Naprej k socializmu! DELAVCI! Naprej M svobodo in pravice svoj«! Izgubiti ne morete ni«?e»»r, pridobil« pa lahko vit. Naročnina (subncrlption): fl.'O na leto, 75c na pol leta &a Ai^H^f ($1.50 per year, 7Sc half year la America. leto, ft pol leta aa Evropo ($ per year $ 1 per half year for Europe. aooouu matixr, uoo a, w«7, at tua i'«ai______ at Okk»«o IU. ttbdaf tko act of 0«B(NM of Mnrek Srd. ISTt. štev. (No.) 33. Slovenskim delavcem > v Ameriki. Office: 5S7 80. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. Chicago, 111.. 28.'Aprila (April). 1908. Leto (Vol.) HI. godrugi! Slovenski delavci 1 Razn■dnozavedni proletarijat, organizirana masa delavcev vseh derela. vseh jezikov in vseh ver. — masa onih brezposlenih ljudi, ki vse stvarijo in pridelajo a ni-l«ear ne poaedujejo, obhaja te dni-svoj praznik ~ veliki prole-tarski praznik — 1. maj. ^Delavci drugih dežela, združeni v mogočnih organizacijah, ustavili bodejo ta dan delo. Vprašali ne bodo delodajalca, če smejo praznovati — ne! svojevoljno bodejo odložili kramp io lopato, u-stavili brenčeči stroj in zaprli vrata tvornic. Delavci bodejo s tem _ pokazali buržoaziji in ka pital is-* tom, kakšno moč imajo onr, kadar jo hočejo rabiti. Pokazali bodejo kapitalistom, da hoče tudi delavec imeti svoj dan, da se odpočije in »bere nove moči za borbo proti zatiranju in tlačenju. 4 Po cestah in ulicah, koder hodijo delavci druge dneve v umazanih jopičih, zaničevani in prezira-ni od privilegiranih lenuhov v evih in fraku, — na delo in \2 dela, vile se bodejo ta dan dolge vrste proletarcev v prazničnih o-blekah z rdečimi cvetkami na prsih. Vihrali bodejo rdeči prapor-ji in i« grl delavcev bode grmela mednarodna delavska himna a-li pa proletarska bojna pesem: Nif. marseljeza. Prvi majnik je dan delavske ^samozavesti, dan delavske sol h darnosti — delavci vaeh narodov |i ta dan podajejo roke kot bratje, tefflugt trpini, ktere tlači ista mora: kapitalizem. -Prvi majnik je dan dt*monstra-za krajši delavnik. I>«n n je že razposlal poziv-uice in napisal na nje "z božjim dovoljenjem", zato pa noče odgnati gostov. Tako mi vsi odje-mljete čas, a jaz mislim, da sem vse tako razumno naredil, da bi si lahko sami pomagali." Tako je govoril gospod bog. Delavci, kolikor jih je bilo, so pa padli na kolena in viknili: "NeČemo delati več kot osem ur na dan.... treba nam časa za počitek .... časa za čitanje ... radi bi se poigrali z našo deco ... radi bi šli na zabave... hočemo poslušati glazbo in uživati umetnost in vso lepbto, ktero si ustvaril na zemlji." ' "Pa kdo vam to na svetu branit" vprašal je bog. Tedaj stuipijo naprej eden kapitalist, eden vladar in eden pop. Priklonijo se globoko in pravijo: "Ni nam mogoče izpolniti želje teh ljudi. Svet ne bi mogel dalje (Obstati vsi cd tako malega dela. Gospod ln>g je pogledal to trojico in vprašal: "Ali samo vi trije mislite tako?" "O ne!" odvrnejo ti. "Kakor mi. tako mislijo tudi drugi.... tako jih misli mnogo ... ce4 regi- zavest izgubila kolikor toliko zve- ment. Mi trije smo samo njihovi so s prirodo. Pol leto izhajajoče- zastopniki." Ka soluca, zlasti v marcu in maju, "Zakaj pa nisite," vprašal je je doba, v kteri se človek najbolj bog. "vsi skupaj prišli pred me, zaveda revolucionarjem iu posta- kakor ti delavei?" ne re vol učijo nar. Nobeno čudo ni Obi ae spogledajo, kakor v -JlUHvj, r«če eden; cijonarni spominski dnevi naha ["Drugi ninyijo časa____eden čita jajo v dobi od februarja do juni- knjigo____drugi se v gaju šeta ja. Vsekako je bil izvanredno fin z ljubico____tretji je šel v gle- inštinkt, da je torej prvi maj iz- dal išče____Četrti na koncert____ bran kot dan^slave naših bodočih peti se igra s svojimi otroci. .. bojev. Potegniti zainoremo še eno paralelo med našimi velikimi prole- šesti počiva na zofi .. Tedaj je gospod bog vzdignil roko in se nasmejal tako srčno. tarskimi prazniki in med dvema da so zapeli vsi cerkveni zvonovi glavnima praznikoma izhajajoče^ na zemlji. Zatem se je obrnil k delavcem in jim dejal: "Pojdite na zemljo in delajte tako, kakor delajo le -ti. Jaz vas blagoslavljam." vesele delavci vseh. narodov, ki so mogle iztrgati. Krščanstvo je mo- si bratje po razredu. Vesel in tolažilen prvi majnik vsem slovenskim delavcem v A- " svobod ni" in "bogati" Ameriki! Kapitalisti so dobro zaigrali .. . Sodrugi! Slovenski delavci! Tudi vi ste del maae, — one milijonske mase, ki živi v brezpravnosti in robstvu! Tudi vi ste sinovi proletarijata, — onega medna-odnega proletarijata, ki producira vsa dobra za profit kapitalizma! Tudi vi ste danes, — mnogi vas je — žrtva v areni kapitalističnega amfiteatra. kjer vas — novodobne gladijatorje! — gonijo zveri v človeški koži in srkajo vašo gor-ko kri! Z milijoni proletarcev trpite tudi vi pod krivičnimi uredbami tega divjega sistema! Vetel vam prvi majnik! f" Vesel vam naš mednarodni delavski praznik vsem tistim, ki ste še tako srečni (!) da vam kapita-, list dovoli operirati svoje stroje, da vam dovoli vihteti bat, da vam dovoli kopati rudo, kopati premog! — Tolažilen prvomajski praznik pa vam sodrugi in delavci, kterim so zaprte tvornice, zaprti rovi! To laližen, upapoln in s tem vesel vam bodi prvi majnik! Dan velikega. mednarodnega delavskega slavlja, dan velike mednarodne delavske demonstracije, dan protesta in zahtev delavskih pravic — bodi vam v tolažbo in trden up, da tudi vam zašije solnce boljših dni. Zavedajte, se svojega praznika! Pridružite se tudi vi slavlju tega Živel naš mednarodni delavsko socialistični praznik! • Živel prvi maj I! 1 Živela mednarodna socialistična stranka!!! ralo torej prevzeti tudi te praznike in se zadovoljiti s tem, da jim je namesto prirodnega vrinilo novi, mistični smisel. Kakšni so pa bili oni prirodni prazniki, ki so se tako nerazdruž-no spojili z narodovo dušo? Prirodni prazniki se dele v dve veliki skupini: prazniki izhajajočega solnca in prazniki srečno o-pravljene žetve. Razume ae, da častilci teh praznikov jp bili primitivni ali prosti ljudje, ki imajo še danes svoje potomce v kmečkem ljudstvu, torej produktiv- Prazniki uživanja in prazniki borbe. Naše razumevanje zgodovine od časov Marksa in Kngelsa diferira pri rod ne vere, kterih božanstva so personofikaeije ali pooseblje-nje prirodnih sil od družabnih ver, ki povzdigujejo družabne mo či do božanstva. Kavno ta razlika je tudi med prazniki. Prirodni prazniki so zvezani z dogodki prirode, ktero slavijo. Ti prazniki so nastali v dobi primitivnega komunizna, ko so ae razredne zapreke še jako slabo o-pažale, da bi človeka zanimale in kterih prednamei sploh niti razumeli niso. Ponekod pri kmečkem ljudstvu je to opaziti Se dandanes, kajti ravno pri poljedelskih rodovih so vznikle pri rod ne vere in, prirodni prazniki. _ Družabne vere in družabni t«r politični prazniki nastali so v mestih. koder se ljudje veliko manj zavedajo odvisnosti od prirode. Najvažnejše teh ver je krščanstvo. Vendar se pa ljudje v prvih časih krščanstva nikakor niso mogli otrenti svojih poganskih nazorov t. j. nazorov svoje prirodne vere. marveč so imeli v obeh ve- Naš praznike našega dne. Kjerkoli bodejo raz- rah ene in iste pojme. Ravno ta- rednozavedni delavci priredili ko je bilo tudi s prazniki. Dober, proslavo prvega majnika, pridru- del prirodnih praznikov se je ta- žite se jim — če le mogoče. To je ko vkorenenil v narodih, da jih dan. ko se spoznavajo, družijo in vse poznejši* družsbne vere niso Bratje v lancih, ven na piano, — prišel počitka, slavlja našega je dani Glej robov mezdnih četo sbrano, glej, prapor naš s venci je obdan. Korakaj brate, — godba ti nam zaigraj! Živel naš praznik! Živel cvetni, prvi maji Ni dala nam ga cerkev rimska, — praznika tega podaril nam ni buržoa; postavila masa ga je proletarska, delavec, — ki ustvaril vse bogastvo js sveta, — ki ustvaril tlačiteljsm je nebesa in sijaj... Živel demonstrativni prvi maj! Dosti dolgo bili smo vam raja; predolgo že praznujete samo vi, Nič več, tirani I — Mera polna js do kraja, — praznik naš slavimo danes tudi mi,.. Naprej! Rob sleherni roko nam podaj Živel nai praznik! Živel slavni prvi maj! Prvi majnik! Ti klicar dobe nove — pripelji v kolo vse nam sužnje — navdušuj I Oteri solze vsem, ki nosijo okove, Čas rešitve, svobode slate, ti nam osnanjuj. V maju! — tiranstvo pade naj! Živel zmagonosni prvi maj ti t Ivan Molek nem ljudstvu. Od žetve je zavi-sel obstanek teh ljudi za celo bodoče leto, žetev je omogočala sigurno uživanje in radostno srečo. Med tem so pa prazniki izhajajočega solnca padali v zimski čas, ko se je obrnilo solnce oziroma naraščal dan, pa do majnikove slave, torej v dobo pomanjkanja in potrebe, v dobo mraza in snega, dolgih noči in meglenih dni. Prazniki žetve, prazniki materi-jalnega uživanja so izginili iz ljudstva brez sledu. V krščanski kteP0 morp proletarijat računati religiji niso našli mesta in ljudje so jih pozabili. Povsem drugače je pa bilo s prazniki izhajajočega solnca. praz niki veličanstne in slavodobitne borbe svetlobe in gorkote proti sili teme in ledenosti. Ti prazniki so popolnoma obkrožali človeka, dvigali so ga in vzbujali njegovo fantazijo do brc/skrajnosti. Nemogoče jih je bilo torej izčrpati ljudske duše; nova vera se je morala pomirili 1. njimi. In tako so iz praznikov svetlobe, ktera kljirb vsi m protivnikom naposled le tri-umfira nad temo, nastali prazniki od rešeni k a, kteri naposled tudi triumfira nad močmi pekla. Slične razlike, ktere obstojijo med obema tema vrstama prirod-iiih praznikov, je najti tudi med prazniki današnje človeške družbe. Naravno, da jleh razlik ni več v pri rod i, temveč v družbi, kteri odgovarja razlika v karakterju praznika. Prazniki buržoazije in kapita-J lizina imajo značaj nekdanjih ' praznikov žetve Ta dva danes samo žanjeta, žanjeta to. kar nista sejsla. Kapitalistični prazniki so prazniki materialnega uživanja in kot taki so brez vsakega glo-bokejšega vtisa na človeka. Prazniki proletarijata ae pa ra-mornjo nasproti vsporediti S prazniki izhajajočega solnca. Slični so praznikom borbe socializma, kte- ga solnca. Ta dva praznika sta: zimski solnčni obrat ali božič in prihod slavodobitnega poletja ali vstajenje. Tako imamo tudi mi dva velika proletarska praznika. I Na eni strani marčeva revolucija V Ameriki sta dve vrsti pote- od 1. 1^48 in pariška komuna to- puhov (hoboes): eni, ki imajo in rej praznik prvega in drugega drugi, ki nimajo. Potepuhi, ki i- zmagonosnega ljudskega poletja majo, potujejo v privatnih vago- ki ga je rodila delotvorna moč nih. bogato preskrbljenih z jedi- prolet ari jata. Na drugi strani \m li in pijačimi ter s strežaji. Pote- majnikovo alavlje, ktero, kakor puhi, ki nimajo, potujejo pa v od- božični praznik, slavi bodočo zma prti tovorni kari, na premogu a- go luči, ki nas je rodila. li rudi, a krepčajo se pa na ka- V marčevem slavlju slavimo kem dvorišču z odpadki Če jih slavno prošlost proletarijata, a dobijo. Delavci hranijo, oblačijo prvega majnika zbiramo moč in in omogočajo klatenje križem smelost za nsdaljno bort>o, xa vse. j dežele obojim potepuhom. Razlika kar prinese bodočnost. Moč in je le ta, da potepuhi, ki imajo, smelost, da se nezlomljeni vzdrži-< delajo delavcem več stroškov in mo v porazih. Moč in smelost, da težje se jih je odkrržati, kakor pa priborimo ono veliko zmago, na potepuhov, ki nimajo. * isto sigurnostjo, kakor moremo1 Mulo, ko je delodajalec ne ra-po božiču sigurno računati na j bi več poženejo na travo, da se vstajenje in binkošte. Kajti ka- pase. Delavca, ko ga boss ne ra-kor se solnce vedno višje vapenja bi več, pa poženejo na cesto, kjer do zimskega peobrats, kakor ono se mu pove: "Proč od trave! razpošilja dnevno vedno več svet- lobe in gorkote, tako i p rolet ar i jast neprestano raste v moči in trdnosti. Čim bolj bode rasla bes-nost in nadutost naših protivni-kov, tem slavnejša bode naša končna zmaga. Velika dela je že ustvaril proletarijat. A še večja stoje pred njim. In ta večja dela slavimo prvega majnika. Karl Kautsky. OSEMURNO DELO. Pripovedka. Danski spisal Kari ErwaJd. Bilo je zvečer prvega majnika. (}opi|M)d bog se je odpravil na *pre4iod proti zemlji, kakor je to delal običajno, predno so zaprli n<4>eška vrata in zapalili nočne zvtasde. Ko se je tako sprehajal po cesti, zagleda naenkrat veliko maso ljudstva, ki mu je prihajala na* •proti. .f Bilo je očito, da ao ti ljudje prihajali ravno od dela; kajti njih roke in lica so bila umazana, a korakali so utrujeno in težko. "Kaj hočete tako posno?" vpraša gospod bog, Ako bode še kaj dolgo trajala kriza, postane naselniško vprašanje kmalo izselniško vjprašanje. "Poet" je končanje 19. aprila, — a mnogi deTUTTHiimajo še veil-no p<»st . . . Sodrugi, spominjajte se te majnikove dni "Proletarca"! DENARJE * STARO D0M0VIS0 POŠILJA MO: to • 10» .......................M> kmo F« I *> 4ft......................mowr<>ii ui «rt.to.................... ee*ro»» *• • l«<0.................... trt kron s* » SM »f ® • %'OITOO..... ... ...........w» P- tiirlii )• »»»• L pft Oo- ma m> nak.con. pofolonir« i«|.|.- '•'<> hrot »l nor J« Obliko N«»f denar«* po»lljat*a k', po-tol hranilni urad ▼ II. So It dno* IV nar). nam p", atl Jonajftflltfii')* do ItftOO » (f toVlal t prliwirorfVa'in all rrfl-irlmnom' pt«*a. »H1^ an*ak* po IV* aioaOe Poafal Son.? Ord'f alt pa Maw York Hank Draft Frank Sakser Co. too (ireesfrtcli St., flew York p 101 At- Clair Are., N. F. Cleveland, Ohio PRO LETAftEO PROLETAREC UST XA INT1RKSK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK Laataik m i*d*)at«ij Jasetlovantka dciavikj tiskovna druiba v Cbkafo. HI Naročat-« Za AaaricoSl.SS aa cato leto. TU >• pol tata. Za Evropo SJ *a celo lato. ti sa pol Uta. Oglasi pa itoiiiim. tri bxraliito tudi STARI PROLETARIAN Owaed and paMtaSad Evaav Tumoay by Soath Slavic Workmen * PublUkiaaX««nP"> Clilcsre. Illinois. Ion m Oaicac, Prasi4«at, John PsTait. Secretary i A. Anton PaaiaaM. Treasurer • jif-rat t aoascairrioN aarasi Uaitad Stat«« aa4 Caaada. II 50 • year. 7Sc ler SaU yaar. h or«i*n cooatriat " ' S3 a jaar, tt »or half yaar. aevBBTtsiNO aaras oa afratmeat. NASLOV la. ^•Vojaki, današnji pretorijanci, proletarci v pisanem jopiču in s širokimi nalivi na rokavih čakajo v vojašnicah, ki so šole za uniformirane morilce, povelja, da pojdejo mOrit svoje brate po razredu, svoje brate v delavskem jopiču. Tudi jpOlicaji, ki igrajo v da nji človeški drufbi pri naskokih in napadih na mirne delavce ulogo lovskih psov, so danes zbra ni polnošteviLo na polieajskito postajah, čakajoč povelja, da pričsio goniti delavce pred vojaška puške in bajonete. Vse je mirno! Zastoj čakajo vojaki, zastonj policaji. Delavci so se izvežbali v dolgotrajni borbi med delom in kaipitalom, v kateri je padlo na njih strani nešteto število žrtev. Zastonj se 4n*bjo danes od kapitalistov plačani in najeti hujskači da bi delavci storili kak nepremišljen korak, da bi se krvižejna zver v človeku-bogatinu zopet napojila proletar-ske krvi. Delavci so se naučili, da je njih najboljše orožje resnica in zopet resnica. Kako lepo zveni ta beseda. Kako čudovito se širi tudi med najetim hlapci kapitalizma in iz sebičnih natfprostnikov proletarian ta ustvarja tajne pristaše socializma. Resnica prodira skozi zidove v vojašnice, v poticajske postaje, na deželo med siromašne kmete, v tvornice, rudo in premogokope med brezbrižne delavce. Povsod najde svojo pot Hjufc oviram in ■ zaprekam, ker je resnica. Ljudje, ki jo čujejo prvič, stresajo svojo glavo, kot bi se hoteli prepričati, če je resnica res resnica. Drugi se >i zopet bližajo boječe, ker se boje, da bi jim ne ušla, ako bi se ji približali preurno. Slava prvemu majniku! Posor rojaki v Glencoe, 0., in okolici! Slovenski socialistični klub št. t 2 v Glencoe, O., in češka socialistična sekcija v Neff, O., priredita skupno PROSLAVO MEDNARODNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA 1. MAJA 1908 v Neff, O., v dvorani Ane Dernač. 8 pored: Sprejem sodnigov iz Glencoe ob 10. uri dopoldne. 1. Kaj ie prvi majnik delavstvu. (Govor. ) 2. Gospodarski in politični položaj. (Govor.) 3. Deklamacijska predstava. t*o sjMsredu prosta zabava in ples. Začetek veselice točno ob 1. uri popoldne. Slovenci in Slovenke v tukajšnji okolici! Pridite vsi na to vese-Iioo. Za odbor slov. soc. kluba št. 2 . Ignac Žlembergsr. Ivan Kravanja Tako resnica leto za letom, dan za dnem množi in krepi proletar- ske čete, ki pričajo o svoji nepremagljivi moči in sili s mirnim pra-znovaujem prvega majuika, pra-uiika delavcev, sužnjev. llritka resnica uči ta dan vse, da pueaiuig in ruda ostaneta v zemlji, ako se ne gibljejo pridne delavske roke; ljudje bi stanovali v brlogih, hoditi bi morali peš iz kraja v kraj, plavati bi morali preko rek in momkih ožin, da ro-kodelci-delavci niso zgradili hiše, palače, železnice, vozove in ladje; lakota bi kot mora tlačila Človeški rod skoraj vsako leto, ako pridni kmetje niso orali, sejali in &ili, mlinarji pa zrno aineleli v moko. Resnica uči še mnogo več resnica uči, da bi takozvane cult turne pridobitve zginile čoz noč, ako bi delavci ne delali na polju, v tvora k* ah, na zendji in nad /.finljo. Resnica uči, da so delavci, duševni in ročni, vsi delavci, potem naj že bodo inženirji, voditelji tvornic ali pa delayei, ki či stijo gnojne jame, stebri kulture in ptwpesevatelji naipredka v do-brtdbit človeštva. Ranica uči, da je zemlja last nima vseh ljudi, da so jo dandanes krivično prilastili le neka teri priviigrrani roparji v škodo človeštva in ljudskega napredka Resnica uči, da bi morala biti vsa produktivna sredstva občna ljudska last, ker so jih izdelali prt) duktivni sloji, ne pa lastnina peš čice trotov v človeški družbi Resnica uči, da ima vsak delavec lastninnko pravico do svojega produkta, ne pa kak postopač, ki je bil tako previden, da si je svo jim starišem izbral kapitaliste. To uči resnica, ki prodira v čim dalje širše ljud»ke sloje in množi armado zavednih delavcev, ki |H)trditev te neizpodbitne resnice ustavi vsako teto na prvega maj-ritka delo nad in pod zemljo. Slava prvemu majniku, ker ta dan priča, da resnica čim dalj bolj prtidira v ljudska srca, tla je resnica na strani tlačenega prole-tariata. Slava prvemu majniku. ker se bode nekega dne v znamenju resnice zrušila dasiašnja krivična človeška družba, na nje razvali nah pa zavladala enaka pravita za vse. Slava! Slava! Zavertnik Joie DOPISI ioosooooos t *M M Kapitalistični umor. Conemaugh, Pa.. 20. apr. — Ka pitalistični umor se je izvršil 16. t. m. v premogokopu "Cone maugh slope", kteri je last Cam bria Steel Co. Žrtva tega umora je bil William Vrantz, še ne 17 let star fant. V glavnem hodni ku imenovanega rova je padla nanj plast takoimenovana "bony" in ga na mestu ubila. Revež je bil v hipu mrtev — niti glasu ni dal od sebe. Vse to se je pa zgodilo vpričo delovodje in enega dnizega delavca. Pač izvrsten delovodja in lepa varnost po glavnih hodnikih rova za trpina. ki je živ obsojen v jamo. Imenovani mladenič je bil član mladeniškega ' društva Danica štev. 44 S. N. P. J., ktero mu je dalo častno stražo pri mrtvaškem odru in ga tudi korporativno spremilo na mirodvor "Grand-view cemetery." Verske obrede nad umrlim je pa izvršil Rev. Hugo R. Krdmann, pastor od Zion German Lutheran Church. Pokojnik je bil edini sin gospe Vrantz in posinovljenee njenega soproga Marka Vrantz. kteri ga je iskreno ljubil. Marko Vrantz je tudi nesrečen. Že 6 mesecev leži v bolnici z zlomljenim hrbtom, ki mu ga je zlomilo v ravno istem rovu Pač uboga in pomilovanja vred na Mrs. Vrantz! Takoj drugi dan. 17. aprila, se je pa ponesrečil voznik premoga, Martin Černetič. V rovu Franklin No. 2, kteri je tudi last Cambria Steel kompanije, mu je strlo nogo. Tudi ta je član mladeniškega društva Danica. Par dni poprej je v ravnoistem rovu ubilo do smrti tudi nekega Slovaka, za kterega ime pa ne vem. Take "velikonočne" praznike smo imeli mi delavci v Conemaugh. Tovariši, sotrpini, ali vas ne bo to vzdramilo iz spanja t A-li ne slišite glasu trpečih s polomljenimi udif Ali ne vidite krvi ki teče iz zijajočih ran vaših bratov! Ali ne vidite grenkih solz, ki jih točijo prizadete sirote t Poglejte, kako skrbijo kapitalisti za varnost nsših življenj. Zbudite se sotrpini, vstanite iz groba nezavednosti — združimo se in zahtevamo več pravic in več varnosti za naša življenja pod zemljo. Pr. Podboj. Prvi majnik. Clevelaud, O. — Devetnajst let je že, odkar je bil proglašen v Parizu delavski praznik, prvi maj« uik. Proletarci vsega civiliziranega sveta so radostno pozdravili ta svoj edini praznik — in ga pozdravljajo še danes. Prvi maj je promenljiv dan za delavstvo. To je dan, ua kterega bode mezdni suženj v bližnji bodočnosti slavil svojo osvoboditev To je oni dan — ki ga bode slavil proletarijat kot dan zmage nad kapitalizmom, nad okovi sužnosti nad preganjanjem, izkoriščanjem in tlačenjem, nad morilnim orodjem, nad anarhijo, — to je oni dan, ki bode združil v bratstvo vse zatirane produktivne sloje, ko za plapola zmagoslavno na vseh celinah rdeči prapor.... Sod rug i! Ako pohitimo v duhu 1. maja v staro dom vino, videli bomo, kako živo in navdušeno se zavethtjo ondotni razred no ta ved n delavci svojega delavskega praznika. Po manjških in večjih uies tih v večini počiva delo. Delavci z rdečimi cvetkami na prsih, se shajajo na shodih in korakajo v paradah, v kterih se vijejo rdeče zastave. Biciklisti so okraaili svoja kolesa s cvetlicami, kakor tudi strojevodje svoje železniške stroje. Vlak drvi od mmta do mesta z zelenim vejevjem in cvetjem okrašeno lokomotivo in kjer sreča parado praznujočih delavcev tam pozdravlja strojevodja svoje nrate po razredu. Ali se ti ne stori milo, sodrug moj. ko tak gledaš v duhu svoje vesele in navduši ne brate, praznujoče prvi majnik v stari domovini! Kaj pa mi v Ameriki! Ali moremo mi posnemati naše sodruge v stari domovini! Bolj težko. Ta dežela neče pripoznati naših praznikov : — ona nam vriva svoje praznike, ki so jih odločili kapi tal isti, da lažje štejejo svoje moderne sužnje, ko se pokažejo na ulici. Ali sodrugi, dan bo priše ko se tudi nam zjasnijo vremena Tudi v Ameriki bode prišlo delavstvo do svojih pravic. Toda delav stvo si mora priboriti te pravice Vsak delavec, ki se zaveda svoje ga položaja, mora v boj. In tu ne smemo zaostati tudi mi slovenski delavci v Ameriki. Pokažimo, da smo tudi mi že siti hlapčevstva in zatiranja. Naprej Združimo se z delavci drugih na rtnlnosti! Pristopajmo k političnim. in strokovnim delavskim organizacijam. Oklenimo se zlasti socialistične stranke. Ni se treba bati nasprotnikov in zabavljačev ki bi nas radi vtopili v žlici votle; čim bolj nas bodo preganjal blatili in se nam rogali — tem bolj bodemo rasli. Sodrugi, poc pirajte naše delavsko časopisje Naše časopisje je naše orožje, na ša mt>č v boju zoper krivico, t ranstvo in nasilje. Podpirajte ga finančno in z dobrimi dopisi in poročili. Kdor je dober socialist ta bo izvršil svojo dolžnost. Vsak delavec je majhno koles ce v velikem stroju proletarijata kterega danes še suka kapitalist Vsak delavec je torej dolžan iz vršiti svoj del — kakor kolesce pri stroju — dolžnosti v svrho osvoboditve vsega delavstva krempljev kapitalizma. Ne zanašaj se, da bode kdo drugi izvriil tvoj del. Ne računaj, da bodeš tu v Ameriki par let in potem brez brige na vse drugo odšel v staro domovino. V stari domovini ravno tako izkoriščajo delavce kot tukaj; pojdi kamor češ pod milim nebom — ušel ne boš izkorišča nju. Glej torej, da kolikor toliko pripomore! k slavni zmagi proletarijata. ki se že v naprej slavi prvega maja. Delavci, praznujte prvega ma ja. Slavite ta naš veliki dan, ki nam prinese končni triumf. Živel prvi maj! Clevelandski socialist "Radnička Straža" t rn C AlffCCD PA je edini brvataki eocialbtični list v Ameriki, lakaja veako dmso ere_ ft W Vf - J^A Bk BM JU t Tu &J do in atam- 11.00 NA LETO. Naaluv: "RADNIČKA BTEA2A , 115 ^ ■ ■ ■■ r^MM ■■ ■ ■ W W riBK ST., CHICAGO, ILL. Priporomajte ta liet bratom Hrvatom! tisoč akrov polja in razdjal številna mala mesta. (>50 oseb je bilo uamrčeuih in 1230-caujenih. Surova policijska gonja proti »o cialistom v Philadelphiji. Predzadnjo nedeljo so polioajti v Philadelphiji, Pa., vdrli v prostore na 512 So. Third St., kjer so imeli židovvki socialisti svojo navadno sejo in uganjali največje surovosti. Ukazali so zboro-valcem, da se odstranijo iz dvorane, ker so pa socialisti protestirali, aretirali so policaji vsakega posebej in jih gouili na svoje postaje. Eden, po imenu Abram Gid, ki je komaj prišel v Ameriko in ne zna niti besedice angleški, je bil obsojen drugi dan na 30 dni zapora brez vsakega zaslišanja in dokazov, da je storil kak pregre-šek. Obsojeni sta bili tudi dve deklici, kteri sta prisostovali seji vsaka na 10 dni zapora. Moč od jodi. Vsi moramo jesti radi ohranitve naših moči, vendar pa nO smemo vrjeti, da čim več jemo, tem močnejši smo. Od "kaj jemo" več zavisi, kakor pa od "koliko pojedemo." Malo dobre,jedi nam več stori dobrega kakor pa še tako velika ^količina malovredne jedi. Ampak pripeti se, da želodec ne sprejme hrane kot po n&-vadi, ali se ji pa popolnoma odre če. Tedaj je čas uživati Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vi no, ktero ne samo prisili želodec da sprejme hrano, temveč ga tudi ojači, da pravilna nadaljuje svoje delo. Uživajte to zdravilo nekaj ča»a in vaš prebavljalni sistem postane dovolj ipočan da lahko prebavi vsako hrano in jo spremeni v kri, ktera hitro razširi moč po vseh delih telesa. TrinerjeVo ameriško zdravilno grenko vino se bi moglo rabiti v vseh boleznih, ki imajo prvotne znale v izgubi ape-tita in telesni onetoao«rlosti. V lekarnah. Jos. Tnner, 616—622 So Ashland ave., Chieago, 111. Od uredništva. Vsi dopisi poleiuiške vsebine, kakor tudi drugo gradivo, ki so naui ga poslali sodrugi sotrudnir ki, pride ua vrsto v prihodji številki. Odprto pismo Slovencem. Cenjeni director Collins, N. Y. Medical Instituta: -Naznanim Vam, da sem jako zadovoljen z zdravili, katera ste mi poslali, ker se čutim popolnoma sdravoga sedaj ko sem jih porabil. Iz srca se Vam toraj zahvaljujem ter Vsakemu priporočam in tmtajam vedno hvaležni Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont. Posor rojaki, ki potujete v staro domovino. HIŠA v Novem mestu, 19 korakov od glavne ceste se proda pod ugodnimi pogoji, močno gidana suha, s 3 stanovanji, skladiščem: pripravnim za vsako delavnico, 2 kletima, vodovodom, vrtom in dvoriščem. Pismena vprašanja na Ivana Petriča, Novomesto, Kapi teljske ulice 224. Pod današnjim blaženim sistemom je delo v naši slavni republiki razdeljeno takole: mož, ki je orodje milijardarjev, je predsednik ; milijonar gre v zvezini senat; korporaeijski advokat gre v kongres; "shyster" advokat gre v postavodajo; "ward bum" je davčni kolektor; politični "delavski" voditelj je inšpektor; prost pošten državljan pa — k i ti a kanale. — V najem se odda primerno stanovanje s štirimi sobami pod dobrimi pogoji. Kje, pove upravni-štvo "Proletarca", 587 So. Centre Ave., Chicago, 111. Na drobno! , In debelo! J. Silverstein 487 So. Halstci St. Chlcaro. Od blizo in daleč Odškodninski takon. Roosevelt bode te dni podpisal novi odškodninski zakon, ki določa, da so delodajalci odgovorni za varntiet svojih delavcev. Ta zakon je v mesecu januarju zvezino nad-sodišče zavrglo pod pretvezo, da je protiustaven. Roosevelt je nato v posebni poslanici priporočal kongresu, da izdela nov zakon in sicer v smislu, da bode soglašal z ustavo. In to se je tudi zgodilo. Predlog za ta zakon je srečno preromal vse instanco in sedaj čaka predsednikovega podpisa, nakar postane pravomočen. V koliko bode pa ta zakon koristil delavstvu, to se bo videlo ptmneje, Opozarjam cenj^i^ rojake Slovence in brate Hrvate v Chicagu in okolici, da sem odprl saloon na 572, vogel Blue Island ave. in Loomis St. Saloon je urejen najmodernejše, kar jih je na W. Side. Na razpolago so izvrstne pijače j Udelovatelj importiranega nekega in vsake vrste in mrzel ter gorak; turikega tabaka, araodk, cigaret, ta- lunch prve vntte. Priporačam se ! ^ ^ •» "oaljanj. itd. ...... . Tabak za cigaret, fant............OOc V oblll obisk. Mohor Mladič, 572 Blue Island ave. & Loomis st Chieago, 111. 100 fckatliic po 2 unči tabaka sa cigarete........................... $5.00 1000 ikatljic cigaret O. K. t rorfkotn za.............. ...... $3.00 Unijska Tiskarna! Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi, 111.—1252 E. 75th St Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, društvenih pravil in potrdil, vsake vrste vabil, velikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vizitnic. pismenega papirja In kuvert $ firmo: za drnštra. trgovce in obrtnike ter za zasebnike— sploh > se tiskovine in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo s najnovejšimi stroji bogato opremljeno tiskarno v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^ Poaabno apazarjamo vaa cenjeno društva In politična klube na naia Icrodno nizke cone, hitro psstreibo In na najfinejšo Izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin. ^ v« ^ ^ v< 1 600 mrtvih. Silni tornado je divjal zadnji petek na .Tngu od zapadnega Te. xasa pa do Atlantika, uničil več Prcdno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče PlSlTE ZAUPNO F. GRAM U. NAYLOR, MO. tam je dobiti »e najlepio ia aajrodoviUejlo čemijo v Am«iki 109 Greenwich Street, New York; PODBRUfcNICA 6104 St. Clair Avenue. N. E. Cleveland. Ohio. OFICIJBLMO ZASTOPNIŠTVO V8EH PA&OBRODNIH DRUŽB. Priporoča ee Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v ataro domovino, ali ako tele koga eeni vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po naj sli ji ceoi. teleinlike liatke sa vas krsje ▼ ZJedln. drla vab ln Europi PollUs najceneje ln najhitreje denar v »taro domovino, bodisi zaaebnlm strankam, posojilnicam ali v kterokoll svrho. Vaak alovenaki potni* naj paxi, da prkle na »tevilko 109 GREENWICH STREET in nikamor drugam ter naj ae prej dobro prepri4a, ako je na pravem proatoru, predno ee da pregovoriti, da komu vroča deua* v mnenju, da ima opraviti s nami. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo raanovratne rt hip* lit* najnovejšem kroju. Unijeko delo; trpeino in liiae UUlvH Vf v zalogi imamo tudi razne drugo potre&Mine, k apa. t da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ai nafto izložbo. Z vnem opofttovanjem »MMMMMMt "M*" PnCTlI N A dobro in vedno preskrbljena UVJ 1 IL11 Af z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnmnp za ^ruštvenene seje, svatbe, UTUldllCf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. mmmmmmimimimmmmmmmmmmhmm Pomlad je tukaj. Sraona £t>ni.nov in neveet prihaja. Če ae ženite, je vaino za vae, da li otnialite dobro alUto kot apoinin na vaft ftenitvanjaki dan. Dobro aiiko, da bol ji« ne morete dobiti, vam isdda izkušen fotograf, 391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima vetletno ekuAnjo in izdeluje najfinejše fotografije po zmernih cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Pristno Domače Vino Balo vino........... Rdeče vino......... Rdeče staro vino Rmeno vino........ ..... 60c ga Ion ..... BOc galon .....45c galon 55c salon Poaoda proeta. Te cene veljajo odjemalcem od 50 galonov naprej; izključena pa nieo tudi manjša naročila. Vino pošiljam proti predplačila ali po C. O. D. po val Ameriki. Priporočam ae rojakom tudi ca obiak moje lepo urejene gostilne r. itWnimi pijačami in a vedno pripravljenim proetim prigrizkom. Za dobro in točno poatreAho, kakor tudi za priatnoet vina jamčim. JOSIP ZALOKAR, 899 Edison Road N. E., Cleveland, O. M. Lac.kovic in Fr. S7H Went Itth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (QROCERIJA.) Najbolj*! ril, kava, šaj, moka itd., eploh vaa k o vrat no domače in prekomor-ako blago vedno evefte po najnilji cevi na prodaj Na zahtevo r ar. v a Um blago tad aa dom, aa kar mW ne raietvim Najbolje in naje neje obuvalo kupite pri John Klofath 631 BI se Island Av. CHICAGO. aški rojaki pozor! lov. Soc. Klub št 1 iko Radničko Pro-10 i Političko Društvo iskiSocialistični Klub m *PROLETARK A" prirt dij » veliko majnikovo veselico 4ne 23. maja t. I. v veliki dvorani fteike svobodne >ole, 400 18. eests. tOGRAM POZNE I L. ♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦»t Stran Ka i i VANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA i Mdeiern T Cbicagu, 111. Qlsrai tajnik: John Petnč, 718 W. IMh St.. Chicago, IU. Vsa porodila ia dopiei, tiioči a« »o ^ik^it stranke ali poaameznih klu-bsv naj *• poftiljajo aa gorenji aaalov (kTiegs tajnika. IMENIK Hciahstičnih klubov podrejenih Jugo-alovanzki Socialistični »veti v Chicagu: Jugoslovanski socialistični klub fttev. U Chicago, IU. Auton Preftern, pred tednik; Frank Podlipec, fin. tajnik, 58» S. Habted St. Redna menečn* seja mko ietrto soboto v mesecu, v prostorih »dr. Fr. Mladiča, 587 & Center Av. Oevaaski socialistični klub fttev. 2, Ulsneoe, 0. Ignac jfclembergar, predaed-atk; Ivan Kravanja, tajnik, Box 101. a meeečnn aeja vsako tadnjo so v Msioiu v prostorih aodr. Ivana je. ^^ 'anaki sociaKetični klub fttev. Caaemaugh, Pa. Frank Podboj, pred-; Štefan Zabric, tajnik, Box 305. Jh«osk>vaaeki aocialietičnf klub fttev. i, La Salle, 111. Jos. BratkovM, pred Kfakniin Potiaek, tajnik, 1281 Si. Bedni seji sta 1. ia S. ne-v auaeeu; 3. nedelja je plačljiva ■men t. Jugoslovanski socialistični khib Bo-MmH fttev 5, Claridge, Pa. Jobn Ba tK, tajnik. Sevenaki socialistični klub itev. 6, Cumberland, Wyo. Joka dare, predeed-srk; John Bahčič, tajnik, Box 33. 81ovenaki socialistični klub itev. 7, Murray, Utah. Valentin Eltz, predaed aik; Edvard Hofman, tajnik. Jagoskreanski socialistični klub itev. , I, Roaljrn, Wash. John Makauc, tnjnik. r Sleveaaki ftenaki socialistični klub PnkUrka fttev. 9. Chicago ni. Berta Preftern, predsednica; Mary Orilee, taj lica, 674 W. Slat P). Redna aeja vankn prve in tretjo nedeljo v menecu, v pro štorih aodr. Fr. Mladiča, 587 Centre av. Sloveaaki socialistični khib fttev 10, Anrora, BI. Louis Rud man, predsednik; Prank Praprotnik, tajnik. Redna me-•ečaa seja vsako tretjo nedeljo v me-secn, v prostorih sodr. Jofte Kolenec, 588 N. Broadway St. Sloreaeki aocialirtični klub Zmaga Itev. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. Joe Takin, predsednik; Anton Jeiov «an, Ujnik. Redne seje zaftaano v hifti fttev. 12 (bankhouae), Slovenski socialistični klub ProletA rec fctev. 12, Olencoe, Wyo. Math Brun akale, predsednik; KranJt Cel i gaj, taj aik Slovenski socmliatični khib Bdeči prapor Atev. 13, Ely, Minn. Jakob Sker jene*, pre.liw.hivk; John Puft. Box 55, tajnik Nov klub. Slovenaki aodrugi v Ely, Minn., »o ustavili nov socialistični klnb "Rd«6i prapor", ki je priatopil k Jugoslovanski Socialistični Zveai v Chk-agu kot štev. 13. Sodni« Jakob ftkerjanec j« predalnik »odmg Joh Pui pa tajnik. Klnb ima osem članov. Dobrodošli novi bojevniki! Le naprej 1 \ Socialistični klubi ao naprošeni, da pričnejo i živahnejšo agitacijo ta "Proletarca". Nihče drugi ne bo podpiral lista, ako ne lodrugi, ss ktere se list savsema in jih vodi r boju soper nasprotnike. Na delo Igre j I Vsak sodrug naj pridobi po enega novega naročnika. sešite po socialističnih enakih. Sod ni gom pri socialističnih klu naznanjam, da ima Jugoalov. ^b. Zveča na razpolago večjo inoiino »ocialiatičnih znakov ali bibov. Dolinoat vsakega aodni-ga, ki je pri atranki, je, da ima nad snak na praib. Pilite na gl tajnika in on v«m jih pofle kolike«- zahtevate. Znak stane 5 centov. John Petri«, glavni Ujnik. "Rdeči prapor" poroča v avoji 29. fttev. o sklepu radi predavanja v Ameriki, o čemur je avoječaano poročal 'Proletarec' in bil mnenja, da pride todrng K. Kriatan semkaj. Tej noti na ljubo moramo kon-fttatirati, da je Jugoal. aoo. sveta odložila ta sklep in aicer s osi-roin na aedanjo gospodarsko krizo. Kakor hitro se stanje v deželi obrne na bolje, pride predlog zopet v pretres. Vesel prvi majnik! Želi vsem sodrugom in raarod- nozavednim slovenskim proletar-cem iiroin Amerike alovenaki ao-cialiatični klub Luč Cleveland, O VABILO NA MAJSKO VESELICO. Jugoslovanski socialistični klub štev. 8. v Conemaugb, Pa., priredi dne 2. maja. veselico v Narodni dvorani. Začetek točno ob 7 uri zvečer. Sodrugi, vdeležite se te veselice v polnem številu. Za razvedrilo in zabavo je dobro preskrbljeno. Odbor. ORIOORIJ GERŽUNI. Kakor smo že poročali, je pred kratkim v Curihu umrl eden največjih ruskih revolucionarjev, Origorij Oeržujui, v bolnišnici, kamor je bil prišel že na smrt bolan, da bi našel varnost pred ruakimi biriči. Njegovo truplo so prepeljali v Pariz, kjer je bil 29. marca pogreb na pokopališču Montpar-naene. Daairavno v tujini, je bil vendar pogreb veličasten in je naredil v Parizu velik vtiak. Najmanj 6(KM) ljudi je sledilo krsti, ki je bila vsa obložena z venci. Med žalujočimi je bila znana revo-lucionarka Vjera Fignerjeva, ki je prebila 17 let v Peterpavlovi tnlnjavi, kamor je bila obsojena zaradi udeležbe pri atentatu na Aleksandra II. 2 njo je bil pokojni Geržuni dlje časa skupaj v ječi. Razven niskih emigrantov je spremilo krato mnogo francoskih socialističnih delavcev. Nad odprtim gn>bom je govorilo 27 govornikov, med njimi voditelji socialistične stranke in poslanci. Po ulicah, po katerih ae je pomikal sprevod, je bilo na tiaoČe ljudstva. Bojevna organizacija aocialno-revolucionarne stranke, kateri je Geržuni takorekoč dal temelj, povzroča ruski vladi največji strah. Smrt Geržunija je zanjo velika izguba, toda organizacija se je sama v sebi že tako okrepčala, da je odhod posamezne osebe ne oslabi več. Ves pomeni uloge.katero je igral Geržuni, razkrije šele poznejša zgodovina, Jji_bo znala bolj pravilno oceniti nisko revolucijo, nego sedanji zagovorniki "reda" in carskega absolutizma. • • • Z dmge strani se poroča: Grigorij Andrijevič Gfržuni je pokopan ob strani znanega rojaka, socialista Lavrova, najglobo-kejšega misleca niske revolucije. Sprevod, ki je moral prehoditi celo mesto od severa do juga, je trajal dve uri. Po Clemenceauovi volji, ki je začetkoma celo mislil na to, da bi prepovedal pogreb na Francoskem, je začel sprevod ob 11. dopoldne. Množica, ki je korakala za vozom, se lahko ceni na 8000 ljudi. V prvi vrsti ao bile zastopane pariške organizacije ruskih revolucionarjev: Socialni revolucionarji, socialni demokratje, [»oljski socialisti, letvinski, estni-ški, armenski, finski socialisti itd. Pariška organizacija francoske socialistične stranke je odposlala številno deputacijo z rdečo zastavo: tudi senska federacija je prišla z rdečo zastavo. V sprevodu so bile zastopane tudi vse inozemske socialistične organizacije, kar jih je v Parizu, nemška, ogrska, češka i. t. d. Mrtvaški voz je bil ves pokrit z venci; sledil mu je poseben voz samo za vence, a več kakor 200 vencev se je neslo v sprevodu. Enega je poslalo tudi mednarodno socialistično tajništvo v Bru-aelju, katero je zastopal sodmg Huysmans. Tudi skupina nekdanjih jetnikov iz šliselburške trdnjave je prinesla svoj venec. Poslance prve dume sta zastopala aodmga ITljanov in Onirko, belgijsko stranko sodmg Maes. avstrijsko pa sodmg Pohl. Zlasti mnogo vencev je prišlo iz Amerike. Izmed govornikov nad grobom je omeniti Rubanoviča za msko socialno revolucionarno stranko, Hnysmansa za mednanodno socialistično tajntftvo, Aulagniera za pariške strokovne organizacije, Willena za vourango, hifttvom. Topravlja peči. 643-645 W. 18th St. Chlongo. III. (DW. F, Prodaja vankovratn« kovčeka (ko fre) in ftaklje sa potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila. 684 W. 18th ST. CHIC AOO, ILL. ZNANJE ANOLE&GINE JE MOČ Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lshko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OP ENGLISH, Slov. Dep., 431 W. 26th St., cor Kedsie Ave., Chicago, 111. in aleliernemu se bo na to važno u-prašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi avojemu prijatelju. PROLETAR10 neaaa , i ■ Matija Erklavec edini Slovenki krojač v Chicagu naznanja rojakom, da ima sedaj veliko s« logo vsako t^M^ega blaga is iadelo-vanje moftkih oblek. Jemlje v popravek in čietenje tudi stare oblake. Cene ao smerne nizka. CENTRE AVE. CHIOAOO SvemkrHh in fino pecivo dobite vsd-no^K^rvatsko-sloveiiski pekarni CurišM Rada.koviča 629 So. Throop Str©«« Vosi tudi na dom . CHICAGO. Aka hočeft dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Sloe Island Avenue Telefon Canal M42 CHICAGO Pri njemu dobift najbolja kalifornij-aka in importirana vina. Pomlad |e tu. Nabaviti ai bode treba raznovrstne vrhnje in epodnje obiske, pokrivala, obavalo itd. Ako hofetc biti poatre-leni hitro in z dobrim blagom, ogleite ai nafto veliko xalogo pred no kupite kje drugje. 577-579 BLUE ISLAND AYE Angleščina v 3 do 6 mesecih Lrpopisjc, slovenščina in računstvo. Pouk ae vrši potom dopiaovanja. Pojasnila ae dajo sastonj. Slov. koretpondenčns tola "TIIIIIJI, 11 1 I If Sex ISI. Station S. Cleveland. Ohio. Delavci • v -C. i Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slo-vanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite last-' niki edinega slovenskega delavskega tednika ▼ Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila. Jugoslovanska Delavska Tiskovna! Družba < S 37 South C »nt rt Jk%>*nu* \ Chicago. ///. DR. F. J. PATERA Ordinuje: na severocah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE od 12. do S. ure popol.; od 7. do 8. ure Evečer v pondeljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. Dr. KAREL STULIK 527 So. Winchester Ave. Telephone Weal 529 Zdravi notranje in tuuanje bolezni ter je iavraten ranocelnik. Uraduje: doma od 1—2 pop. ter a večer po 7 nri. V lekarni goe. Hermaneka, Centre a lt. Str., od & 7 pop. y lek.rni J. Stulik, na 21. St. a Paulina nI., od 11 do 12 dop. Priporoča se Slovencem. ALOIS VANA — ixdelovatelj — sodovice. mineralne vode In raznih necpojnfh pijač. S2-S4 Flak St. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE POZOR Najboljfte, najfinejše in eknaaejfte meno prodaja po nnjniftji ceni alovenaki mevur 378 W. It. Street Chicago MIHA LACK >VIC 376 Wnat I8th St CMcago. Klobase in ftuake poftiljam tudi iivea Ckicage proti a O. D. pod v set ju, ako ae naroči 28 funtov. Piftlte aa eenik v alovesrnkom jealkn. Za Chicago I okolico je moj santopnik j KAKO PRIDE VAS DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? Če ga pošlete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, HI. On je x zvezi c g. Sakaerjem v New Yorku in pošilja denar to&no, var-on in zanesljivo v atari kraj. Ako potujeta v atari kraj ali želite koga avjjih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem iatotako kupite vozni liatek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. Mohor Mladič, 617 So Cetnter ave, Chicago, 111. FINE SMODKE, vedno evete pivo, iaborao vino in fino ftganje ne dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 883 LOOMIS STREET,» CJHIOAOO, .. ILLINOIS Valentin Potisek gostilničar 1235-lst St., La Salle. Ill Toči vae, goetilni podrejene pijače inae priporoča rojakom sa obilen obiak. Pootreftba točna in eolidna. 380 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva fcff" Pijie v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Andro Simulič. PEKARNA FINO P«ClVO VEDNO V ZALO 338 W. 18th St., Ima večjo zalogo ur, veriftie, prsta _ I »••■«»■•• VUUl ^'lUIlUl IIU UIVI1UU /.Bk TO* nov in drugih dmgotin. Izvrftuje tndi ^hce, evatbr, zabavne večere itd. Pri vnakovretna popravila v tej atroki po ! |ioročam se v obili obiak. zelo nizki eeni. 8 »pofttovanjem nKlu,u I FRANC ČECH, ubiacite ga i r>6B Bo. Centre Ave. Chicago. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ClTAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastouj razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v Časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k&m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse .no^-^ načine vobiio in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojnki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: •pjjjj COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y. Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v kazen aklh in d vini h zadevah. Piftite alovenaki I 1823 1838 Unity Building 79 Dearborn 8t., Chicago, HI. Ree. 5155 Prairie Ave. Phone Drezel 7271. - i A. A. Ai Košiček Bratje SALOON Dobro pivo, wiekey, lik ere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite ae na Centri t ■fff ff'ffff t'f't' Slovenci Pozor! i Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške « za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. i JURAJ MAMEK blizo 18. ul.. Chicago Z SVOJO FINO OPRAVLJBNO BRIVNICO priporočam tsnn bratom Slovencem. JOHN HORVAT 810 Centra Ave, Chicago, HL Slo venah i in hrvatakl čaaniki aa raapolafo. Leopold SalHel ODVBTNTK r kazenskih in civilnih zadevah. An to Phone 8085. Office Phone Msln 3085 Residence Phone Irwing 4178 URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Se vero sap. ogel Randolph in La Salle aliee Stanovanj«: 1117 PRO LITARIO Osemurni delavni dan. drobtinicami, ktere padajo t bo- gatinove mize — s revno mezdo. Kapitalisti odtrgajo ženo od obi-telji in jo gonijo ua razbojišče ka-pitalistiškega proizvanja, da kon- Socializem in žena. III. Žena pod »ocialiimora Socialisti kot bojevuiki za bo- kurira možu znižajoči mu plažo; hji proizvajalni sistem, imajo do- Osern ur dela, oaeni ur izobraževanja in zabave, osem ur poči- tka tako pravi angj^1 P^l^ d|iCO cvt,tu njihove mlado-|Volj vzrokov za odpravo žetiske-vor tako kliče razredno zavedni t » v jarm ndustrielnega dela žensko■ d- proletariat celega •vetano^čv^ J F ^ ^ |t|. znaku prvomajske niamfeatacaje / ^ ^^ ^ vrfejo . !,H(l<>m,Htiti , mMM močmi. na čelu svojega ^ ^ bwg dela. brez sred- žensko tvorniško delo ruši dru .prapora to zaotavo za normami K*a » M m A i v — osem um i delavni dan. Prosla-1 *ttfV va 1. maja je v prvi vrati demon- atraeij. proletarijata «. to tete. M^'ta « malo plglo, vedoJ.Uranaka stvari program. del.v.ke MeialMtfnt ^ brMpoieln| pripr»vljeni z* Ž,»„ko tvorniSko delo škoduje stranke. 1 JUNGLE Asglsfcki »pisat UptOl Sinclair, z svtorjsvini d«> voljen jem poslovenil Jote Zavrtala . Življenje. Na ta način £ino. Mezdna delavka je tako na mora masa delavcev brez poala, vezana na delo, da ji je vzgoja tvornicah delajo čez | otrok »n obskrbovanje hiše po-| delavne od (Copyright, 1Y05, lVOb, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanja.) (Delovodja daje znamenja. Jurgis pa odkima z glavo.) "Lopata?" "Zarnos. Pagaiksztis Hzluota.". "Da." "Tam vrata. Durys?" (Kale z roko.) " "Da." "Jutri. Ob aedini uri. Razumetef Rytoj!" "Prieszpietvs! Septvni!" "Dekui, tamiatai 1" (Hvala gospod.) To je bilo vse. Jurgis je »kskal in vriskal samega veselja in poletel je proč. Imel je delo — v •• ♦ ,;: i u^Lm. r«,r*da menjati jih vsak čas če tudi ponu- ieni na zdravju. Žena pri teškem 'rotUej k^ kapitalistu še ceneje svoje delu bolj fizično trpi kot moški, so taaoj v zace • ■ tvne moči, samo da ne umTejo Ropotanje strojev, para. dim. vro-|dJ0 _ "Hitel je kot bi' Inu gl)Te\0 2a petami; vdrl je v hišo. glada in siromaštvu!. Pod fcaki-Uina itd. tako upliva na ženo, da Lt bi ga new>, vihar kar je nu!lC| obilnimi stanovniki obudilo neje-pogoji se mora delavec truditi je y najboljših letrh izčrpana vaeh ^ uo ravnokar trudni od pomičnega dela legli k počitku. «..Ai»i mi ru An ti RVdieUTR /drav- tohxinih mi mm I'umI^iI ioi tetfa SO I.. 9 II ^...J! 1.1...L-- _ ____ii— ___A-1J'_■'__i:___ i,: dmižhs Tukai ni mesta da bi kapitalističnega izkoriščanja, tre-1 kapitalističnemu profitu. Zemljišče je last mesarjev na debelo, pokrajinska slika je pa njegova, ireHčno ovrsli vse te trditve b» da bori Prwtl eelem dH" %*mko tv"r,,i*k<> tMo P0-?**"" kar nihče ne ugovarja, ftli so po ulici, ki je vodila do klavnic. Bilo IrrlHIIU I__I__•____ „:utumil nnilVVH lunlH I I- „. Ia' ..... »to »tli .... Ženske vslužbence sta takoj zahtevi; dokazovali so, bodisi s prostimi klevetami, bodisi s "na- mi^r^k^l)?mnTiit^ Vuvnt Iin nuu'ili »a račun svojega zdrav-1 telesnih muči. Posledica tega so I u^tenTje 'govoril" tudi Jokubas s svojun prijateljem''policajem, ki fcs Su. ua osem ur imela neizogib- *a,n0 da ubeii r*v4čin,< ™IC raznovrstne bolezni in prezgodnja! j ntutala pml njegovimi očmi, na kar je bil zelo ponosen. la teoretično ...... — - ""bur I našiijem sistemu SZSrv: de- r^H je, da se bori proti kapita-1 uiati mezdna delavca, tam pridejo, yi|ji ^^^ piaarji, atenografi itd. 'liatičnim družabnim odnosajem. | tudi otrtKM v tvcniK-o. čakala dva velika vozova, ki sta se takoj odpeljala v divjem diru, ko trn v današnji razreun. um.u., ... Lahko bl 8e ^ V8;Polno -ta bila polna. Iz daljave se je pa zopet čulo mukanje črede, ki je bilo »da te klevete ta "»k*)" proti- MK>de P»v««neja urejena produk- zia> kl ga provzrocuje ženska m®- kp^obno šumenju oceana. Poslušali so tako pazno in radovedno, kot ■ liakov za potrebe in <^tribucija proizvajan.h ztlna sužnost, toda to naj »doitii-L . pr^akuje^ potu^ ZVerinjak, komur je ta slika tudi ne- 1 i n dat v a ni nič druzega kakor d<)4)er' kJer b4K,?.®ni T ne,< za . y , .Al 4 koliko podobna. Prekoračili so železniški tir in zagledali so na obeh izraz straha in tesnobe ktera spre ^ viivali v Preob,lju' ^ " S™*"*™ odpraviti vse to ^ ^ iiyine 0[)HUh w radi> da w (>g,edali> ali l^va kapitalistični r'azred pred ^ in slasti, a drug. ~ delavci rio , Socializem ne bo samo rešil Jokuba|| jih je vlekel k 8topnjicam na tfal.rijo, odkoder je bil krasen e n ds bi s skrajšanjem delav-h^i^ni od >-seh dobrot m vž.t- ženo teškega industnelnega dela.na vge gtrailj Na vrhu ao obatali in začudeno zrli naokro^ Lra časa s plah nT njegov sveti k* 8 »tisnjenimi pestmi pr^ temveč dal ji bom priliko I K]avw£e zavzemajo eno itirjaško miljo in ved kot na poloviei prosto- nrofkt da bi se omejilo izrablja- kli»ia,i «v4jenje. Treba je da se brazbe in uživanje izobrazbe. rH Btoje iivinski Wev. kj ^ yai polni Nikdo med njirni ni nikdar ni> delavcev delavci ^^ " &>n.ko delo pod socializmom bo- lanja| ^ je ^^ živine na avetu. Tu je nleče, črno, belo, rmen- Omeniti hočemo le daje delav-1 t!niib«», kjer bodejo vsi delali in l!t. omenjeno le na domače delo v L^ 8tftru ^ mU govedt>> ponižne molzne krave in divji biki iz stvo vseh dežela že od 1. 1866 ne A™ bivali plod svojega dela/ h*krl>ovaiije družine in pa države Texail. Hrušč je tako velik, kot bi bili tu hlevi vsemira. Ako orestano naglašalo potrebo osem- ^ l>a nmra ^ ki J>utrebr;° Ea te* se hoče prešteti vse hleve, je treba že en dan. Semintje so dolge in delavnika da je delav- dasi pribor, predpogoje ia heane vaje oziroma povzdiguje U-l^ ^ y katere V(>d^ yrata JokubM je ^^ Ja je 25 ^ stvo v Europi Ameriki in Avstra ^ metmwt' /manje in umetnost th>de takih ^ Jokubaa je v nekem čaaniku čitai «tatistične podatke in liii vsako leto demonstriralo za dn>žbl. °"V0J,U »«ii v aocirf.stični družb, bogat L bjl da lahki> pooavlia aVojUn prijateljem, ki .m vri- to prvo in najpoglavitnejšo zah-Kteri ga storijo sposobnim bo^' • -------- —-..... ♦ oimiuna ilttlal'llLltffH TJiaeitne. n*koin za Višje Cilje, iu lo je > ve to tevo svojega delavskega zaščitne- . 8kra^e delavnega ga zakonodajnega pn>grama. In },rYI " ta boj proletarijata ni ostal brw (^mupni dolavnik ^ 0d mno vspeha. Osemurni delavni dan ^nmnu J pJ^U, je zakon v vrfini avatral- skih kolcm^ uved^j^ franco- » bi^zposelne delav-1 Neproduktivno delo: delo v po-skih. angleških in ameriških čina-■ ▼ J Kr(lw^l„(Mlt .......X.^.iW.^fL iu široko odprt vir, kterakoli se bo hotela napiti iz tega vira. ftol-ski poduk za deklice — kakor | tudi za dečke — mora trajati najmanj do osemnajstega leta. V tem času se mora obrusiti vsak talent, ki pozneje lahko koristi družbi.l skali začudenje. Tudi Jurgis je bil malce ponosen, saj bo sedaj dela tukaj, mar ne bo tudi on sodeležnik toga ogromnega delaf Zobčasto kolo v tem čudotvornem stroju t Semintje so dirjali po dolgih ulicah, katere so mejila vrata, jez deci v škomjih in z bičem v roki; bili so zelo delavni in vpili drug na druzega, dajoč povelja tistim, ki so gonili čredo. Til so bili gonjači in živinorejci, ki ro prišli iz daljnih držav, trgovci in mešetarji za mesarje na debelo. Včasih so malo prenehali, da so preiskali kakšno » , " ee. Zmanjšuje t.»rej breapcelnort. lttikj, ki.jiievno.ti. i.»nik.i.tm, "» » »m P™en..^ u. -o ,.re,»K«u vn.h podjetjih ter po«l.no tod. Jtv,>rni.-.»rji priniljeni, d. |M„„Vvanju. slikarstvi, itd. bode M® S »-««1« i« .>* ^ "T f ......ve de- j |................ ,.ni kakor -1 ^ že stokrat storil. Jokubas je potem pokazal prostor, kjer vagajo ktera o >ravljela lažje *ivino na veliki vagi, ki je dvignila 100 tisoč funtov in kazala avto-'1 *' ' 'matično težno mero. Stali so ob vzhodnem vhodu, kjer so bili želez- ni vreaničil »tr.h mehanskih "o-1l-t»J» ^" Mj" ........................n»«rr»do. » ? .» ^ • 4 a- Zmanjšuje se konkurenca med de- h*,. brt pa Vt^d' rt .avei, Deuvee lahko bolj« živi, « prwluktWno delo. ki bed. nam«-. . . „ , . k_ „ . vaj.nje postalo " hnuli i„ oblači. njem. diatribnciji ali razdeleva- »«" I«'"" vo*j ž.vmo m na katere so prdiajal. vlak, z iiv.no plodonoaneje. a konk.minin.mof g delaveoU,, prejela .»sle /a svoj produkt1'"1"?«11 " »*<"P« hl™(H«- Po°<*< ^ kaprtahstHfe ind.mtrije je nepr.-l ^^^ ^^ ^ nMpi fcM,^ vJri.(1|Mlllt iz„u.nj»vi, ka- P™*®' >n prt»elo se bo zopet znova gon.t. i.vmo v hleve. eakovano naranla. ^ . ter nvlomeati iairpanakor vaak moiki products«. I "Kaj pa bo a teini iivinietit" je zavpila teta ElzbieU. ( ujmo, kaj pravi nas najveej. | _ ■ 1___. ,____| a . _____ teoretik. Karl Marks, ta nedoaeg moč za dmgi dan. I Socializem bod§ na čisto odpra-1 "Po noči jih bodo pobili, zaklali in razrezali," je odgovoril Joku- Krajši delavnik mu dopušča več vj.| vsako izkoriščanj« žene, pred- bas. "Na drugo stran klavnic so zopet zelezniški tiri, kamor pori- Ijivi duševni vodjaJn učMj^Uj.^ ^ ^^ ^ razvoj Rolj ^ i m {>ft proiltitucijo> ta sramot-1 vajo prazne vozove." O" ™"i ' I___•_____________\r n;o«n ma Vroni 1_: i____:__i_: x a «« I 1 A al a v« as I < 1 «V 1 I »VI podjetniku : "Ti mi neprestano »nhn« V «< «" prilizuješ evangelij "varfnorti" ponosa m sanm/avestL/a-1 p.,,1 kap.tal,zrnom. in^zdrievanja Dobro torej. Aod., Kot pameten in van-en gozdar se »rganu^.J. hofem Mediti svojo edin« lastni- »■«»*' » »vojem p,,loiaju no, svojo delavno moj. in jo čuva- '»v™ " torej ra»,n njegmo d.i- ti od vsakega rajanja Dnev »"vn." ™^ je pravil in raz-De- "V klavniškem okraju merijo železniški tiri 250 milj, voditelj. IV Socialistična izobrazba otroki "Vsak dan pripeljejo 10 tisoč glav goveje živine, ravnotoliko Socialistična izobrazba mladine, rrešičev in polovico tega pa drobnice, kar pomeni, da vsako leto za-ktero je večkrat omenjal "Prole- milijonov glav živine za človeško hrano, tarec", se nikakor ne naslanja Goved aa v jatah gonili proti koritu, ki je bilo 15 čeljev široko. V na izobrazbo v politiki ali ekonomr to korito je drl neprentan tok živali, grozno je bilo videti, kako mimo skih vprašanjih. Vzgajanje otrok so šle v smrt. To je pohod obsojencev. Naši prijatelji niso bili .evniK , V tem smislu bi bila nesmisel, sentimentalni in delali niso nobenih primer s človeško usodo. Korito delavnik manj v p reza Dolžnost pa je vsake matere, ki j* bilo navkreber in se dvigalo do višine bližnjega poslopja. Joku-' "T"-1 delavca in zmanjšuje število ne^ je socialističnega prepričanja, da bas jim je še raztolmačil. da prešiči gredo navzgor po svojih last nth časnem delavnem dnevu porabiš h ič * - - vcepi svojim otrokom že od mls- uogah. potom jih pa njih lantua t«ža nosi po klavnici, dokler niso ti večjo količino moje delavne \M "jl^. ^Vnik bode prisilil dega ideje, ki so podlaga social iz- raasekani in razrezani. . • !_ I______HU mn*a xr nATU.l. I no je hočemo le toliko potrimiti,. . . ;n le toliko staviti v gibanje, koli-K '» "^eTde e kor to vzdrži njeno normalno ,ra. p.»taja bojevn.k za zvsene oleje. janje. njen zdrav razvoj. V nad-1 lWav"lk m,U'J ca, Innli se mu misel za javne po- moči, kakor bi mi je mogel nado-1 da uve Pn','tt - - i , . za protekcijo z»van in se vrsu-1 p^^^j^j Rp dl^eVni in pri- zora. mora se ji predvsem tolmači- kar obiskovalca opozarja odločno, da je prišel v domovino vsestran- tega TKdx.zen < lovek, ali v poloia. ^^ ^^ zmanjšuje zlo- ti v pravem tonu dogodke, ki se skih bolečin. Tu izdelujejo čudne izdelke, s katerimi ga mučijo že ju. v kterem stoji« napram rn«m' Ljrwtvo, beračenje itd. Namesto vrše pred njenimi očmi. To jeL ]ppaki ki oskrunjevajo |>okrajino, — s kričečimi oglasi v časnikih ne bije toplo srce v tvojih prs*.... _ ^ de^ nerirane žrtvel zlasti naloga očeta, da svojega in dnif?imi neumnostmi, da ne more misliti na kraj druzega. Jaz zantevam normalni <,nt, *e "lora vojimi mišicami, ^ P™** ^ v demonstracija za osemurni delav svojega prištevajo detarijat se mora boriti, da človeštva in prave sko ljudstvo s sv s svojim mozgom, krvjo in zno jem Nihče ne more oporekati, da je vse bogastvo delo rok mnkfV| ^v^.litev proletHmkega razre- nik. kot važni dobitek za končno trpnih delavcev; in vsakdo mora tudi priznati dejstvo, da najbolji plod delavčevega dela postane ne^ izključna last peščice bogatinov. | IMsljetnikov. kapitalistov, veleposestnikov in cele vrste drugih dru- da iz okovov kapitalizma. Šestnajstletni deček, obdolžen, da je ukradel 5 centov vreden "chewing gum", je bil pred nekaj dnevi obsojen po sodniku žaiinih lenuhov in trotov. Priznati I Tuthillu v Chicagu na — triletno mora vsakdo tudi, da ta neznatns | službo v zvezini armadi. Živela svojst neproduktivnih izjedavcev naša juMical Navada je bila svo-in psrssitov le zsto Ishko, ra«-1 jedobno v stsrem Rimu. da so po- kalno in oholo fthri, ker mora tisoče in tisoče človeških bitij ro-botsti v prsšnih in smrdljivih delavnicah in se zadovoljiti z I šiljali jetnike na galejo. — mi smrtniki v 20. stoletju smo pa ta ko srečni, (La Durhamovo zajutrkovalno, prekajeno slanino, za Durhamovo roma mezdo, od ktere zavisi nje- L^o v škatljah. za Durhamove vdelane šunke, za pečene piščance, za gova družina. neprecenljiv umetni gnoj! Glavni pokoj za socialistično Ro 8o ^ .j. y Durhaniovo pmiopje. naletili so na mnogo ibo- izobrazbo mladine je pa Uovalcev, ki so že čaksli. Kmalu je prišel vaditelj, ki je napravil čtivo. Kakor hitro se otrok na- uljuden (>bra7. in jih v kroginkrog, ki men duhu. Take stvari mlauina naj- . , . . , , v . ... . . raje Sit., nakar si ns podlagi ta-K«** {'vljev v obsegu Na obeh straneh kolesa ,e b.l ozek prostor k,*H itiva tudi iMtavnrja svoje M« k.terega gon.l. prrti«. po kw.U. N. te« prostoru j« »Ul vel.k fantazije. 2.1. .1. ie nimamo do '» f »vihan.mirokam. ,n r«7«aljen,m. prs. V tem sedaj temu primernega beril. Jtrenotku je poJ.val Ver so iurt.l. kolo; po dveh »e je zopet slovenskem jeziki,,. Slove,«ki »brnil. »delo ae je pntel«. Prvemu prei.«u *> pri trd d ve- rigo okoli noge in drugi konec pa obesili na kavelj. Kolo se obrača . . v ____. an„,(vVin • iin dvigne prešiča kviško. V tem trenotku grozno zacvili — črni kla- lahko pomagalo z anglesKimi . ... « .. . .. . . •••j ' .. : v- u . u- . vec mu je porinil nož — obiakavalci postanejo nemimi in dame se knjigami. Njih otroci se brez- . ' , ^ " ., . , ' ' .. v. , - • nče v olah angleški a obrn^° v alran Tre režejo mu vrat. Str«)j meče prešiče iz kotla, odfooder pridejo pod drug stroj * noitni. Od tam jih pa zopet vleče stroj med dvojno vrsfco delavcev, i sede na vzvišenem odru. Kedar gre prešič mimo njih, zvrši vsakdo, določeno delo na njem. Eden oskube zunanjo stran noge, dmgi ps notranjo. Eden zareže globoko v vrat, drug odreže glavo, ki zgine ▼ luknji v tlaku. Drug prereže trebuh, tretji poveča to raaezo; četrti I prežaga prsno kost, peti odreže drob, šesti ga vzame iz prešiča in ga vrže v kuknjo. Tu so delavci, ki skubejo desno stran, dmgi zopet levo, nekateri ga izpirajo znotraj, drugi zunaj. Ako se pogleda po delav-piči, tedaj se dozdeva človeku, da prešiči v dolgi vrsti lezejo naprej. Končno prijadrajo te žrtve v ledenico, kjer se tujec lahko izgubi v gozdu zmrzftjočih prešičev. Tu ostanejo prešiči 24 ur. Preden pridejo prešiči v ledenico, jih pregleda vladni nadzor-nik. Ta nadzornik ne dela na človeka vtis. da dela trdo in se boji, da bi mu kak prešič všel brez preiskave, dasi ima pregledati vsakega po> sameznega prešiča zavoljo tuberkoloznifo bacilov. Ako naleti na člo-veka, ki se rad razgovarja, tedaj začne takoj predavati o nevarnoati smrtonosnih iuberkeljev v tilniku prešiča. Ko tako uljudno podučuje, ne more biti obiskovalec tako nevljuden, da bi ga opozoril, da je med podukom jadralo cel tucat prešičev mimo njega, ne da bi jih preiekal. Nadzornik je oblečen v modro uniformo, na kateri so prišiti gumbi iz medenine. On pritiska takorekoč le simbolično pečat dovoljenja na vse stvari, ki se zvrše pri Durham u. Jurgis je na široko odprl usta i« zijal na vsa ta čuda. V litvinakih . šuma h je sam klal prešiče, vendar pa nikdar ni sanjal o tem, da sto ljudi zakolje prešiča. To je bilo za njega nekaj novega, za kar se je navdušil tako, da je prezrl celo pomanjklivo čistoto pri delavcih. Še jezil se je, ko ga je cinični Jokubas sarkastično opozoril na to nesnago in pričel pripovedovati o tajnih delavnicah, v katerich s kemikali-jami popravljajo sprijeno meso. Družba je odšla v drugo nadstropje, kjer so možki in ženske čistile čreva v takem smradu, da so obiskovalci takoj bežali. V drugem prostoru so kuhali in cvrli kose, i7. katerih izdelujejo J mast in milo. Od zdolaj so pa odpaslke nosili zopet drugam. Tudi ta prostor ni *bil za obiskovalce. V drugih .prostorih so zopet rezali prešiče, katere so dovažali iz ledenice. • Prvi stoje "raaleliwi", skušeni delavci, ki zaslužijo 50 ccntov na .iro. Njih posel je, presokati prešiče na dvoje. Poleg njih ddajo "sekači", pravi velikani a železnimi mišicami, ki imajo poleg sebe še dva pomočnika, ktera nosita prešičje poltfviee na mizo in jih držita dokler jih "Bekač" ne raaseka. "Sekač" ima sekiro, ki ima dva čevlja dolgo ostrino in s katero le enkrat vseka tako pazno, da nikdar ne pokvari svojega orodja — pri vdareu rabi le toliko moči, kolikor jo neobhodno potrrtbuje za razsek. Posamezni kosi se zo»pet zgubljajo nktwi luknje v spodnje prostore — tu šunke, tam plečeta. Odtor vodi pot v kleti, kjer pokJadajo šunke v sode in velike pre-kajalnice z velikimi vrati, ki tako tesno zapirajo, da zrak ne more prihajati in odhajati. V dmgi kleti pripravljajo soljeno meso. Vse kleti so polne mesa. V prostornih delavnicsh pokladajo meso v škatlje ia smle. šunke in zajutrkovalno slanino pa zavijajo v oljnat papir, te zavitke pa zopet zašijejo v platno in pritisnejo na nje pečat. Iz'teh delavnic vozijo delavci na voaičkih meso v železniške voeove. Ako je tu človek iwtopil, bil je na koncu ogromnega poslopja. Odtod je Sla družba preko ceste v klavnico, kjer pobijajo govejo živino, kjer vsako uro spromene 40Q do 500 živali v meso. Tu delajo povsem drugače kot v klav*iici za prešiče. Mesto ene vrste zaklanili prešičev je tdkaj 15 do 2U-Vrst pobite govedi. To vtwka sliki pečat delavnosti in človeške moči. Vse se vrši, kot v kakšnem ainfiteatra, ki ima galerijo za gledalec. Na dmgi strani, le nekaj čevljev nad tlakom, se eadiguje ozek hodnik V ta hodnik gonijo delavci govedo z ostrimi špicami, provzro-čajoč električne udarec. Komaj pride goved v ta hodnik, že je vjeta v posebnem odd*4ku. da ne more ganiti. Mejtem. ko živali mukajoč, brcajo, se prikaže ubijavec z velikim kladivom, čakajoč ugodne pi> like, da zada smrtni udarec. V klavnici votlo odmevajo smrtni udsr-ci ubijsvca i« udarci govedi, ki v smrtnih mukah bije 1 nogami okoli setoe. — lie trenotek, žival pade. tiibijavec vdari že drugo, mejtein pa drug delavec vzdigne ročnik, stena hodnika se odpre in delavec potegne žival, ki brca in se brani, iz mesta na tlak. Sedaj drug delavec priklene na naglo žival za «no nogo in pritisne na ročnik; žival sedaj visi v zraku. Teh oddelkov je 15 do 20 in vzlic temu vzame le par minut, da je 15 do 20 govedi pobitih in da vise v zraku. Vrata se zopet odpro in druge žirtve pridejo na vrsto. Tako se taliva tok iz vsakega hleva; delavci pri mrtvaški postelji( hodniku, angleško: kilingbed), pa skrbe, da se tok pobitih živali izliva v obširno dclsvnico. Izvnsevstije tega dela napravi na vsakega gledalca globok vtis. Vsi hite delati, kot bi ponoreli. Delo je popolnoma razdeljeno in vsakdo zvršuje točno le določeno delo. Ži-val raztelesijo z dvema sli tremi posebnimi zarezami. Delavec hodi od živali do živali in zvrši svojo poaebnt) zarezo. l*rvi pride klavec in spusti kri. Naglo, kot blisk porine nož, potem pa hiti k drugi živali. Se pred no se človek zaveda. zakaj se gre, je klavec že v drugi vrsti, po tlaku pa teče reka krvi. kj je pol palca globoka, dasi se več delavcev trudi, da bi jo * lopatami j>osj>ravili v luknje. Tlak je gotovo zelo opolzek, kar pa M opažati na hoji delavcev. Le nekaj minut puste žival krvaveti, ker ne smejo gtfbiti »'asa, kajti druge pobite živali že čakajo, da jih. dvignejo kviško — potem jih pa spuste ns tlak. Sedaj se približa delavec, ki reže glave. Z dvema ai i tremi udarci je odRtrani. Za njim pride že drugi, ki zvrši prvo zarezo v kožo. Za tem zopet tretji, ki to zarezo razširi. Nato nastopi pol tucata delavcev, ki denejo žival iz kole. Komaj se to zvrši, že ^t dvignejo žival, drug delavec pa s palico preiskuje kožo, če ni razre* zima, tretji jo svije in jo vrže v luknjo, v kateri zgine. T11 so delavci, ki žival raztelesijo, raizsekajo, vzamejo iz 1 nje drob in operejo. Končno se približsjo delavci, ki perejo žival z vročo vodo in zadnji J»| odrežojo noge. Raztelešeno žival pošljejo v ledenico, kjer kosi vise ta določen čas. Od tukaj gre družba v ledenico. Tu vise raztelešene živali v dolgih, vcstali. ns vsekom kosu je pa videti pečat državnega nadzornika Nekateri so zaznamovani c besedo "košer", katern je vtisnil židovski dih hovnik, ker so živali zaiklali na poseben način. Obiskovalci so šli od tuiksj v delavnice, kjer solijo meso in ga pokladsjo v škatlje. To meso rszpošljejo na ladije. ki služi v hrano rj vseh delih civiliziranega sveta. Ko si je draflba Ogledala tudi to delavnico, je izstopila in hodila m«l ogromnimi poalofuji, ki so potreba za veliko indostri<4no |x*iijetje. 5 (Dalje prihodnjič.)