko to pravilo upoštevate, večja je verjetnost, da boste nekoč imeli premoženje.
Prvo: ste morda že kdaj slišali, da bi Američani za svojo socialno varnost varčevali v zavarovalnici?
In drugo: ste morda vedeli, da če se spremeni samo ena črka v zakonu za vašo bodočo penzijo, morate popolnoma spremeniti vaš pokojninski načrt.
V razmislek!!!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLIJŠMITMS MimilNETlJ!
RADIOPTUJ
<MríC«te
32k îh Tune In! www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Rak - družinski ciovek
(22. junij do 22. juiij)
radi prekrijejo za masko togega in hladnega videza. So zagovorniki tega, da ne pridemo nikamor, če svoja čustva nosimo na dlani. Na videz so miroljubni in nežni, ne smemo pa pozabiti, da je to znamenje, ki ima klešče in z njimi lahko uščipne, kar pa boli, seveda pa le pod pogojem, da smo ga izvali iz njegove hišice. Ljudje rojeni v tem znamenju slovijo po intuiciji in močni povezanosti s seboj. Povezani so lahko tudi s svojo podzavestjo, seveda pa je pred tem nujno, da se naučijo ločiti strah od intuicije. Pri tem bodo potrebovali nekaj dobre volje in namena. Imajo pa globoko razvito domišljijo, in če jo povežejo s skeptičnost-jo, so zaskrbljeni. Zato pa morajo razviti logičnost in že prej omenjeno intuicijo. V astro-medicini Rak vlada prsim, ženskim organom (maternici ) in trebuhu. Njihova barva je bela in kristal zaščite je mesečev kamen. Nalogam in težav so na splošno kos in bodo naredili vse, da jih premagajo. Mali Raki pa so najbolj občutljivi, zato jih je treba vzgajati s trdo roko v žametni rokavici. Tudi če občutljivosti ne kažejo, jih spremlja celo življenje. Po navadi težko pridejo v ospredje zaradi izrazite neborbenosti.
Staromodna čestitka zaščitni znak
V zakonsko življenje se po-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
Četrto znamenje zodiaka je Rak, temu znamenju vlada Luna. To so ljudje, ki so bolj okroglega obraza, blede polti in med obrvmi imajo ponavadi črtico. Ljudje Lune so zelo nežni, senzitivni in občutljivi. Navezani so na vse, kar jim pomeni varnost in stabilnost. Tudi sami pa radi negujejo in se nostalgično spominjajo preteklosti in vsega prijetnega. Njihov dom je zatočišče, radi ga opremljajo, večno urejajo in v njem preživijo večino prostega časa. To je kraj, kamor se lahko zatečejo v tistih veselih in manj veselih trenutkih. Pride pa tudi čas, ko so zaprti vase in so spremenljivega vedenja in v takem trenutki jih ni ravno lahko razumeti. V svojem bistvu se oklepajo tudi ljudi, v kolikor pa bi se sami ali kdo od njihovim bližnjih počutili ogrožen, jih znajo goreče braniti. Globoko v njih je čutiti materinsko (ali očetovsko energijo), romantičnost in nežnost, toda svoja čustva kaj
dajo s premislekom in slovijo kot zvesti in stabilni partnerji. V ljubezni so pripravljeni narediti vse, da bo zakon uspešen in da dobijo tako iskano potrebo po varnosti. S srčnostjo osvojijo nadvse veliko, slovijo pa tudi po pozornosti in njihov zaščitni znak je staromodna čestitka in vendarle je dana iz srca, to pa šteje več kot vsa moderna darila sveta. Na svojega srčnega izvoljenca ali izvoljenko se navežejo in z njimi ostanejo do konca življenja, v primeru ločitve pa trpijo in se zavijejo v molk, kajti s preteklostjo le s težavo prekinejo za vedno.
Svojim otrokom se posvečajo z ljubeznijo, jih negujejo in varujejo, za njih so vedno bela štručka in predvsem nežnejše predstavnice tega znamenja le s težavo sprejmejo dejstvo, da nekoč odrastejo in da si bodo ustvarili svoj dom in družino.
Prirojena intuitivnost - dobra poslovna priložnost
Zanimivo je, da je Rakova tipična lastnost vztrajnost in odločnost. Imajo smisel za nego in negovanje. Zaradi
Duševno zdravje
Dostojanstvo
Življenje postaja iz dneva v dan težje. Vse več ljudi ostaja brez dela, socialna stiska je vse hujša. V takih razmerah, ko človek nima niti za kruh, je težko ohraniti dostojanstvo. Jožeta zanima tudi strokovna razlaga besede dostojanstvo.
Dostojanstvo pomeni čast in ponos, dostojanstveno vedenje ali ravnanje pa pomeni, da v vsaki situaciji človek ohrani svoje človeško dostojanstvo, dostojanstvo svoje osebnosti.
Seveda ko si v hudi socialni stiski, ko si nemočen, da bi poskrbel za vsakdanji kruh zase in za svojo družino, ni enostavno ohraniti tisti minimum ponosa, da se ne čutiš sam pred sabo ponižanega in ne izgubiš zaupanja v samega sebe in se nehaš spoštovati.
Toda če imaš pozitivno samopodobo, če znaš samostojno in kritično misliti, če znaš vzpostavljati pristne stike s soljudmi, če znaš čustva ustrezno izražati in če imaš primeren odnos do samega sebe in če si usmerjen k temu, da ustvarjalno realiziraš svoje zmožnosti, boš v vsaki situaciji ohranil svojo čast in ponos, svojo dostojanstvo in našel rešitev in izhod tudi iz najbolj kritične in ogrožajoče situacije. Človek mora verjeti vase in v svoje zmožnosti in vedno pozitivno misliti ter biti optimističen, seveda vedno v realističnih okvirih, nikoli v iluzijah ali samoprevarah.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
tega si lahko izberejo službo v negovalnih službah, pedagoškem delu, še posebej z malimi otroki, ali pa v ginekologiji. Karkoli že počnejo, je nujno, da vnesejo v službo prirojeno intuitivnost, in to je dobra poslovna priložnost. Kopičenje denarja za morebitne hude čase je za njih pomembno in vsak tolarček prav pride. Čas upokojitve sprejmejo le s težavo, v prostem času pa je dobro, če zavihtijo kuhalnico ali pa se lotijo kakšnih zbira-teljskih del. Priporočljiva je
tudi hitra hoja zaradi povečane verjetnosti nabiranje maščob. Med priljubljene športe in predvsem koristne pa sodita plavanje in ples. V omari vsakega Raka pa boste našli stare fotografije, spominke na mladost, otroška leta in drugo, kar vzbuja tako iskano preteklost. Pomembno pa je, da ozavestijo, da je preteklost le del večnega trenutka in da je važna tudi sedanjost - ki kroji prihodnost.
Tadej Šink, horarni astrolog
Računalniški kotiček
»
Bog dej deža, ke ^
«
bi lehko leža,« pravijo. Če bi imeli takrat računalnike, bi verjetno ta stavek zvenel malo drugače.
Vreme je kot nalašč za posedanje in računalniško raziskovanje. Nekaterim pa je šola začela zahtevati svoj čas, računalniki so v kotu, igrice so pozabljene. Ne se predati. Nekaj si je treba izmislit in računalnik je spet vklopljen. Nekaj »pametnega« je treba delati z računalnikom. To je staršem všeč.
Nepoznavaici
Spet mi, a? Kaj bomo pa danes jedli? Gremo lepo po vrsti. Recimo, da ste si kupili računalnik. Novi. Prazen je. Kaj pa sedaj. Računalnik brez programov je popolnoma neuporaben. Poklicali ste soseda in instaliral vam je kopico preizkusnih programov, ki jih ne znate uporabljati. Moj nasvet je sila preprost. Klikajte in br-
skajte do onemoglosti. Dobro pri vsem tem je vedeti, da se računalnik ne more zrušiti. Nič ne morete zbrisati in vsak strah je popolnoma odveč. Kot naročnik na Štajerski tednik pa imate telefonsko podporo od naših pogodbenih sodelavcev predavateljev. Kličite v terminu in nasvet dobite brezplačno. Vprašajte karkoli.
ZaCetniki
Naredite preizkus! Spremenite si ozadje in bližnjico slikarja prenesite na namizje. To je to. To je od zadnjič. Če vam je postopek vzel več kot 1 minuto, potem vam lahko naredim prerokbo. To boste pozabili. Umetnost poznavanja računalniških vrlin je v nenehnem ponavljanju. Ponovite vsako vajo dovoljkrat in ne more se zgoditi, da pozabite. Veste, naj vam povem, tudi mi, ki smo vsak dan v tem, radi kaj pozabimo. Rešitev: telefonska podpora. To je najkrajša pot do rešitve. »Ma kaka knjiga. Dej prosn te lepo.«
Tisti, ki že nekaj znate ^
Mi pa gremo v Word. Pogledali si bomo, kako zna tipka Shift pomagati pri risanju krogov. Če ste si kdaj zaželeli v Wordovem dokumentu narisati popoln krog, ste naleteli na težavo, ko ste hoteli zraven tega kroga narisati še enega. Hiter namig. Boljše bi bilo, da ga ne rišete, ampak ga s Ctrl+C skopirate in nato prilepite. Pa vendarle poglejmo. Recept je preprost. Če med risanjem kroga držite tipko Shift, potem je nemogoče, da se vam krog ponesreči in iz njega nastane elipsa. In neomejeno mnogo-
Tečaj	Termin	Ure	Cena
Začetniški	8. 10. 2005	12	10.900 SIT
Word osnove	15. 10. 2005	16	23.800 SIT
Excel osnove	26. 9. 2005	16	23.800 SIT
Osvežitveni	10. 10. 2005	4	9.500 SIT
Internet	19. 9. 2005	10	10.900 SIT
Osnovna šola	2005/2006	1x tedensko	5.900 SIT/mesec
Direktorji	3. 10. 2005	16	35.000 SIT
Mala šola računalništva za velike		60	75.000 SIT
krat narišete identičnega. Celo olimpijske kroge si lahko umislite.
Narisati olimpijske kroge z barvami pa vam dajem kot posebni izziv. Pošljete jih lahko na aljosa.prelog@siol.net. Vsakega, ki mu uspe, čaka nagrada, brezplačni CD z videoposnet-kom.
Vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3.
Prijave za tečaj zbiramo na
tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci.
Piše: Aljoša Prelog - Oscar, rač. programer Brezplačni nasveti dvakrat na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 051 425 796 »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj«
Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491
Učilnica in novičke podprte s strani:
Powered by:
•Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796
medsebojni odnosi - komunikacija - favnanje s čustvi - osebna rast
ŠOUV ČUSTVENE iNTELiGENCE
vabi na bfezplačna predavanja:
Kaj mi sporočajo čustva?'
sreda, 28.9. in ponedeljelc, 10.10.2005
'Kako izboljšati odnos do sebe in drugih?'
sreda, 5.10. in sreda, 12.10.2005
Vsa predavanja bodo v Animaciji d.n.n., Ašlierčeva nlica 1, Ptnj, s pričetlinni nb 18. uri.
Piedslavljen bo tudi pioiiam šole in moïen bo vpis « pivi lelnik. Infoiinacije: iiiiiim.ciik.si/sci ali po leleicny: |01| 433 93 03, cd pon. do čet. oied ID. io 14. oro.
Info
Glasbene novice
Glasba je veliko tekmovanje. V čem? Preprosto v tem, kdo bo prodal več plošč, kdo bo prodal več vstopnic za koncerte, kdo bo zaslužil večji kos od predvajanosti na radijskih in televizijskih postajah Vam je sedaj znan končni cilj glasbenega tekmovanja? To je denar!
Svetovni rock prvaki so že lep čas člani irskega banda U2. Njihova plošča How To Dismantle An Atomic Bomb je navrgla kupček dolarjev, še več pa jih prinaša njihova koncertna turneja. Glavna osebnost banda Bono Vox je na primer tudi kandidat za Nobelovo nagrado za mir, prav tako pa je bil eden največjih akterjev v akciji Live 8 (namen tega največjega koncerta vseh časov je bil ponovno pomoč najrevnejših državah sveta). Kvartet izvaja takoj razpoznavno rock odo ALL BECAUSE OF YOU (****), ki ima nalezljiv refren in nepogrešljivo "zajedljivo" liriko v besedilu.
Biti štirideset let na sceni in posneti kar 31 albumov sta impozantni številki, pod katerimi se skriva sestava STATUS QUO. Zaščitna znamka sestave je še zmeraj skladba Whatever You Want, ki je stalnica vsake prave žurke. Nekaj novih zvokov združuje njihov novi komad THIS PARTY AIN'T OVER YET (***), vendar v njej je še zmeraj dovolj prostora za tisti klasičen rock'n'roll in prepoznavne boogie kitarske rife.
Kanadsko skupino NICKELBACK sestavljajo Chad Kroeger, Ryan Peake, Mike Kroeger in Daniel Adair. Se še spomnite njihovega super hita How You Remind Me? Se spomnite solističnega hita Chada Kroegerja Hero iz filma Spiderman? Gotovo se boste spominjali novega hita kvarteta z naslovom PHOTOGRAPH (***), saj je le-ta spoj valujočega svežega rocka in komičnega besedila.
Sin reggae velemojstra Boba Marleya DAMIAN JR GOING MARLEY je bil glasbeno najbolj pohvaljen, ko je leta 2001 dobil grammyja za najboljši reggae album leta. Novi album je naslovljen z Halfway Tree in na njem gostujejo tudi Eric Clapton, The Roots in Nas. Nadarjen glasbenik v komadu WELCOME TO JAM-ROCK (***) ne goji sladkega pristopa do reggae glasbe, ampak improvizira s sodobnimi zvoki in jim dodaja tudi r&bprvine.
Dve Brit in tri Mobo nagrade so na računu že sedaj kultne britanske izvajalke MS DYNAMITE, ob katere glasbi so si lizali prste skoraj vsi britanski glasbeni kritiki. Svež veter je zapihal z njeno najbolj razpoznavno uspešnico Dy-na-mi-tee. Vso kontraverznost in razmak r&b godbe prinaša pevkin aktualen komad JUDGEMENT DAY (***).
Računalnik, sampler in sintisajzer so tri komponente, ki v zadnjih 20 letih najbolj zaznamujejo trendovsko plesno glasbo. Nič kaj novega ne odkriva britanski studijski čarovnik MYLO, saj je njegov debi hit In My Arms bil mash up kar nekaj hitov iz 80 let. Z začetim delom izvajalec nadaljuje tudi v vročem plesnem komadu DOCTOR PRESSURE (****), kije izrazit ter dinamičen mash up hitov Doctor Beat skupine Miami Sound Machine in Mylove plesne himne Drop The Pressure.
Ameriška glasbena ikona je nedvomno CARLY SIMON. Njena glasbena krivulja je bila že čisto usmerjena navzdol, vendar je zgoščenka Moonlight Serenade to krivuljo obrnila strmo navzgor. Se več, njena nova skladba I ONLY HAVE EYES FOR YOU (****) spominja na staro dobro pop/rock mehkobo v tej čudoviti baladi, katere produkcijsko delo je pripadlo pevkinemu staremu kolegu Richardu Perryju.
Britanska dama LULU je glasbeno aktivna že pet desetletji in tokrat preseneča s plato priredb z naslovom A Little Soul In Your Heart. In zares je naredila pravo zbirko priredb soul in r&b klasik, ki vam sežejo do srca ter so jih nekoč izvajali na primer Otis Redding, Sam Cook ali Four Tops. Njena pozitivna energija vas bo dvignila tudi v priredbi r&b klasike PUT A LITTLE LOVE IN YOUR HEART (****) in v originalu pripada Jackie Del Shannon.
David Breznik
Glasbeni kotiček
DON'T

J-
. _at Dolls &__. ^OOL - Gwen Stefah^
/4. DON'T LIE - Black Eyed P^as TITBAD day - Daniel P
Z
. THEsSE bootS are made for wAlking
f	Simpson
/E BELONG TOGETHER - Mariah CaTey-8. have a nice day - Bon Jovi
''g. WaKe me up when september ends - Green Day^
10. PON DE replay - Rhianna
Vsab srfidi? in nedeLi^ mfid \9.\0 m 20. uro
Kdo je glavni igralec v filmu Otok?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_

NAGRADNO VPRAŠANJE
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Marija Kavčič, Vičanci 94,2274 Vičanci. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torka, 27. septemim, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raićeva 6,2250 (za Info).
Mladost v prastarem mestu 2005
Mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu je nastal pred štirimi leti kot odgovor Kluba ptujskih študentov na poplavo bolj ali manj nekvalitetnih glasbenih dogodkov na Ptuju. Ptuj si zasluži najboljše in najboljše mu poskušamo dati. Festival bo potekal med 24. septembrom in 10. decembrom.
Do danes so se tako na preteklih festivalih kot tudi na rednih koncertih v Kolnkišti predstavili vrhunski slovenski umetniki in veliko mednarodnih zvenečih imen. Prav vsi so bili navdušeni nad ptujsko publiko in Ptujem. Prav to nam je spodbuda in obveza za še boljše in še kakovostnejše dogodke. Obilje užitkov iz svetov etna, folk, tradicionalne in jazz glasbe je pravi balzam za od raznih kva-zi-pop truščev utrujena ušesa ter dobrodošla priložnost za nekaj dni uživanja v zahtevnejšem glasbenem programu.
Na letošnjem festivalu se bodo predstavili glasbeniki iz Italije, Indije in Slovenije. Kot prva zasedba bo nastopila skupina Terrafolk, in to že sedaj v soboto, 24. septembra. Skupina se po več letih vrača na Ptuj. Po neverjetnih uspehih, ki jih dosegajo po vsem svetu in razprodanih koncertih še vedno skrivajo ogromno glasbene ustvarjalnosti in prav vsak njihov nastop je nekaj posebnega. Eden izmed vrhuncev bo vsekakor večer glasbe Astorja Piazzolle. Eden najboljših slovenskih harmonikarjev Marko Hatlak je zbral odlične glasbenike v zasedbo Fun-tango. Koncert je nastal v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem. Tango, vrtnica, ptujski grad, strast ^ Od precej značilne mešanice svetovne glasbe, ki jo izvaja Terrafolk, prek argentinskega tanga, bomo prispeli v Indijo oziroma bo Indija prispela do nas. Zasedba Sagar se bo po pomladni turneji po Indiji predstavila tudi v Sloveniji. Zanimiva mešanica elek-
Filmski kotiček
tričnih in klasičnih indijskih inštrumentov. Traffic jam, ptujska skupina, se bo prvič predstavila slovenski publiki. Odlični mladi glasbeniki, ki imajo precej glasbenih izkušenj v drugih zasedbah, obljubljajo nepozaben večer. Mlad mariborski kitarist, legenda slovenske jazz scene in odličen saksofonist iz Italije nam bodo predstavili svojo interpretacijo slovenskih ljudskih pesmi. Cisi/Ša-lamon/Kaučič Bassless Trio sestavljajo odlični glasbeniki, ki so že sodelovali tudi s tako zvenečimi imeni, kot je John Scotfield. Festival bo zaključil Matjaž Romih, ki nam bo skozi šansone predstavil svojo zgodbo. Matjaž je tudi zmagovalec festivala Šanson 2005.
Cena vstopnic niha med 1500 tolarjev do 500 tolarjev. Koncerti pa bodo sledili v tem nizu: 24. september, ob 21. uri, v Kolnkišti Terrafolk, 1. oktober, zvečer, v Kolnkišti: Jam session, 8. oktober, ob 21. uri, na ptujskem gradu Funtango, 22. oktober, ob 21. uri, v Kolnkišti Sagar, 5. november, ob 21. uri, v Kolnkišti: Traffic Jam, 19. november, ob 21. uri, v Kolnki-šti: Cisi/Šalamon/Kaučič Bassless Trio, 26. november, zvečer, v Kolnkišti: Jam Session, 3. december, ob 21. uri, v Kolnkišti: Matjaž Romih in 10. december, zvečer, v Kolnkišti: Jam Session.
Festival pomeni tudi konec stare in začetek nove sezone odličnih kulturnih in družabnih dogodkov v Kolnkišti. Vabljeni!
Peter Ladič/David Breznik
Otok
Film se začne kot nekaj, kar smo že videli. Glavni lik Lincoln Six-Echo (igra ga Ewan McGregor) je nameščen v navidezno utopični ustanovi sredi 21. stoletja. Tako kot vsi prebivalci tega skrbno nadzorovanega okolja je sit nadzorovanega življenja v zgradbi, ki naj bi bila zadnji neokuženi predel na Zemlji. Kot ostali tudi on upa, da ga bodo izbrali za pot na Otok, menda še zadnji neokrnjeni kotiček na planetu, dokler z grozo ne spozna, da je njegovo celotno življenje laž. In da je bolj dragocen mrtev kot živ. Skupaj z lepo Jordan Two-Delta (Scarlett Johansson) pobegneta v zunanji svet, v katerem še nikoli nista bila. Za petami so jima ljudje iz inštituta, zato se poženeta v beg za svojimi življenji. Predvidljivo.
The Island
znanstveno-fantastični triler Dolžina: 127 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Michael Bay Scenarij: Caspian Tredwell-Owen, Alex Kurtzman-Co-unter & Roberto Orci Igrajo: Ewan McGregor, Scarlett Johansson, Dji-mon Hounsou, Michael Clarke Duncan, Steve Bus-cemi, Sean Bean, Shawnee Smith, Noa Tishby
Toda ne zmoti. Ne zmoti zaradi samega filma v celoti - zaradi odlične akcije, glavnih igralcev, estetike filma in nenazadnje zaradi dobre režije. Torej čeprav je začetek filma morda malce dolgočasen in zgodba precej predvidljiva, film v nadaljevanju prinese zanimivo akcijo, ki seveda, kot se za tak film spodobi, gre do meja (ne-)verjetnega. Na trenutke za lase privlečeno (igralca na primer padeta iz večdesetnadstropne zgradbe in jo odneseta praktično brez praske), na trenutke že skorajda zastrašujoče realno! Zelo možen scenarij človeštva v daljni prihodnosti. Oba glavna igralca pa v svojih vlogah naravnost blestita. In morda si bo kakšna oboževalka Brada Pitta, Colina Farrela, Leonarda di Capria ali kakšnega drugega postavnega idola v šopku hollywoodskih igralcev v Ewa-nu McGregorju našla novega sanjskega moškega! Tudi sicer je film odličen, vreden ogleda, saj je ves čas napet, akcija je na višku. Priča boste na primer najbolj divjim avtomobilskim pregonom zadnjega časa (režiser Michael Bay je spet pokazal, da so tovrstni podvigi
zanj mala malica). Omeniti pa velja tudi zanimivo, pravzaprav odlično glasbeno podlago samega filma. Morda boste tudi vi med tistimi, ki boste želeli plošček na svoji glasbeni polici. In morda boste zaradi same zgodbe ta film nehote želeli primerjati z Matrico, toda bolje bo, da se brez predhodnih misli prepustite dogajanju Otoka. Toplo priporočamo vsem, ki imajo radi ZF akcijo. Uživali boste v zgodbi, ki se zdi popolnoma možna. Navdušuje pa tudi sama estetika filma. Kot je zapisal eden zmed obiskovalcev na spletu: okolje, obleke, obnašanje, govor, premiki, avtomobili, ladje, zgradbe, vlaki, celo zaporniška hrana ne deluje ogabno. Kar je tudi svojevrstna
CID vabi!
umetnost. Lahko se strinjamo, da je film Otok veliko več kot zgolj sproščujoč dvourni oddih v kinu, kjer se lahko divje ukvarjaš s kokicami in dekletom ob strani.
Gregor Kavčič
Do 5. oktobra je na ogled likovna razstava Maje Sajn-kar, mlade likovne ustvarjalke iz Celja.
Četrtek, 29. septembra, ob 19. uri: filmski večer V; režija: Michel Gondry * ZDA, 2004
Petek, 30. septembra, ob 21. uri: jazz koncert Zlatko Kaučič Kombo (SLO)
Tečaji, delavnice
Do konca septembra v CID Ptuj še vpisujemo v naslednje oblike neformalnega izobraževanja:
-	začetni tečaj znakovnega jezika gluhih,
-filmsko sekcijo - vpis ob filmskih večerih, ki bodopo-tekali ob četrtkih, ob 19. uri,
-	v turistično skupino za osnovnošolce "Potepuhi",
-	novinarsko skupino - za srednješolce, študente in tudi za starejše osnovnošolce,
-	literarno skupino za osnovnošolce, ki bodo ustvarjali v nemščini - udeleženci bodo sodelovali na mednarodnem mladinskem literarnem natečaju, ki ga pripravlja mladinski literarni časopis Perplex iz Avstrije
Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778. Informacije so tudi na spletni strani www.cid.si. SPLETNA KAVARNA in INFO CENTER sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
KRATEK, NIZEK GLAS
DALJŠA INSTRUMENTALNA SKLADBA
GOSTINSKI LOKAL
IGRALEC
Štajerski TEDNIK
OLGA LUNCER
PRITOK DONAVE
BEBAVOST, IDIOTIZEM
BRAZILSKI PISATELJ (OSMAN)
STAR IZRAZ ZA ZLATNIK
OLGA PALL
KONICA
KONJSKI HLEV, KONJUŠNICA
IZRAZ V JOGI
BOMBAŽNA TKANINA
LOJTRA
PLAČ
SADNO DREVO Z JABOLKI
IZ BESEDE VOTLA
ZELNATA TRAJNICA, HIASTOFIL
ENOVITOST
EDWARD EDINGER
ROD NARCIS
JOŽE GREGORC
NAŠA REVIJA OD 1991
INSEKTICID
OTO NORČIČ
KITAJSKA
TURŠKA JADRNICA
KADILEC CIGAR
IZ BESEDE KAGERA
UKREP PROTI KRIVCU
TOVARNA IGEL V KOBARIDU
AMERIŠKA SOPRANISTKA GRIST
OČRT, OPIS
TURŠKI PLEMIČ
REKA V RUSIJI
ANITA ZORE
REKA V NEMČIJI
IZ BESEDE ZANKE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: poslovnež, obraslina, prestopek, ivje, gis, sin, kač, SA, KP, ceratopteris, strelina, LRS, Stones, tiara, aleja, stopalo, Atik, Zgonik, Malo, EL, Runeberg, štor, prima, kleveta, očalar, elit, Aar, Sam, Tetida, Kora. Ugankarski slovarček: EKAGRA = v jogi mentalno osredotočenje na eno vsebino; LOVAT = reka v zahodni Rusiji; MISERERE = 50. psalm, tarnanje; OTTE = nemški skladatelj in pianist (Hans, 1926-1997); RERI = ameriška sopranistka Grist; SISTEMIN = insekticid; ŠOGA = narodni izraz za ptico šojo; TACETA = oznaka za več kultiviranih vrst iz rodu narcis; VAZEM = ruska balerina (Jekaterina).
Zanimivosti
Na Češkem vse manj zobarjev
Praga (STA/dpa) - Češka je znana po kakovostnih in cenejših zobozdravstvenih storitvah, vendar to ne bo več dolgo, opozarja češka stomatološka zbornica (CSK), po mnenju katere nekoč zdrav in učinkovit zobozdravstveni sektor na Češkem počasi izumira. Več kot polovica od skupno 7000 čeških stomatologov je starejša od 50 let, komaj 1600pa jih je mlajših od 40 let, poudarja CSK. Poleg tega na čeških fakultetah letno diplomira le okoli 120 zobarjev, od tega je četrtina tujcev, ki se po končanem študiju ponavadi vrnejo v domovino. Problem je tako resen, da se ga je lotil tudi sam češki premier Jiri Paroubek, ki je za začetek imenoval posebno komisijo z nalogo, da poišče način, kako premostiti prepad med povpraševanjem in ponudbo. Kot je pojasnil predsednik CSK Jiri Pekarek, pride trenutno na enega češkega zobozdravnika 1400 pacientov, do leta 2010 bi se ta številka lahko dvignila že na 2000, do leta^ 2015 pa celo na 2500. Pekarek je zato pozval Čehe, naj dokler se stanje ne izboljša, čim bolje skrbijo za svoje zobe.
Na Tirolskem prve pivske kopeli
Innsbruck (STA/dpa) - Turisti na Tirolskem lahko obiščejo prve pivske kopeli na svetu, ki so jih odprli v gradu Starkenberg blizu Imsta. Tovrstne kopeli so v prvi vrsti namenjene lajšanju in premagovanju zdravstvenih težav, ne pa popivanju, opozarjajo v turističnih brošurah. Sedem bazenov je napolnjenih s kvasnim stranskim proizvodom piva, ki se nalaga na dnu so-
dov in pomaga pri zdravljenju številnih kožnih bolezni. Pivske kopeli so del razstave z naslovom Mit piva, ki se razteza na 4000 kvadratnih metrih razstavne površine. Obiskovalci imajo tako možnost, da se o tej pijači in njeni proizvodnji mnogo naučijo. Pivo v gradu Starkenberg varijo že od leta 1810.
Kadilec nima mesta v knjigi rekordov
Hongkong (STA/dpa) - Kitajec, ki je začel kaditi s tremi leti, se ni uspel uvrstiti v Guinnes-
China Daily. Moški iz Sanghaja, ki ima zdaj 37 let, pravi, da je začel kaditi, ko sta mu babica in dedek, ki sta ga čuvala, ponudila pipo. Od takrat ves čas kadi, zato meni, da si zasluži Gu-innessovo priznanje. Njegovo prijavo pa so pri tej legendarni knjigi zavrgli, saj menijo, da bi z izpostavljanjem tovrstnih primerov promovirali škodljive kadilske navade, piše omenjeni kitajski dnevnik.
Desetletna deklica rodila
Ženeva (STA/AFP) - V Svici je pred mesecem dni rodila otroka desetletna deklica iz Kameruna, zato so švicarski kriminalisti sprožili preiskavo identitete očeta. Otrok, rojen v bolnišnici v južni regiji Valais, je zdaj pri družini, ki ga je posvojila. Policija je v začetku sumila 68-letnega ljubimca dekličine matere, vendar so analize DNK pokazale negativen rezultat. Kljub temu pa je imel moški z deklico spolne odnose in bo kazensko odgovarjal, so sporočile sodne oblasti. Mati deklice je kamerunska državljanka, poročena s švicarskim državljanom, in je hčerko pripeljala v Svico potem, ko se je preselila v to državo.
Lujzek • Dober den vsoki den
Po lepih sunčnih dnevih in toplotnih dnevih gnes, v soboto, 17. septembra, ko vam pišem toto pismo, od cajta do cajta roh-li dežek škropi in nam zemljico moči podnevi in ponoči. Ker nemam ke boj pametnega delati, kaj vam naj gnes napišem ali narišem? Kriza je hujda, skoro glih tak kak v naši politiki in gospodarstvi, v rudarstvi, kme-tijstvi in industriji in držovni goljufiji. Jaz ali ne vem, kaj je s toto novo vlodo, ki nam je pred valitvami tejko obečovala, zaj pa bi nas rada na vseh ravneh oglodala od glove do pet, kak daleč pač segne pogled. Najboljše je, če smo državloni slepi in gluhi, nič ne vidimo in nič ne čujemo in tu pa tam kerega soseda pre-butamo ali pa malo bujemo. Grdo se čuje in piše, na sodišči pa so obsojene samo male ribe, ta vejke pa v žepi držijo fige, si na bankah v domovini in tujini skrivlejo denar in jim je za brezposelne in reveže čista nič mar
Kersmo Slovenci in Slovenke v
sveti dobro poznani kak narod, ki o vsokem znanji in srednji odloča na referendumi, je zaj pred nami tudi referendum o zakoni o Radii in televiziji Slovenije. Gre pač zato, da bi si oblost prisvojila toto medijsko hišo v svojo javno trobilo, da bi se na televiziji, kak terjajo škofi, več molilo, svoje lidi na odgovorna mest volilo in tak dale naprej in nazaj vsoki v svoj medijski raj. Jaz si pač o totem zakoni svojo mislim s ksihtom kislim. Svojegaprepri-čaja vam ne mislim vsiljevat, od-ločte se, kak vam vest narekuvle in kak se stori čevelj obuvle. Vete, jaz že od negi negda besedo televizija delim na dvo dela: na tele in na vizijo. Na referendumi pa se sami odločte, keri bote tele-ta in lidje keri z vizijo.
Gledam skoz okno in drgoč je začeja dežek liti ter čokam Mico, ki bi že mogla duma priti. Sla je na nekšno vaško srečaje in zbo-rovaje, da bi boj rasle jesenske globaje. To je pre nekšna nova stranka Gobanka in lisička, v kero se lehko včlani vsokapič^
Te pa naj bo zadosti za gnes, po dugem in počez vam vse dobro želim, če nemate moke za kruh, pa ite v mlin.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 24. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
NEDELJA, 25. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PONEDELJEK, 26. septembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
TOREK, 27. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox, Kočevje).
SREDA, 28. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev, Cerkno).
ČETRTEK, 29. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45
Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev, Cerkno).
PETEK, 30. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev, Cerkno).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	tem tednu boste živahni, zelo uspešni in dejavni. Sonce vas bo toplo grelo
od zunaj in od znotraj, saj boste nekomu pomagali, da se bo sprostil in razrešil svojo težavo.
BIK
Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo, pri tem morate samo paziti, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Od sobote naprej boste pogumnejši. Petek bo stresen dan, v nedeljo pa boste po vsej verjetnosti dosegli pozitiven dogovor.
DVOJČKA
V	tem tednu bo na vas vplivala luna. Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Izvedeli
boste zelo zanimive in sončne zgodbice. Tudi sami boste nenavadno zgovorni in čisto malce »nori«. Nič hudega, tudi to je del spro-ščujoče terapije, ki jo včasih potrebujemo.
RAK
V	tem tednu boste dali prednost vzgoji, odgovornosti in starševstvu. Pri igrah na
srečo ne tvegajte preveč, ker boste v teh dneh ves čas nekoliko bolj nemirni in napeti. Priporočamo previdnost.
LEV
Teden, v katerem boste pod stresom, saj se boste morali prilagajati drugim, kar pa vam ne leži ravno najbolje. Zelo pametno bi bilo, če bi si izdelali strategijo in natančen urnik, da boste lažje z vsem na tekočem. Ne obup-avajte. Konec tedna bo bolj romantičen.
DEVICA
V	kolikor se vam je porodila zamisel, jo le uresničite, saj boste na delovnem področju
dobili voljne pomočnike, ki jih boste navduševali s svojim pogumom. Višek energije, ki jo boste občutili v tem tednu, izkoristite za fizično delo in šport.
TEHTNICA
Poslovni dogovori povezani z obeti za boljši zaslužek promocijo ali koristno poslovno partnerstvo bodo kaj lahko obtičali na mrtvi točki. Temu bo na žalost ali na veselje kriva višja sila, zato si ne očitajte, ampak si ob koncu tedna privoščite počitnice.
ŠKORPIJON
Bolj srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. Soboto izkoristite za nakupe, saj se tam najbolj sprostite.
STRELEC
Razgiban teden, čeprav bi raje imeli mir. Pozorni bodite na zdravstvene težave, predvsem želodec, stegna in kolke. Poslovno najbolj uspešne in dovzetne poteze in pregovore boste imeli v petek. Najbolj boste blesteli v sredo, ko boste dosegli, kar želite.
KOZOROG
Srečen in ustvarjalen teden. Komunikacija bo zaživela, čakajo vas številni prijetni pogovori, obujanje spominov, načrtovanje svetle prihodnosti _ Posebno zabavno se boste imeli v soboto, naklonjena pa vam bo tudi sreda.
VODNAR
Imeli boste občutek, da vam nevidna sila vliva moč, pogum in vitalnost po nevidnih kanalih. Živahni boste iz dneva v dan bolj, zabavali se boste predvsem v soboto in nedeljo, včasih tudi na tuj račun.
RIBI
Odličen teden za energično delo, doseganje novih ciljev in tudi za pridobivanje telesne kondicije. Malo več pozornosti namenite v torek predvsem poslovnim zadevam, ker boste bolj občutljivi. Zelo dober dan za vas pa bo nedelja.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Ptuj • Mednarodno sodelovanje gimnazijcev
Po poteh slovensko-danskega prijateljstva
12. september 2005. Avtobus se je ustavil v Ljubljani pred Halo Tivoli. Na istem mestu, kjer se je pred desetimi dnevi vse začelo.
Tako kot že deset let, je tudi letos gospod Igor Gruden, predsednik slovensko-dan-skega prijateljstva, zbral 40 dijakov iz različnih šol po vsej Sloveniji. Letos je tudi meni šola omogočila, da sem postala del slovensko-danskega prijateljstva. Skupaj smo se odpravili na desetdnevno potepanje po Danski in utrjevanje slovensko-danskega prijateljstva.
Kljub temu da se med seboj nismo poznali, smo hitro
navezali stike in na avtobusu je bilo živahno še pozno v noč, dokler nas ni premagala utrujenost. Prebudili smo se v meglenem Hamburgu. Da bi dolgo vožnjo kar najbolje izkoristili, smo pod budnim ušesom zborovodkinje Marjete pričeli pripravljati svoj pevski program na prihajajočih slovenskih večerih. Verjemite, da ni imela lahkega dela, vendar ji je uspelo, da smo ubrano zapeli slovensko in dansko himno ter venček
V Kopenhagnu ...
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
slovenskih narodnih pesmi.
Pot nas je vodila na skrajni sever Danske, do majhnega mesteca Askov, kjer smo se utaborili za nadaljnje tri dni. Ogledali smo si bližnjo okolico, Askov, se vrnili v preteklost in zaživeli kot Vikingi v vikinški vasici Ribe ter sestavili svoje idealno mesto v Legolandu, kjer lego kocke prodajajo kar na kilograme.
Na srednji šoli smo imeli premiero slovenskega večera, na katerem smo Dancem z veliko mero ponosa, kančkom humorja, petjem in plesom ter degustacijo tradicionalne pijače in hrane predstavili Slovenijo. Bili smo presenečeni, kako slabo nas poznajo. Obljubili smo si, da se bomo potrudili po najboljših močeh, da bodo Slovenijo ohranili v lepem spominu.
Čas je hitro minil in ponovno smo vzeli pot pod noge. Ustavili smo se na obali, kjer so se najpogumnejši ohladili v Baltiškem morju, in potem je na avtobusu vse do Arhusa, drugega največjega danskega mesta, odmevala slovenska pesem.
Naš drugi slovenski večer se je razvil v pravo rajanje in šele v zgodnjih jutranjih urah smo se napotili na domove k
Do kolen v hladno Baltiško morje je še šlo ...
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
danskim dijakom, ki so nam prijazno ponudili prenočišče za eno noč. Tako smo iz prve roke spoznali danski način življenja.
Govori se, da nisi videl Danske, če nisi obiskal glavnega mesta. Zato smo tudi mi obrnili avtobus v smeri Kopenhagna. Da pot ni bila predolga, smo se ustavili še v Odensu, rojstnem mestu H. C. Andersena, se potopili v njegov prečudovit pravljični svet in ponovno odkrili otroka v sebi. Po prečkanju enega izmed najdaljših mostov v Ev-
ropi smo v poznih večernih urah prispeli v Kopenhagen. Zadnje tri dni smo tako izkoristili za potep po mestnih ulicah ob morskih kanalih, si ogledali parlament in mestno hišo, obiskali državo v državi - Kristjanijo in se pustili očarati Mali morski deklici. Ob menjavi straže smo za trenutek pomislili, da smo v Londonu, že naslednji trenutek pa smo na domačih tleh slovenskega veleposlaništva potešili domotožje in prijetno poklepetali z veleposlanikom in tako izmenjali naše dan-
ske izkušnje. Zvečer smo se v zabaviščnem parku Tivoli pustili obračati na vse strani in zvečer izčrpani popadali v postelje.
Zadnji dan smo s trajektom zapluli še na Švedsko in se posebej za naše profesorice slovenščine poslikali ob Hamletovem gradu. Dan smo zaključili z zadnjim slovenskim večerom in noč prebe-deli v upanju, da bo čas tako počasneje minil. Vendar ure in minute ne upoštevajo želja. Zjutraj smo se še zadnjič sprehodili po prestolnici, ki nas je očarala, in kmalu so mimo nas drvele zadnje ravnine, zadnje vetrnice in zadnji postanki v Nemčiji.
Prekmalu smo se spet znašli pred Tivolijem - tokrat slovenskim. Vendar smo si pridobili številne izkušnje, poiskali odgovore na vprašanja o danskem 176 metrov visokem najvišjem vrhu in o primerjavi Danske z ravno palačinko, skupaj delili nepozabne trenutke in bili ponosni ambasadorji Slovenije.
Zgodba še ni končana. Srečali smo se kot neznanci in poslovili kot prijatelji. In prijateljstvo se ne konča tako hitro!
Živa Rokavec
Mladi dopisniki
Videm • 45. obletnica osnovne šole in 60-letnica
Otrok-policist za en dan Kam le čas beži ...
V ponedeljek in torek, 5. in 6. septembra 2005, je v Ptuju potekala vseslovenska akcija Otrok-policist za en dan. V tej akciji smo sodelovali tudi štirje učenci Osnovne šole Mladika: Sandi in Domen iz 7. razreda ter Tilen in Nejc, oba petošolca.
Ker so naju s Tilnom v šoli izbrali, da preživiva dan s policistom, sva se v ponedeljek ob 7.30 odpravila pred CID, ki je skrbel za koordinacijo akcije. Napotili smo se do policijske postaje, kjer so naju sprejeli komandir policije in dva policista, ki sta naju seznanila s svojim delom.
Vsak od naju je dobil modro majico z napisom Otrok-policist, kapo, kresničko in obesek za ključe.
Popeljali so nas na ogled postaje. Videla sva pisarne, prostore za pridržanje, garaže, kjer so bili najdeni motorji in kolesa. Opazila sva, da je
vsa postaja opremljena z videokamerami.
Nato sva se vsak s svojim policistom odpravila po mestu. Jaz in moj policist sva odšla proti šoli Ljudski vrt. Med potjo sva ustavila nekaj kolesarjev, ker niso pravilno vozili. Opazovala sva tudi ostali promet in se o njem pogovarjala.
Čas je bil, da se vrneva na postajo. Ko sta prišla tudi najina kolega, smo se skupaj odpeljali v patruljo. Vozili smo se po Kicarju, če bi mogoče odkrili kaj sumljivega, a takrat tega ni bilo. Za šalo sva se s Tilnom vklenila v lisice. Tako prostovoljno
vklenjena sva opazovala okolico. Počasi smo se pripeljali na postajo.
Nazadnje sva si ogledala in oblekla še neprebojni jopič, nadela čelado in gumijasto palico. Naredila sva tudi alkotest, ki je pokazal 0,00 promila, ker sva pila le kakav.
Tokrat sva prvič bolj podrobno spoznala delo policistov. Povedali so nama, da se je potrebno vedno učiti in spoznavati nove zakone.
Za spomin je nastalo tudi nekaj fotografij.
Nejc Krajnčič in Tilen Urbančič, 5. b/8 OŠ Mladika
Pred kratkim so se v Vidmu zbrali sošolci generacije, ki je luč sveta zagledala pred 60 leti ter se ob tem jubileju spomnili še na 45. obletnico konca osnovnega šolanja. S svojega srečanja so nam poslali naslednji zapis:
Je lep jesenski čas. Klopotci nam vsak dan lepo prepevajo, ptice se preletavajo. Tako kot te ptice smo se v letih nazaj preletavali tudi mi. Eni na delo, eni v poklic, drugi v šole, nekateri so ostali doma, drugi so šli v tujino, daleč od doma - v Avstrijo, Nemčijo, Ameriko ^ Delo smo izbirali po svojem veselju, po svojih močeh, tudi po prijateljskem nasvetu.
Tako smo preživeli 60 let
- včasih lažje, včasih težje. Mnogih na žalost ni več med nami, učencev in učiteljev. Za njih smo imeli ob 17. uri sveto mašo, imel jo je sošolec Tonček Zajc, popestrile pa so jo pevke.
Srečni smo pozdravili v naši sredini tudi dva profesorja Ivana Nemaniča in Simona Petroviča.
Ogledali smo si šolo in bili prijetno presenečeni, saj so jo nekateri videli prvič. Po
prisrčnem programu v šoli, kjer nas je pozdravila pomočnica ravnateljice ga. Francka Novak, smo šli še v občinsko zgradbo, ki nam jo je župan g. Friderik Bračič prijazno razkazal in nam predstavil našo občino.
Veseli del smo zaključili v gostišču Pal ob prijetnih zvokih glasbe, ki so nam ga omogočili nekateri sponzorji. Hvala!
Ana Skok
Foto: Langerholc
s svojima učiteljema Ivanom Nemaničem in Simonom Petrovičem pred videmsko šolo
Foto: arhiv OS Mladika
petek • 23. septembra 2005
Bralci pišejo
StajenkiTEDîaK 27
Pravni nasvet
Novi Odlok o javnem redu v mestni občini Ptuj
V Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 7, z dne 13. 06. 2005, je objavljen novi Odlok o javnem redu v MO Ptuj (v nadaljevanju Odlok), ki je začel veljati 15. dan po objavi, istočasno pa je prenehal veljati bivši odlok, objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj št. 6/01.
Sedaj veljavni odlok je bil sprejet zaradi bistvenih sprememb, ki jih ima novi Zakon o prekrških - skrajšano ZP (Ur. list RS št. 7/03 z dne 23. 01. 2003). Novi Zp je začel veljati 07. 02. 2003, uporablja pa se od 01. 01. 2005, ko sta se prenehala uporabljati:
-	bivši zakon o prekrških (Ur. list RS št. 25/83, ki je bil večkrat spremenjen in dopolnjen),
-	Zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Ur. list RS št. 82/94 in 20/97 - ZD Pra) v delu, ki se nanaša na sodnike za prekrške.
Novi Odlok vsebuje poleg drugega:
A/ Splošne določbe, od katerih se glasita:
2. člen: »Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju mestne občine Ptuj, se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje in da ne opušča ali da ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana oziroma, ki ogrožajo
splošno varnost ljudi in javno moralo.«
3. člen: »Za prekrške, storjene po tem odloku, so odgovorne pravne osebe in odgovorne osebne pravnih oseb, samostojni podjetniki posamezniki in odgovorne osebne samostojnega podjetnika posameznika ter posamezniki.«
B/ konkretno navedena obvezna ali prepovedana dejanja zaradi varstva: 1/ javnega reda (4. člen) 2/ občanov in premoženja (6. člen)
3/ zdravja in čistoče (7. člen)
4/ okolja in zunanje podobe kraja (8. člen)
C/ z opustitvijo ali storitvijo v Odloku navedenih dejanj storijo zgoraj navedene osebe prekršek, za storitev katerega pa so zagrožene denarne globe, in to:
a/ za dejanja iz točke in členov, ki jih omenja 11. člen odloka, je zagrožena globa: za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika 200.000 tolarjev, za odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika 80.000 tolarjev, za posameznika 80.000 tolarjev.
2/ za dejanja iz točk in členov, ki jih omenja 12. člen Odloka, je zagrožena globa: za
Pisma bralcev
Včasih ni vse tako črno ...
Oglašam se na članek, objavljen v torek, 13. septembra 2005, z naslovom Včasih ni vse tako črno, kot zgleda gospe novinarke Viki Klemenčič Ivanuša.
Bolj ko sem prebiral članek, vse bolj sem imel občutek, da se gospod Miran Murko veliko norčuje iz novinarke, ali sploh ne pozna področja, v katerem dela, ali pa je sanjač, da mu ni para.
Glede na to, da sem bil dolgo med tistimi, ki jih je v naši »pravni, socialni in demokratični« državi na desettisoče, vem, kaj pomeni izguba delovnega mesta, eksistence in možnosti za človeka vredno življenje. Tega pri nas nimajo zagotovljenega niti zaposleni, kaj šele brezposelna oseba.
V članku se navaja, da imamo »več deset brezposelnih tudi z visokošolsko izobrazbo«, pa
Krvodajalci
29. avgust - Željko Dovnik, Šikole 61/a; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Zvonko Per-kovič, Starošince 28; Uroš Že-rak, Savinjsko 44; Žiga Medved, Starošince 2/d; Štefan Hergan, Sp. Jablane 43/d; Anton Sever, Drstelja 9; Damijan Lončarič, Sp. Gorica 12; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Saša Gajser, Cirkovce 60; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku
me zanima, ali med temi osebami res ni primernega človeka, ki bi vodil Zavod za zaposlovanje ali res domačin ne more dobiti dela kljub izobrazbi in znanju. Morda pa je tudi tukaj kriterij, kot je v Ormožu ustaljenega praksa, da tuliš s pravim krdelom volkov. Zanima me, po kaj in zakaj je dotični gospod sploh prišel v Ormož, če ima na Ptuju toliko delovnih mest na izbiro morda pa ne rabijo sanjačev^?
Višek cinizma je, da gospod Murko izjavlja, da bo v primeru večjega odpuščanja zaposlenih v podjetjih povečal število kadrov na Zavodu za zaposlovanje. Za kaj? Za vodenje evidenc in preštevanje ljudi, ki letijo na cesto ali kaj drugega? Ali res v sedanjem času najdeš delo na Ptuju, Mariboru ali pa kar v tujini? Ne glede na zadovoljstvo gospoda Murka s statističnimi pokazatelji in s stanjem zaposlenosti še bolj pa s številom
pravno osebo in podjetnika posameznika 80.000 tolarjev, za odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika 20.000 tolarjev, za posameznika 20.000 tolarjev.
Zgoraj sem iz Odloka prikazal vsebino le nekaterih določb, na druge določbe pa sem le opozoril in navedel, kje jih občani ni občanke lahko najdejo, seznanijo z njihovo vsebino in jo upoštevajo. Praksa namreč kaže na pogoste kršitve v Odloku navedenih odločb in s tem na storjene prekrške, katerih storitev pa se kaznuje z razmeroma visokimi denarnimi globami.
Bivši in novi Zakon o prekrških
Predpostavljam, da so predpisi o prekrških, ki jih vsebuje bivši Zakon o prekrških znani mnogim, zlasti tistim, ki so imeli z njimi opravka. Zato o tem zakonu omenim le to, da je o prekrških, ki jih vsebuje, odločal na prvi občinski stopnji sodnik za prekrške, na drugi stopnji pa senat za prekrške Republike Slovenije.
V tem članku želim predočiti vsebino nekaterih določb novega ZP, kar bo, po mojem
brezposelnih oseb v Ormožu ne moremo biti zadovoljni. Nasprotno, zelo smo zaskrbljeni. Krasno, če bi to vedel, bi še malo počakal na službo v zavodu za brezposelne, ne pa da se mučim s pisanjem prošenj, ponudb in tako zapravljam denar. Niti na eno prošnjo ali ponudbo nisem dobil odgovora, kajti temu so časi odzvonili. Danes nekaj velja poznanstvo širokega kroga ljudi, ki vedo, kdo si in v katerih rokah je odločanje. Vso ostalo pisarjenje je čisto zapravljanje časa in denarja.
V tem članku je napisano toliko »smešnic«, da je nesmiselno vse komentirati, vsakemu je danes jasno, kakšna je realnost. Črna, da bolj ne more biti.
Pa še en »cukrček« za konec. V svoji starosti, ko je brezposelna oseba že davno »odpisana«, mi je uspelo najti zaposlitev, pa ne po zaslugi Zavoda za zaposlovanje. Tudi čudeži se dogajajo
pa verjetno ne bom razglašen za blaženega
M. Zorjan
25, Miklavž na Dravskem polju; Anton Oman, Mihovce 3; Marija Kolbl, Žabjak 45; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesle 21, Kidričevo; Stanko Pernat, Cirkovce 20; Smiljana Mu-hič, Moškanjci 14/b; Anton Bel-šak, Turški Vrh 71/a; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Mitja Goljat, Cirkovce 19; Marija Voda, Podvinci 137/a; Jože Gereč-nik, Stražgonjca 44; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Stanko Solatnik, Apače na Dravskem polju 148; Tomaž Jurtela, Cirkovce 61/c; Dejan Dokl, Orešje 15; Branko Fer-lež, Lackova 7, Kidričevo; Stanko
mnenju, koristilo zlasti tistim, ki bodo storilci prekrškov, kot tudi tistim, ki jih bodo prekrški prizadeli. Obojim bo bolj jasno, kakšne dolžnosti in pravice bodo imeli v eventualnem prekrškovnem postopku.
Kaj je prekršek?
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek (6. čl. ZP).
Sankcije za prekršek
Za storjeni prekršek se ob pogojih ZP izreče predpisana sankcija ali opozorilo.
Sankcije za prekršek so: globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, vzgojni ukrepi (4. čl. ZP).
Organi za odločanje o prekrških
1/ o prekrških odločajo pre-krškovni organi in sodišča
2/ prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnostim, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških
3/ sodišča so sodišča za prekrške prve stopnje, to so okrajna in sodišča za prekrške druge stopnje, to so višja sodišča (45. čl. ZP).
Začetek postopka o prekršku
Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršno koli dejanje ali z vložitvijo pismenega predloga oškodovanca ali državnega tožilca ali državnega organa ali nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (50. čl. 1. odstavka ZP).
Odločanje
prekrškovnega organa
Opozorilo
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka globe kršitelja ustno opozori, če je storjen prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (1. odstavek 53. čl. ZP).
Prekrškovni organ primerno odloča o prekrških, razen o tistih, naštetih v 52. členu ZP. Glede teh pa omenjeni organ vloži obdolžitveni predlog na pristojno sodišče.
Pravica do zahteve za sodno varstvo
Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ, se
lahko vloži zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži na okrajno sodišče (glej 210. člen ZP) oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov (prvi odstavek 59. člena ZP). Zoper tozadevno odločbo okrajnega sodišča je dopustna pritožba na višje sodišče (212. člen ZP).
Pravica do zahteve za sodno varstvo
Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ, se lahko vloži zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži na okrajno sodišče (glej 210. člen zp) oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov (prvi odstavek 59. člena ZP). Zoper tozadevno odločbo okrajnega sodišča je dopustna pritožba na višje sodišče (212. člen ZP).
Priporočilo
Po vsem zgoraj napisanem, priporočam tistim, ki bi želeli več vedeti o prekrškovnem pravu, da se poslužijo knjige: »Zakon o prekrških s komentarjem«. Avtorji komentarjev so priznani pravni strokovnjaki: g. prof. dr. Ivan Bele, g. Hinko Jenull, g. mag. Boštjan Tratar in strokovnjakinja ga. Špela Maček Guštin. Knjigo je založila GV založba, d. o. o., Ljubljana leta 2005.
Mirko Kostanjevec
V soboto, 3. septembra, smo se na markovskem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega člana, vodja, predsednika, častnega predsednika in častnega občana ter zvestega prijatelja Franca Kolariča.
Lah, Pongrce 15; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Matej Pleteršek, Mi-hovce 20; Matej Goljat, Cirkovce 19; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Drago Furek, Draženci 87/a; Janko Beranič, Pongrce 3; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Franček Trčko, Šikole 3; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Milan Munda, Pongrce 28/a; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Franc Novak, Cirkovce 22; Lidija Medved, Podlože 69; Anton Valentan, Starošince 13; Branko Mlinarič, Štuki 35.
Franc Kolarič je bil človek, ki je dolga leta, celih 40 let, bil steber našega društva, nepogrešljiv sodelavec in zvesti prijatelj. V več kot štiridesetih letih se je Franc Kolarič posvetil našemu cilju, ohraniti naše plese, ljudsko petje, šege in navade. Že kot otrok je z očetom in materjo obhodil mnoge kmečke gostije in tako vzljubil prelepo ljudsko kulturo in spoznal bogate ljudske običaje, pesmi in plese, zato se je kot mlad fant 1948. leta vključil v domačo markovsko folklorno skupino, ki je takrat delovala pri telovadnem društvu. Velikokrat je bil izbran za kopjaša na kmečkih gostijah, v pustnem času pa si je rad nadel korantovo opravo in pretekel z vaškimi fanti vse okoliške vasi po dolgem in počez.
Leta 1956 je prevzel vodstvo folklorne skupine in jo vodil polnih 42 let, kar se zgodi izredno redko. Pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, je 14. 05.1977 opravil
izpit za izprašanega vodja folklorne skupine in tako postal strokovni vodja mar-kovske folklore. Folklorna skupina je prav po njegovi zaslugi prvič ponesla domačo pesem in ples preko naših meja - tja do koroških inpri-morskih rojakov v Železno Kaplo in Trst, kasneje pa še v druge evropske države. Bil je tudi eden od prvih organizatorjev ptujskega kuren-tovanja. Za svoje dolgoletno
neumorno delo je prejel več občinskih in republiških priznanj. V folklornem društvu Markovci smo ga leta 1998, ko je predal vodenje društva, imenovali za častnega predsednika, nekaj let kasneje pa je tudi na predlog folklornega društva bil na prazniku občine Markovci imenovan za prvega in do sedaj edinega častnega občana občine Markovci.
Svojo ljubezen do ljudskega izročila in pustnih običajev je izkazal tudi s tem, da si je na svojem dvorišču na lastne stroške dal postaviti velikega bakrenega koranta.
Francu Kolariču smo dolžni spoštovanje in tudi zahvalo za njegovo življenjsko delo, saj mu je uspelo dolga leta ohraniti to, kar danes imamo in lahko negujemo in naprej ohranjamo.
Izgubili smo človeka, ki je bil mnogim med nami iskren prijatelj. Naj počiva v miru!
Milan Gabrovec
Če Kolosej v Mariboru obiščete v vašem tednu, boste ob vsakem nakupu vstopnice prejeli še brezpla(!no vstopnico ter kupon za 30% popust pri naslednjem obisku kina, biljarda ali bowlinga!
PODRAVJE in smer PROTI CELJU
od 23. do 29. septembra
UE Ptuj, UE Ormož, UE Slovenska Bistrica, UE Slovenske Konjice, UE Šmarje pri jelšah
Za koriščenje ugodnosti ob nakupu vstopnice predložite osebni dokument (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje ali potni list). Več informacij na www.kolosej.si in na blagajni kinocentra Kolosej v Mariboru!
^ KOLOSEJ

Ponudba velja do 30. septembra 2005

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GSM- IN RTV-servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 505
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
ABbiuan ICD..C«ilai1»BB,3a]OCal|B;3Cn GfTM*,

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
NUDIM SKUPINSKE in individualne inštrukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187
KMETIJSTVO
IZDELAVA 150, 230 in 350 litrskih hidravličnih stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92/a, Videm, tel. 764 12 91 ali 041 504 204.
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-šče nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje. Irgoličevih, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
KUPIMO bikce in teličke simen-talce. Tel. 031 443 117._
BALIRKO za štiri oglate bale, Sipma Z 224/1, prodam . Tel. 041 521 863.
PRODAM grozdje renski rizling. Tel. 758 63 41, do 9. zjutraj ali od 19. ure dalje.
PRODAM odojke, Stojnci 32, tel. 766 62 91.
PRODAM koruzo z njive. Tel. 031 646 773.
PRODAM plug IMT tribrazdni, predsetvenik, 2,80 m, dvojni valji, traktorski drobilec za koruzo za mokro in suho mletje ali menjam za koruzo. Tel. 02 740 81 96 ali 031 202 526.
KORUZO z njive za silažo ali zrnje prodam Tel. 070 220 457._
NESNICE, rjave, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Tel. 792 35 71^_
NESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, prodajamo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
PRODAM odojke od 20 do 35 kg. Tel. 041 590 933._
PRODAM pujske od 25 do 40 kg. Tel. 040 908 790.
KUPIMO mlado jalovo kravo za zakol. Tel. 041 236 340.
PRODAM traktor IMT 560 in cisterno Creina 2700 l, zelo dobro ohranjeno. Tel. 041 803 981.
PRODAM pujske, 40 kg. Zg. Hajdina^_
DOBREMU gospodarju prodam delovnega konja z opremo. Tel. 768 56 01._
PRODAM suho luščeno koruzo po 30 SIT/kg. Tel. 783 32 41._
PRODAM ječmen. Tel. 041 509 482.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na tel. 041 561 893.
ZELO UGODNO strojno samohodno pobiranje buč ter prodam domače bučno olje. Tel. 041 966 306. Mihaela Jakomini, Sobetinci 42 b, Markovci.
PRODAM drobni krompir. Tel. 041 327 147.
PRODAM grozdje na trsih, cca. 600 kg, sorte sovinjon, laški rizling in šipon. Tel. 031 533 386.
NEPREMIČNINE
sinus ne
NJIVO, cca. 50 arov, ob Ribniku v Bratislavcih, prodam. Tel. 041 887 703, 420 68 93.
SONČNO, mirno parcelo, 10 arov v Rabelčji vasi prodam. Tel. 031 840 008.
KUPIM 1 ali 1,5 sobno stanovanje na Ptuju v pritličju ali 1. nadstropju. GMS 041 867 897.
V MOŠKANJCIH ob cesti prodam zazidalno komunalno urejeno parcelo, 1000 m2, cena 5 milijonov SIT. Tel. 03 577 02 27, 031 457 704, Franc Obran.
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 S 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
BELA TEHNIKA
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernarčič, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribič proti kinu Ptuj), telefon 02 / 779 40 51, ima od 9. do 30. septembra 2005 A K C I J O na razstavne gospodinjske in akustične aparate - Candy, Zanussi in Bosch - 15% popust, in Gorenje - 10% popust. Možnost plačila tudi na obroke (3, 6, 12 in 18 mes.). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A4 - 12,00 SIT in vezava 180,00 SIT).
TOP 3: samostojne hiše: Ptuj, ID586, l.1979, površina 84 m2 -etaža, P + 1, zemlj. 606 m2, 28,5 mio; Tržec, ID507, l.1975, površina 169 m2, zemlj. 1660 m2, 20 mio; Levanjci, ID589, l.1981, površina 86 m2 - etaža, K+ P + M, zemlj. 2700 m2, 17,5 mio. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO Cetrika zjutraj DO s, URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
lustlna.lah®radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Plačaj 1 SIT
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
JERENKO AVTOHIŠA d.o.o., Ptuj Zagrebška c. S3,1^1.: 02/ 788 53 08
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunaisl<a21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
S
iM'MifilJ'HiPIITiH
02/2280110
Razlagova 24, Maribor
MOTORNA VOZILA
KIA PRIDE, 1997, prvi lastnik, 6465 km, prodam. Tel. 772 97 01._
VW CADDY 1,9 d, letnik 96, 125.000 km prodam za 500.000,00 SIT Tel. 051 336 307.
FORD ESCORT, 89.000 km, srebrno kovinske barve, letnik 1999, reg. do junija 2006, lepo ohranjen, kot nov, skupaj z zimskimi gumami in avtoradiem, prodam za 900.000,00 SIT Tel. 031 215 424.

i
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRA1A, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsf
IvanArnušs.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, IHuKob Maril»iild cHli), tal.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obrežnega odplofilo_
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM kopalniško pohištvo - umi-valniški element, visoka omara, viseči element, 80-l bojler, kuhinjsko mizo 110 x 60 cm, sedežno garnituro - lahko je tudi kotna ali trosed (z ležisčem), dvosed, fotelj, 2 x tabure, blazine, kopalniške in kuhinjske pipe - 2 kopalniški (za kad in umivalnik) ter kuhinjsko za pom. korito. Tel. 041 549 032.
PRODAM alu-platišča za Ford dimenzije 195-50-R 15, razmerje vijakov 4 x 108. Cena 60.000 SIT. Tel.
040	467 250._
PRODAM sedežno, malo rabljeno, zelo ugodno, trifazni motor (4 konje, 1140 obratov) in koruznik, hrastov dolg 4 m, železna vrata 200 x 80. Tel.
041	804 131.
UGODNO prodam kombinirano peč, gorilnik za olje in 2 kovinski cisterni. Tel. 041 699 817.
PRODAM cisterno za kurilno olje. Tel. 772 88 21.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iW. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
zm
OKNA - VRATA - SENČILA Ugodno, sejemski popusti, prodaja na ohroite Svetovanje in montaža
I^ISIG OM PODVINC115, PTUJ
iviaa um tel 02 746 os si
GSM 031 341 532
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Petek, 23. Baptember
10.00 Velika Nedelja, dvorana Zadružnega doma, srečanje krajanov
starih 70 let in več 11.00 Maribor, grad, na rokokojskem stopnišču, otvoritev razstave
Izpovedana moč votivov 17.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, judo, v okviru Ptujskega športnega vikenda
18.00 Ptuj, pedagoška soba na ptujskem gradu, razstava tekstilnih
izdelkov avtorice Manice Stvarnik 18.00 Ptuj, v OŠ Breg, športno plezanje na umetni steni, v okviru
Ptujskega športnega vikenda 18.30 do 19.30 Ptuj, center aerobike na Ormoški cesti, aerobika za
vsakogar, v okviru Ptujskega športnega vikenda 16.00 Ptuj, Ptujsko jezero - Ranca, jadranje na deski, v okviru Ptujskega športnega vikenda 16.30 Ptuj, Plesni center Mambo, aerobna telovadba, v okviru Ptujskega športnega vikenda 19.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, kickbox, v okviru Ptujskega športnega vikenda
-	Ptuj, Mestno gledališče, vpis abonmajev otroci in odrasli
-	Ormož, Začenja se trgatev v Ljutomersko-Ormoških goricah
Sobota, 24. »eptember
8.00 Rogoznica, pri ribniku, ribolov za vse generacije, v okviru Ptujskega športnega vikenda 8.30 Zgornji Leskovec, pred gostiščem Leska, tradicionalni družinski
pohod po Halozah 8.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, aikido, v okviru Ptujskega športnega vikenda
9.00 Ptuj, igrišča v Termah Ptuj, prosto igranje tenisa za vse generacije, v okviru Ptujskega športnega vikenda 9.00 Ptuj, železniška postaja, izlet na Bistriški Vintgar, izlet v naravo
za zdravje in zabavo, v okviru Ptujskega športnega vikenda 9.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, strelstvo, v okviru Ptujskega
športnega vikenda 10.00 Ptuj, Dom krajanov, balinanje za vse generacije, v okviru Ptujskega športnega vikenda 10.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, badminton, v okviru Ptujskega
športnega vikenda 10.00 Dravci-Vareja, družabno srečanje, vlečenje vrvi, košnja v naravi,
luščenje koruze ^ 11.00 Ptuj, Maistrova ul. 19, dvorišče družine Krapša, demonstracija strojev in naprav za pripravo in rabo lesa v energetske namene 14.00 Ptuj, športna dvorana Gimnazije, mednarodni turnir v odbojki, v
okviru Ptujskega športnega vikenda 14.00 Lenart, na ploščadi pri gasilskem domu, praznovanje 50-letnice
obstoja in 34. dneva gasilcev GZL 15.00 Ptuj, Konjeniški kljub Rogoznica, brezplačno jahanje za otroke
in mladino do 18 let, v okviru Ptujskega športnega vikenda 17.00 Ormož, Svetinje, Praznik trgatve 17.00 Maribor, SNG, Snežna kraljica, MalOd, za izven 19.00 Maribor SNG, Norma, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven
-	Ptuj, izlet na Travnik-Golte, organizira PD Ptuj
21.00 Ptuj, v Kolnkišti, Terrafolk, v okviru projekta Mladost v prastarem mestu, mednarodni glasbeni festival
Nedelja, 25. ■eptember
9.00 Hajdoše, Kartodrom, karting, preizkus vožnje z gokardom od
12 let naprej, v okviru Ptujskega športnega vikenda 14.00 do 17.00 Ptuj, Ljudski vrt, pohod po Ljudskem vrtu, v okviru
Ptujskega športnega vikenda 15.00 Ptuj, mestni stadion, kegljanje, v okviru Ptujskega športnega vikenda
17.00 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
-	Poljčane, kolesarski izlet, dodatne informacije na telefon 802
50 80
Ponedeljek, 26. »eptember
17.00 Skorba, dom krajanov, kuharski tečaj zdrave prehrane, vodi
Marjanca Hari Novinšek, prijave na telefon 031 623 034 20.00 Maribor, SNG, večerni klepet z Dragom Jančarjem, pogovor bo vodila Darka Tancer Kajnih, MalOd
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Ptuj je obiskala avstrijska delegacija. Srečanje sindikalnih aktivistov in posaditev dreves v znak prijateljstva pri Termah Ptuj. Premiera drame Primer počene zračnice ali Dialog z golobom v prostorih Stare steklarske delavnice na Ptuju. Bogata sezona predstav v Mestnem gledališču Ptuj. Likovna razstava akademskega slikarja Uroša Wein-bergerja v galeriji Magistrat. Najnovejša slikarska dela Jerneja Forbicija v Miheličevi galeriji na Ptuju. Stenski mozaik Tomaža Plavca. Razstava o društvu Schlaraf^ii v romanskem palaciju na ptujskem gradu. Vitrina meseca - Ženska toaleta po starem v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Ohranimo mladost -fotografije Alenke Slavinec. Ptujsko labodje jezero. Poljudna oddaja Rudija Klariča Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
23., 24. in 25. september, ob 18.00 Jezne in zaljubljene. Ob 20.00 V objemu čarovnice.
lzberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej iahko na spietu oddate svoj mali ogias za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
RENAUrr LAGUNA 1,8 l6V	1998	1.440.000	KOVZLAKV
PEUGEOT 406 1,8 16V	1998	1.330.000	KOV SIVA
RENAUrr 0101,2	1999	990.000	KOV MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDO	2001	2.270.000	KOV T MODRA
KIAPRIDE1,3GIXI	1999	445.000	ZELENA
F0RDECS0RTl,4a	1994	315.000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO VAIOANT 1,4	1998	1.080.000	KOV MODRA
PEUGEOT 106 XR	1994	390.000	BELA
DAEWOO NUBI8A WAGON 1,6	1999	1.060.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,5	1998	670.000	KOV MODRA
EIArPUNT0 55SS0LE	1999	720.000	KOV GR. SIVA
RENAUErai01,2RN	1994	380.000	KOV ZELENA
RENAULT OIO 1,416VDYNAMIQUE	2001	1.470.000	KOV SREBRNA
BMW Z3 M 1,9	1999	3.480.000	ČRNA
ŠKODA FEUCIA 1,6 œLOR LINE	1999	770.000	RUMENA
BWW316Í COMPACT	1994	1.060.000	VUOLA
CTTROEN SAXO 1,11	2000	940.000	KOV MODRA
RENAULT MEGANE 1,4 ERN	1999	1.120.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V	1999	1.470.000	KOV SREBRNA
CTTROEN SAXO 1,0 i	1997	680.000	KOV SREBRNA
RENAULT TWINGO 1,2	2002	1.240.000	RUMENA
ROVER 414 SI	1996	850.000	KOV RDEČA
DAEWOO LANOS 1,5	2000	940.000	KOV ZELENA
FORD ESCORT 1,41	1996	480.000	KOV MODRA
CTTROEN AX SPOT 1,11	1995	350.000	KOV ZELENA
EMXBARCEmi,8	2000	1.830.000	KOV SREBRNA
CTTROEN XSARA 2,0 HDI	2001	1.890.000	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 75	1995	620.000	KOVVÉN[A
OPEL VECTRA 1,9 CDTI	2004	4.480.000	KOV ČRNA
RENAULT CLIO 1,2	1998	770.000	RDEČA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2002	1.460.000	KOV MODRA
OPEL VECTRA 1,6 16V	1999	1.300.000	BELA
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
znaimka	letnik	cena	barva
audia41,9tdikarav.	2000	2.550.060	srebrn
audia41,9tdi13dkskarav.	2002	3.790.060	kov.moora
bmw318dkarav.	2002	3.590.060	£rna
citroen xsara 1,6 ilimuz.	2061	1.650.060	kov. Crna
daewoo lanos 1,5 ratio	2061	690.060	moora
foro monde01,6 karav.	1996	560.060	bela
poro monde01,616vlim0z.	2061	2.250.060	kov. zlata
f0r0m0nde02.0tdcilimuz.	2061	2.390.060	kov moora
ry0ndai1antra1,8gu(	1995 mod. 96	590.060	srebrn
kiaprioe 1,3 wagon	2000	400.060	bela
merceoes-renzclk 230 compressor	1998	3.490.060	kov moora
opelastra 1.6 karav.	2000	1.550.060	srebrna
seatt0l£d01,9t0i110ks	2003	2.970.060	kov srebrn
šk00a0ctavia1.8su(	1997	1.650.060	serbrn
vwpassat1,9t0i come.-karav.	2003	3.090.060	srebrn
Na zalogi preko 40 vozil.
AvtohiSa Hvaleč,
Lovranska casta 3. 2325Kidričavo. Tel.: 02/796 33 33

AKCUA
ZA RABLJENA VOZÊLA!
Ponujamo kredit na položnice za rabljena vozila s 25% pologom (brez pogoja kasko).
velja za ra,
aodlatnika I9asnapraj.
níTIHDCU^W
R G o v I N A ^
•jeans in modna oblačila	|j
za IMLADE in IMLADE po srcu, " zanjo in zanj...
• velika izbira Jesensko-zimskili otroškiii obiačii od 2 -14 leta...
TRGOVINA s TEKSTILOM
Ulica 25..maja.12^^ ....................
RENAULT
Izredna ponudba
CLIO IN MEGANE
letnik 2004*
Ugodni krediti in leasing pogoji do 7. iet (že od 15.000,00 sit mesečno).
*vsa vozila so tehnično brezhibna In z garancijo,
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
STAVBNO POHIŠTVO
JELOVICAl
v Metalki na Ptuju
od 7. do 30. 9. 2005 za celoten program stavbnega pohištva JELOVICA
POPUST
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
■ ■	ODPELJITE SE S POPUSTOlVI
----660.000 SIT	
AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01	Vsi modeli Fiat ugodnejši. fl^f Tudi do 660.000 SIT. T lili 1
^ «Si'
www.tednik.si
www.snnlgoc.sl
SALON
POHIŽTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05

Glavni trg 4, Maribor
Zavese iz naravnih materialov (svila, lan, bombai) Dekorativne tkanine Strokovno svetovanje, iz/delava in montaža
Orno d.0.0., telefon 02 250 08 97, 02 250 08 96
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
s FONDPOLICO
do nezgodnega zavarovanja otrok (za 1 EUR)'' In štipendije!
s sklenitvijo FONDPOLiCE, itvl|entskega zavarovania z viaganjem v vzajemne siclade KD, bo vaS otrelc nezgeidne zavarovan do 19. leta starosti.
* Premlta nezgodnega zavarevan|a za prve lete.

DPOLICA

VEN zavarovalno zastopanje, Venčeslav Skledar s. p.
Rajšpova 16,2250 Ptuj Tel.: 02/ 77108 86, GSM: 031/ 602 212
Iščemo nove sodelavce!
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7SS3
Cenik malih ogiasov v Štaiersl(eni tBůniku		
Fizične osebe	dol 00 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z okvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	dol 00 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Namčnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so i/ SIT brez DDV.		
Želite mali oglasi tudi na
spletnem portalu
Naročnikom Štajersitega
izDePi.si realni
20% popust!
KURILNO OUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
Krvodajalci
1. september - Branka Botic, Zaloška c. 98, Ljubljana; Francek Veber, Ptujska 2la, Ormož; Emil Pravdic, Rucmanci 6; Srečko Zadravec, Podgorci 1lb; Anica Plohl, Kajžar 28; Stanislav Rizman, Šinkova ul. 14, Središče ob Dravi; Jože Rakuša, Sejanci 19; Branko Matjašič, Stojnci 51; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Justina Jelen, Ravne 189; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Marija Žmauc, Dragovič 9; Terezija Šegula, Dornava 133la; Simon Peter Medved, Dragonja vas 40la; Srečko Sitar, Lancova vas 58lb; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Andrej Doberš-ek, Dornava 141la; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Peter Najvirt, Ložane 6, Pernica; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; JanezMuhič, Bukovci 63; JanezArnuš, Podvinci 31; Janko Pihler, Moškanjci 27; Slavica Bezjak, Markovci 12; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Ivo Baklan, Osojni-kova 22, Ptuj; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Roman Podgoršek, Cirkovce 1ln; Vesna Mlakar, Hajdoše 40.
12. september - Branko Pintarič, Lahonci 87; Silva Zelenko, Lahonci 5; Barbara Šic, Gradišča 74; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Marinka Vogrin, Dornava 92lb; Irena Kukec, Mala vas 27, Markovci; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Jože Flor-janič, Dornava 131lb; Marjan Korpar, Mezgovci 53la; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1la; Marinka Lampret, Minoritski trg 4, Ptuj; Franc Lah, Gomilškova 12, Ptuj; Jožica Kukovec, Placar 7la; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Marica Vidovič, Dolena 19lc; Miran Matjašič, Borovci 6.
15. september - Marjan Bezjak, Grajena 51lb; Kristina Vidovič, Mezgovci 51la; Mateja Prevolšek, Cer-možiše 45lc; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Albin Mencingar, Krčevina 81lb; Nevenka Lebar, Vrazova 1, Ormož; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Zdenka Šija-nec, Skorba 38; Vili Pečnik, Marjeta na Dravskem polju 8; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Jože Kokot, Mez-govci 61lb; Brigita Bezjak, Formin 39; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Vinko Kokol, Dornava 1la; Olga Golob, Prerad 49.
SOROPTIMIST KLUB PTUJ
razpisuje
NAGRADNO STIPENDIJO ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 SOROPTIMIST KLUBA PTUJ
za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijaka in študente ptujske občine.
Nagradna štipendija, ki znaša 1000 EUR za eno šolsko leto, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
V tem šolskem letu SOROPTIMIST KLUB PTUJ poziva, da se za razpisano štipendijo potegujejo predvsem dijaki in študenti, ki se izobražujejo in ustvarjajo na področju KULTURE in UMETNOSTI. SOROPTIMIST KLUB PTUJ bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Nevenki Gerl, telefon 041 892 153 od 20. septembra dalje. Rok za oddajo prošnje je 15. oktober 2005 Prošnje s prilogami pošljite na naslov:
SOROPTIMIST KLUB PTUJ, Komisija za podelitev nagradne štipendije, Nevenka Gerl,
CID, Osojnikova 9, 2250 PTUJ
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
v soboto, 24. septembra: Zorica Tosic, dr. dent. med.
v Majšperku
V^^i, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
(Medvešek)
ZAHVALA
Tako nenadoma nas je zapustil naš srčno dobri
Jakob Horvat
IZ SOBETINCEV 22
V najtežjih trenutkih našega življenja ste nam bolečino slovesa lajšali in z nami so~ustvovali sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji od blizu in daleč. Vsem se iskreno in iz srca zahvaljujemo za vso pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, za spremstvo na zadnji poti, za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše. Iskreno zahvalo izrekamo osebju Splošne bolnišnice Ptuj, ki so se trudili za življenje našega ateka, a je bila bolezen močnejša od naših želja in njihovih naporov. Zahvaljujemo se domačemu župniku in patru iz Ptuja za opravljeno daritev in tople besede.
Prisrčna hvala govornikom g. Golobu, g. Prelogu in g. Les-jaku, ki so tako čuteče in s spoštovanjem spregovorili o ate-kovem življenju in njegovem razdajanju. Zahvaljujemo se pevcem cerkvenega PZ Markovci za odpete žalostinke, vio-listki za odigrano melodijo, zastavonoši, praporščakom in vsem gasilcem za spremstvo, tehničnemu sodelavcu občine ter podjetju Mir za vzorno opravljene pogrebne storitve. Vsem, ki ste našega ateka spoštovali in ga boste ohranjali v svojih mislih, še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(F. Lorca)
ZAHVALA
Marice Vidovi~
IZ STRNIŠČA 25, KIDRIČEVO
Od nje smo se na njeno željo poslovili v rojstnem kraju na pokopališču v Cirkulanah v torek, 13. septembra 2005, v krogu družine, sorodnikov in prijateljev. Zahvaljujemo se vsem, ki so karkoli dobrega storili za njo. Iskreno se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Maribor, celotnemu zdravstvenemu osebju oddelka internistične intenzivne terapije in nefrologije za ves trud v času njenega zdravljenja. Hvala za cvetje, vence in sveče, ki ste jih poklonili njej v čast, spoštovanje in spomin. Zahvaljujemo se KS Cirkulane, gospodu župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi. Hvala društvu upokojencev Kidričevo, govorniku gospodu Rajhu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se podjetju Miks, d. o. o., iz Ptuja in pogrebnemu podjetju Mir. Maribor, Kidričevo, Ptuj, Rače, Cirkulane.
Vsi njeni
Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihi septembrski noči utrujen in nemočen za vedno si nam zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Hvala ti za vse.
SPOMIN
Boleč je spomin na 19. september 2004, ko nas je brez slovesa zapustil dragi mož, ata in oti
Janko Čus
Z ZADRUŽNEGA TRGA 6, PTUJ
Iskrena hvala vsem, posebno mojemu bratu in snahi Marici, ki z lepo mislijo žrtvujete čas in postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet in prižgete svečo.
V mislih s teboj tvoji dragi - žena Emica z družino
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA Alojz Šegula
CUNKOVCI 3, GORI[NICA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma, darovalcem vencev, cvetja in sveč. Hvala nekdanjim sodelavcem Taluma Kidričevo, sodelavcem Perutnine Ptuj ter ZD Maribor. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
^ boli srce, boli, in duša ječi, solze vlažijo oči ^ To žalostno bridko je spoznanje, da odšla sta tja, tja, kjer našla sta svoj mir. Pustila sta praznino -ne najde vaju pogled -ne najde vaju dotik dlani -to res boli.
Hvala, ker bila sta del nas, hvala za vajino plemenito srce -za nas ostajata večna.
V	SPOMIN
V	teh dneh mineva leto žalosti, ko sta se od naju poslovila naša draga
Elizabeta Novak
13.11.1914 "1-14.9.2004
Franc Novak
25. 1. 1929 + 28. 9. 2004 IZ BRATISLAVCEV 16, POLEN[AK
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite z lepo mislijo pri njunem grobu, jima prinašate sveče in cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: Lizika in Ivan
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
erobike.
z brezplačno prilogo
AEROBIKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
NAR0ŮLN1CA ZA
ŠtajenkilZmVli
' Ime in priimek:
I Naslov:_
' Pošta:_
I Davčna številka: I Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERÔDIKE

asa	a
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov; Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. WDBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA)
ime in priimek:
Jasmina Bauman
JirSovci 48/a, 8853 Destrnik
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Šmartno • Devete Podobe bistriških domačij
Kljub dežju zadovoljni z obiskom
Potem ko so se Podobe bistriških domačij zadnji dve leti selile deloma izven mesta, v Studenice, so se letošnje iz gradu in z grajskega dvorišča v Slovenski Bistrici v celoti preselile na Šmartno na Pohorju in potekale pod geslom »Življenje na Pohorju nekoč in danes«. Organizatorjem - občini Slovenska Bistrica, kmetijski svetovalni službi in razvojno-informacijskem centru - se je letos pridružila še krajevna skupnost Šmartno na Pohorju s TD Jelka ter ostalimi društvi, ki tod delujejo.
Dvodnevno prireditev, ki jo je vztrajno namakal dež, je odprla bistriška županja Irena Majcen, v kulturnem delu otvoritvenega programa pa so sodelovali tamburaši, harmonikarji, pevci in Frajhajm-
ska godba na pihala, vsi člani KUD Šmartno na Pohorju.
Razstave v šolski telovadnici so s prijetnim vonjem po domačih dišavnicah vabile obiskovalce. Razstavljali so šmarski osnovnošolci, ljudska
univerza Slovenska Bistrica s svojimi krožki ter čebelarji. Na ogled so bili tudi nagrajeni izdelki kruha, peciva, potic in vina slovenjebistriških gospodinj in vinogradnikov na letošnjih ptujskih Dobro-
Gostitelji letošnjih Podob bistriških domačij, Šmarčani, so se projekta lotili z vso resnostjo in konec avgusta v Bojtinskem grabnu prižgali oglarsko kopo,v katero so zložili osem kubikov drv. Ob skrbni asistenci glavnega oglarja Vinka Aplinca je kopa gorela dva tedna. Potem se je oglje, ki je bilo nekoč pomemben vir postranskega zaslužka na Pohorju, hladilo vse do 18. septembra, do zadnjega dne Podob.
Dornava • Zagorelo v skladišču hmelja
tah. V kotu telovadnice je bil še prikaz pohorske »holcar-ske« malice. S propagandnim materialom so obiskovalce o tem, kako je na tem delu Pohorja, seznanjali člani TD Jelka.
V velikem šotoru so bili prikazi številnih kmečkih opravil: mlačev žita, pletenje košar in razno kmečko orodje. Predice so predle volno, pod spretnimi prsti pletilj so nastajali lepi pleteni izdelki, ki so bili celo naprodaj. Na drugi strani šotora pa so dišali kruh iz krušne peči, pohorska »bunka«, potica, drobno pecivo in bogato obložene gibanice. Vse to so obiskovalci lahko pokusili in tudi kupili. Vse, ki jih je zanimalo kovaštvo in oglarska kopa, je vozil avtobus v vas Bojtina. Ne smemo pozabiti omeniti še lovske razstave, ki so jo postavili v bližnjem lovskem domu.
Kot zanimivost je potrebno omeniti posvet o razvoju turizma na kmetijah. Livija Kovač Konstatinovič z Gospodarske zbornice Slovenije je udeležencem govorila p trženju izdelkov turističnih
Gasilci so se z gostim dimom, ki je bil posledica aktivnega tlenja posušenega hmelja, lahko spopadli le z dihalnimi napravami.
Iz podstrešnih prostorov skladišča omenjenega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo hmelja in drugih kmetijskih proizvodov, se je namreč v ponedeljek dopoldne začelo močno kaditi, kar je najprej vzbudilo sum, da gre za požar. Do tega na srečo ni prišlo, saj so pravočasno posredovali številni gasilci iz občinskih in ptujskega PGD (Dornava, Žamenci, Mezgov-ci, Polenšak in Ptuj).
Po ocenah je uničenih okrog 12 ton sušenega hmelja. Kot je povedal Franc Šegu-
Napoved vremena za Siovenijo
Danes bo največ sončnega vremena na Primorskem, burja bo oslabela in ponehala. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
V šolski telovadnici so razstavljali tudi čebelarji.
kmetij v Sloveniji in Evropski uniji.
Irena Purg, predsednica TD Jelka in tajnica šmarske krajevne skupnosti, ki je imela v rokah vse niti dvodnevnih Podob, je ob koncu prireditve povedala, da je zadovoljna, saj so Podobe kljub obilnemu dežju, ki je oba dneva vztraj-
no padal, uspele, dovolj pa je bilo tudi obiskovalcev.
Brez dvoma imajo Podobe bistriških domačij veliko vzgojno vlogo. Na ta način se ljudje bolje spoznavajo med sabo, spoznavajo pa tudi posamezne kraje v občini ter njihov utrip nekoč in danes.
Vida Topolovec
Škoda še vedno ni znana
»Kolikšna je dejanska škoda, ki jo je povzročilo tlenje bal hmelja v našem skladišču, še vedno ne moremo točno reči,« je v zvezi s ponedeljkovim samovžigom skladiščenega hmelja na podstrešju hale v Dornavi povedal lastnik podjetja Hmelj, d. o. o., Dornava Franc Šegula.
Prehodni pokal ostane na Pohorju
V okviru letošnjih Podob je potekalo tekmovanje med posameznimi turističnimi društvi občin Oplotnica in Slovenska Bistrica. Sedem ekip turističnih društev iz obeh občin, tekmovanje je potekalo pod organizacijskim okriljem domačega TD Jelka Šmartno na Pohorju (ti so bili lanskoletni zmagovalci in dobitniki prehodnega pokala) ter pokroviteljstvom TZ Slovenska Bistrica, se je pomerilo v štirih igrah. Zmagala je ekipa TD Tinje na Pohorju, tesno za njimi je bila ekipa TD Lucija iz Križeče vasi, tretji so bili člani Td Trta Oplotnica, četrta ekipa TD Jelka Šmartno na Pohorju, na peto mesto so se uvrstili tekmovalci TD Samostan Studenice, šesti so bili člani TD Zgornja Ložnica in sedma ekipa TD Zelena dolina s Pokoš.
la, se je v teh prostorih skupno skladiščilo okrog 40 ton hmelja, namenjenega prodaji nemškemu kupcu. Ta se je na kraju nesreče oglasil takoj po obvestilu o nesreči, že dan potem, ko so gasilci uspešno omejili uničevalno tlenje. Zaradi gostega dima, ki se je valil po celotnem podstrešju, je možno, da je uničena tudi aroma preostalega, sicer ne-sežganega hmelja, zato so bili vzorci nepoškodovanih bal poslani v analize, ki bodo dejansko pokazale, ali je preostali hmelj še uporaben za predelavo. »Šele po teh rezultatih bo možno oceniti dejansko škodo,« je še povedal Šegula. Vzrok tlenja naj bi bil samovžig, neuradno pa naj bi nastala gmotna škoda znašala okrog 10 milijonov tolarjev oziroma lahko še več, če se bo izkazalo, da tudi ostali hmelj ni primeren za nadaljnjo uporabo.
SM
Ena izmed iger je bila tudi skok v vrečah. Na fotografiji so člani TD Zelena dolina.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
Štuld26a íEEsSS> IMt|antiiiiii.|i. Ibl.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI pdRAVNA^ ^
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teT'Ite^Î.SÎ 080 1 3 1 4
Slovensko okno prihodnosti
okna - vrata - senčila
IREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1 401
Foto: SM