Letnik XXIX.
Številka 4 in 5.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE v Ljubljani. 1...........
GASIL
Cene enkratnim oglasom:
mnmTTn n TvrrnTm n mr m m umnimi
Cela stran 300 Din,
*/2 strani 150 Din,
*/4 strani 80 Din, l/8 strani 40 Din,
‘/16 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1925.
Vesti starešinstva.
1.
Kraljeva zahvala.
Skupščina »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« je na svojem zborovanju dne 12. julija 1925 soglasno sklenila, da se Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru pošlje udanostna izjava.
Od prvega adjutanta Njegovega Veličanstva g. generala Hadžiča nam je došla naslednja zahvalna brzojavka:
»Po najvišjem nalogu izvolite sprejeti zahvalo za srčni pozdrav in izjavo udanosti Njegovemu Veličanstvu kralju, poslane z glavne skupščine Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana.«
2.
Odlikovanje za 25- in 40-letno delovanje.
Ker bo starešinstvo JQZ koncem tega leta predložilo v odlikovanje one gasilce, ki bodo letos odslužili svojo 25- odnosno 40-letnico, vabimo vsa v JQZ združena gasilna društva, da takoj napravijo točne sezname vseh teh svojih res delavnih in zaslužnih članov-gasilcev ter odpošljejo te sezname svojim' gasilskim župam, ki naj iste natančno pregledajo in potrdijo ter nam jih pošljejo najkasneje do 1. decembra t. 1.
Seznami morajo vsebovati sledeče podatke:
1. Redna številka.
2. Ime in priimek.
3. Rojstni dan in leto.
4. Doinovna občina.
5. Sedanji posel.
6. Sedanje bivališče.
7. Dan in leto vstopa v gasilno društvo.
8. Doba morebitne prekinitve v gasilstvu.
9. Kdaj ima dosluženih 25, odnosno 40 let.
10.	Opomnja.
Nepopolnih seznamov in pa onih seznamov, ki jih bodo društva poslala naravnost starešinstvu JGZ, ne pa svojim župam, se ne bo upoštevalo.
Upoštevati se tudi ne more seznamov onih društev, ki so že sama p o t o in svojih sreskih poglavarjev, odnosno drugih f u n c i j o n a r j e v predlagala svoje člane v odlikovanja, pa istih še niso dosegla.
Gasilcev, ki odslužijo šele v prihodnjem letu svojo predpisano dobo, naj se n e vpisuje v sezname, ker ti pridejo na v r s t o š e 1 e koncem prihodnjega leta.
3.
Iz zadnje sejei starešinstva.
Starešinstvo in odbor JGZ sta imela dne 11. julija 1.1. skupno sejo v Ljubljani, pri kateri so bili sprejeti nastopni predlogi:
1. Ustanovi se:
a) Gasilska župa Martjanska, h kateri se uvrste gasilna društva:
Andrejci (iz strukovske župe),
Krnci (iz strukovske župe),
Martjanci,
Moravci, p. Martjanci,
Rakičan, p. Murska Sobota,
Sebeborci, p. Martjanci,
Tešanovci, p. Martjanci,
Vučja Gomila, p. Prosenjakovci.
b) Gasilska župa Križevska, h kateri se uvrste gasilna društva:
Dcmanjšovci (iz strukovske župe),
Hodož,
Ivanovci, p. Prosenjakovci,
Križevci,
Srdišče, p. Prosenjakovci,
Šalovci, p. Veliki Dolenci.
2. Ustanovitev »Gasilske župe Murskoso-b o t i š k e« se odkloni, ker se gas. društva doslej niso prijavila in sprejela v JGZ in ker je z ustanovitvijo »Gasilske župe Martjanske« postala ustanovitev »Gasilske župe Murskosobotiške« nepotrebna.
3. Vloga pripravljalnega odbora za ustanovitev »G a-silske župe Dravske« se zavrne in sklene, da se gasilna društva:
Marenberg,
Muta,
Ribnica,
Vuhred,	^
Vuzenica
prerneste iz »Gasilske župe Slovenjgraške« v »Gasilsko ž u p o K o r o t a n s k o«, pri kateri ostane tudi gasilno društvo v Dravogradu.
4. Vloga pripravljalnega odbora za ustanovitev /Gasilske župe Muljavske« se zavrne in sklene, da ostanejo prizadeta gasilna društva uvrščena v dosedanjih gasilskih župah.
5. Na novo so bila sprejeta nastopna gasilna društva:
a) v Gasilsko župo Beltinsko:
Filovci, p. Dobrovnik,
Strehovci, p. Dobrovnik;
b)v Gasilsko župo Gornjeradgonsko: Št. Lenart v Slovenskih goricah (razpuščeno prejšnje
društvo je črtano);
c) v Gasilsko ž u po Gor n jes a vinjsko: Solčava pri Gornjem Gradu;
č) v Gasilsko župo Grosupeljsko: Lipoglav, p. Šmarje-Sap,
Hočevje pri Krki;
d) v Gasilsko župo Ižansko:
Želimlje, p. Studenec-Ig;
e) v Gasilsko župo Križevsko:
Hodoš,
Ivanovci, p. Prosenjakovci,
Križevci,
Srdišče, p. Prosenjakovci,
Šalovci, p. Veliki Dolenci;
f) v Gasilsko župo Litijsko:
Velika Loka pri Višnji gori;
g) v Gasilsko župo Ljubljansko:
Rudnik pri Ljubljani;
h) v Gasilsko župo Ljutomersko: Radomerje pri Ljutomeru;
i) v Gasilsko župo Mariborsko:
Gorica pri Pragerskem;
j) v Gasilsko župo Martjansko:
Martjanci,
Moravci, p. Martjanci,
Rakičan, p. Murska Sobota,
Sebeborci, p. Martjanci,
'Tešanovci, p. Martjanci,
Vučja Gomila, p. Prosenjakovci;
k) v Gasilsko župo Novomeško:
Čatež pri Veliki Loki,
Zagradec na Dolenjskem;
1) v Gasilsko župo Posavsko:
Pišeče pri Brežicah,
Boštanj pri Sevnici;
m) v Gasilsko župo Radovljiško:
Kupljenik pri Boh. Beli;
n) v Gasilsko župo Ribniško:
Fara-Vas, p. Fara pri Kočevju;
o) v Gasilsko župo Slovenjgraško:
Št. Janž pri Dravogradu.
6. Premeščena so gasilna društva:
Andrejci iz Strukovske v Martjansko gas. župo, Domanjšovci iz Strukovske v Križevsko gas. župo, Krnci iz Strukovske v Martjansko gas. župo.
7. Premestitev gas. društva Motnik in Trojane-St. Gothard iz Kamniške v Žalsko župo se odloži in istotako premestitev gas. društva Radeče pri Zidanem mostu od Posavske k Trboveljski gasilski župi.
8. Gasilska župa Kočevska se ne ustanovi in nemška gasilna društva tega okraja se ne sprejmejo
N* v JGZ, dokler se ne podvržejo brezpogojno predpisom in določilom! JGZ.
4.
Iz zadnjjel odborove seje.
Odbor JGZ je imel dne 12. julija t. 1. takoj po skupščini svojo sejo, na kateri sta se v zrnislu pravil konstituirala tehnični in literarni odsek.
V tehnični odsek so bili izvoljeni:
Za načelnika: Turk Josip (Ljubljana), za namestnika: Gologranc Kon. (Gaberje), za tajnika: Sajovic Janko (Kranj), za prisednike: Merher Ignacij (Dolenja vas), Rus Ivan (Bled), Rakoše Ivan (Straža).
Literarni odsek:
Za načelnika: Pristovšek Fran (Ljubljana), za namestnika: Musek Ljudevit (Sv. Vid), za tajnika: Mikuž Zdravko (Brezovica), za prisednike: Vengust Jernej (Celje), Sajovic Janko (Kranj), Depoii Jurij (Kranj).
Na predlog tov. staroste se sklene, da smeta načelnika tehničnega in literarnega odseka nositi naramke zveznih prisednikov, t. j. enkrat pleteno zlato vrvico, ako nimata že višjih gasilskih oznakov.
Zveznemu tajniku se za poslovno leto 1924/25 nakaže primerna nagrada, katero naj določi in s priznanjem izplača starosta.
5.
Uvozne in izvozne carine.
Uradni list z dne 3. avgusta t. 1., št. 72, razglaša uveljavljeni »predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami.«
Clen 9. tega predloga pravi, da so carine oproščena: odlikovanja, izložbtene svetinje in spominski novci, če jih uvažajo ali izvažajo oni, katerim so bili podeljeni.
Clen 11. določa: Začasno so oproščeni uvozne in izvozne carine: predmeti, ki se uvažajo v predelavo, popravo, obdelavo in dodelavo, kakor tudi predmeti, ki se v državi ne morejo popraviti, obdelati ali dodelati ter se zaradi tega izvažajo, v obeh primerih ob pogoju, da se vrnejo v odrejenem roku.
Po uvozni tarifi, razglašeni v istem Uradnem listu, in sicer po odstavku XV. je plačevati carino za gasilne brizgalnice, tudi na vozovih:
a) ročne brizgalnice, za 100 kg, največ 40, najmanj pa 30 Din v zlatu;
b) motorne brizgalnice, za 100 kg, največ 40, najmanj pa 30 Din v zlatu, in isto za ostale sesalke.
Po Uradnem listu z dne 4. avgusta t. 1., št. 73, stopi iz veljave zakon z dne 20. februarja 1922., s katerim se gasilna društva oproščajo plačila carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov (Uradni list z dne 17. oktobra 1922. — Gasilec z dne 9. decembra 1922., št. 4).
6.
Gasilske potrebščine.
Gasilno društvo v Dovjem, srez Radovljica, prodaja staro, dobro ohranjeno četverokolno briz-galnico. Kdor bi rabil tako brizgalnico, naj se obrne neposredno na prodajalca.
Gasilno društvo Far a-V a s, pošta Fara pri Kočevju, išče in kupi staro, dobroohranjeno in lahko, snemalno brizgalnico. Društvo, ki bi imelo tako brizgalnico naprodaj, nai io ponudi, temu društvu.
Gasilno društvo v Studencih pri Mariboru ima naprodaj skoraj novo dvokolno brizgalnico. Kdor rabi tako brizgalnico, naj se obrne neposredno na omenjeno društvo.
7.
Agitacija za prestopanje društev.
V nekem kraju se je razvila velika agitacija za prestop društva iz ene župe v drugo. Gasilna društva uvršča v župe starešinstvo JGZ in vsaka agitacija je nepotrebna in škodljiva gasilski organizaciji. Proč s takimi agita- * cijami.
8.
Beračenje in pobiranje dobitkov.
Beračenje in pobiranje dobitkov za srečolove po tujih občinah se je razpaslo, da so došle starešinstvu pritožbe ne le od žup, temveč tudi od oblasti. Skupščina JGZ je na svojem zborovanju dne 12. julija t. 1. sklenila, da je gasilsko beračenje in pobiranje' dobitkov v tujih občinah, zlasti pa še v gasilskem kroju strogo prepovedano, le dobre znance, ki so prijatelji dotičnega društva je izjemoma dovoljeno obiskati, toda v civilni obleki:
Društvo, ki bi ne upoštevalo tega določila, je krivo prestopka po členu 13, 1, lit. k, zveznih pravil, ki pravi, da se društvo izključi iz JGZ če nasprotuje odredbam.
Enotnost kroja.
Od več strani nam prihajajo pritožbe, da nekatera društva še vedno nimajo enotnega kroja, kakršnega predpisuje Gasilska knjižica, 1. zvezek, na strani 25—36. Edino ta kroj je oblastveno dovoljen in izjem' ni, ne za to, ne za drugo gasilno društvo. Društvo, ki se temu ne pokori, nasprotuje odredbam zveze.in je kaznivo po zveznih pravilih.
SKUPŠČINA
»Jugoslovansko gasilske zveze Ljubljana«.
Dne 12. julija t. 1. je imela »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« svojo redno letno skupščino v Ljubljani, v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Navzoči so bili: a) starešinstvo (5), b) župni načelniki ali namestniki (32), c) odposlanci vseh organiziranih žup (54), č) pregledovalci računov (2).
1.	Otvoritev.
Tov. starosta otvori skupščino, ugotovi sklepčnost, imenuje zapisnikarjem tov. Hojana Jankota, overovate-Ijem zapisnika pa tov. Merherja Ignacija (Dolenja vas pri RibnicO in Drašlerja Antona (Borovnica).
2.	Nagovor in poročilo staroste.
Z iskrenimi besedami pozdravi tov. starosta navzoče zborovalce in se jim zahvali za polnoštevilno udeležbo, pozdravi in zahvali se tudi navzočim poročevalcem ljubljanskih dnevnilfov ter ugotavlja, da gredo novinarji naši človekoljubni organizaciji v vsakem oziru na roko, kar je vse časti in hvale" vredno. V svojem poročilu omenja tov. starosta mogočen porast naše gasilske organizacije, ki je najmočnejša gasilska organizacija na slovanskem jugu, s katero računajo naše oblasti, kakor tudi inozemski interesenti. Nadalje povdarja poročevalec, da je naša organizacija č'an vseslovanske gasilske organizacije, ki namerava po zgledu Prage, Varšave in Brna prirediti tudi vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani — morda ob priliki 60-letnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva leta 1930.
Poročevalec omenja delovanje naše gasilske organizacije v preteklem poslovnem letu ter ugotavlja, da so jo merodajne oblasti rade volje podpirale in priznale njenemu zaslužnemu članstvu tudi državna odlikovanja, pri čemer ima velike zasluge podstarosta tov. Jos. Turk.
Tovariš starosta poživlja k nadaljnjemu požrtvovalnemu delovanju za vzvišeno gasilsko idejo, v korist sploš-nostf in v korist posameznika.
Poročilo je bilo brez debate in z velikim navdušenjem soglasno sprejeto.
3.	Udanostna izjava.
Po poročilu staroste se oglasi k besedi podstarosta tov. Turk ter predlaga, naj se odpošlje udanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru na Bled, kar je bilo z mogočnim odobravanjem in živijoklici soglasno sprejeto.
4.	Tajnikovo poročilo.
Citanje zapisnika zadnje skupščine se opusti, ker je bil itak objavljen v »Gasilcu«. Tajnik tov. Hojan poda nato obširno tajnikovo poročilo o preteklem poslovnem letu.	_
V svojih uvodnih besedah omenja, da ni starešinstvo opustilo in zamudilo nobene prilike, v kateri bi moglo večati, ščititi in podpirati razvoj in ugled naše gasilske organizacije, povdarja pa, da se dobe še vedno nezadovolj-
neži, ki zahte_vajo, naj bi jim bili zvezni funkcijonarji vsak trenutek in povsod na razpolago, kar pa nikakor ni mogoče, ker imajo tudi zvezni funkcijonarji svoja civilna opravila in morajo po večini najprej zadostiti tem in šele potem morejo žrtvovati svoj preostali čas gasilskemu delu. To naj bi vpoštevala predvsem ona gasilna društva, ki zahtevajo, da se vsake njihove prireditve udeleži zvezni starosta ali vsaj zvezni tajnik, dasiravno imajo morda pred nosom zveznega odbornika v osebi svojega župnega načelnika, ki prav tako lahko zastopa na njihovi prireditvi zvezo kot zvezni starosta ali tajnik. Stvarni pregled cele kopice zveznih spisov in poslovnih knjig dokazuje, da se je delalo in pomaknilo našo gasilsko organizacijo za precejšnji korak naprej. Na vrhuncu sicer še ni in ima prehoditi še dolgo in težko pot, a zbati se je nikakor ne sme, temveč mora z združenimi močmi krepko korakati k svojemu vzvišenemu cilju. Treba ji bo predvsem gledati na to, da pridobi k sodelovanju tudi obstoječe požarne čete v Srbiji, ker bo prišla na ta način čim-preje do vpoštevanja tudi pri raznih ministrstvih v Beogradu, kjer jo danes še ne poznajo, odnosno nočejo poznati. V svojem nadaljnjem poročilu omenja poročevalec, da sta imela tako starešinstvo kot odbor JGZ v minulem poslovnem letu po dvoje sej, v katerih se je po največ razpravljalo o tekočih zadevah notranje gasilske organizacije. V preteklem poslovnem letu je bilo na novo organiziranih in sprejetih v JGZ 47 gasilnih društev, dalje pa so bile ustanovljene in odobrene tudi 4 nove gasilske župe in sicer: Trboveljska, Belokranjska, Martjanska in pa Križevska.
Ni pa se odobrilo in sprejelo ustanovitve Gasilske župe Kočevske in Gasilske župe Murskosobotiške, ker se 'njegova društva nočejo brezpogojno podvreči zveznim pravilom in določilom.
Enako se je zavrnilo tudi ustanovitev »Gasilske župe Dravske« in pa »Muljavske«. Društva prve se je priključilo »Gasilski župi Korotanski«, društva druge pa ostanejo v dosedanjih gasilskih župah.
Uradno je bilo razpuščeno le društvo St. Lenard v Slov. Goricah, na mesto katerega pa se je takoj ustanovilo novo gas. društvo.. Premestitev gas. društva Radeče pri Zidanem mostu iz »Posavske« v »Trboveljsko gasilsko župo« se je odložilo, dokler ne reši notranjega društvenega spora razsodišče Posavske gasilske župe.
Društva Št. Janž na Dolenjskem, Št. Janž na Dravskem polju, Goriče pri Kranju, Vrzdenec pri Horjulu in Nova cerkev pri Vojniku se bo pozvalo k rednemu delovanju in poravnavi članskih zastankov, sicer pa se. jih bo črtalo iz JGZ.
JGZ ima danes 502 organiziranih gasilnih društev, razdeljenih na 34 gasilskih žup, s približno 18.000 mož rednih gasilcev. Od tega spada v ljubljansko oblast 286 gasilnih društev in 19 gasilskih žup, pod mariborsko oblast pa 216 gasilnih društev in 15 gasilskih žup.
Izverj. organizacije JGZ so danes le še kočevska gasilna društva in pa nekatera nemčurska in madžaronska društva na bivšem Štajerskem in v Prekmurju. O izvedbi sklepov lanske skupščine poroča tov. tajnik, da se je izposlovalo oblastveno odobrenje novih zveznih in župnih pravil, katere se je potom pristojnih gas. žup razposlalo po en brezplačni izvod vsem včlanjenim gas. društvom ter se jim obenem poslalo tudi tiskana določila zveznega podpornega sklada in zakon o doneskih zavarovalnic v gasilski sklad.
Članarino je vlačalo 473 gas. društev za 15.383 članov, v skupnem, znesku Din 30.766, od katere vsote je prejela JGZ Din 15.383, župe 11.537.25 Din in JGZ Din 3845.75. Šestero društev, in sicer: Št. Janž na Dolenjskem, Št. Janž na Dravskem polju, Goriče pri Kranju, Vrzdenec pri Horjulu, Št. Lenart v Slov. Goricah in Nova cerkev pri Vojniku ni plačalo članarine.
Podpore iz 2% gas. sklada je bilo deležno 452 gas. društev, ki so prejela Din 213.850, 32 gas. žup, ki so prejele Din 35.550 in JGZ, ki je prejela Din 15.000. Izdane
so bile potrebne enotne tiskovine in poslovne knjige, katere je založil tov. Herman Zupan in jih prodaja naročnikom.
Za zaslužne gasilce se je izposlovalo državna odlikovanja in sicer odlikovanje za 25-letno in pa odlikovanje za 40-Ietno gasilsko delovanje.
Odlikovanja za 25-letno delovanje — to je srebrne svetinje za državne zasluge — je bilo deležno 609 gasilcev, odlikovanja za 40-letno gas. delovanje — to je zlate svetinje za državne zasluge — pa je bilo deležno 142 gasilcev.
Poleg teh pa je bilo odlikovanih tudi 7 članov zveznega starešinstva z zlato svetinjo in pa z redovi Sv. Save IV. razreda starosta Barle Fran, 1. podstarosta dr. Bergmann Rihard, 2. podstarosta Turk Josip, z redom Sv. Save V. razreda pa tajnik Hojan Janko, tajnikov namestnik Pristovšek Fran, prisednika Rus Ivan in Sajovic Janko. Skupno ima JQZ 758 odlikovancev.
V dosego raznih ugodnosti in olajšav za gasilna društva kot n. pr. znižanje železniške vožnje k gasilskim prireditvam, taksna in poštninska prostost za gasilske vloge, carine prost uvoz gas. orodja in oprave, dovolitve srečo-lovov in tombol je pozvalo starešinstvo JQZ vsa župna vodstva, da stavijo tozadevne proteste, katere se je potem s skupno spomenico predložilo merodajnim činite-ljem v Beogradu, a žal do sedaj še ni nobenega odmeva na to spomenico, razen delne taksne oprostitve na vloge gas. društev.
Starešinstvo JQZ je v tej, kakor tudi v vseh ostalih zadevah podvzelo nove korake in bo stvar pazljivo zasledovalo in nadaljevalo, dokler ne doseže ugodne rešitve vseh stavljenih zahtev.
Z uveljavljenjem novega požarnega reda bi se doseglo brez nadaljnega velik del teh ugodnosti, a uveljavljenje novega požarnega reda je prepuščeno oblastnim skupščinami, katere pa žal še ne poslujejo, vsled česar je treba pač počakati.
K tajnikovem poročilu se vname precejšnja debata, tako glede gasilnega društva Radeče, glede enotnih tiskovin, glede carine in glede tombol in srečolovov. Na podlagi debatnih zaključkov se sklene:
a) obnoviti vse prošnje za razne ugodnosti in olajšave;
b) naprositi oba gg. velika župana, da posredujeta pri centralni oblasti v Beogradu, da izdajajo dovoljenja za tombole in srečolove sreski poglavarji ali vsaj veliki župani;
• c) naprositi oba velika župana, da potom sreskih poglavarjev opozorita županstva na strogo izvajanje obstoječega požarnega reda, zlasti glede vprege;
č) naprositi oba velika župana, da potom sreskih poglavarjev opozorita županstva, da stavijo v vsakoletni proračun tudi primerne zneske za gasilna društva in te zneske potem tudi resnično izplačajo.
Za tiim je bilo tajnikovo poročilo sprejeto in se mu je izreklo zahvalo za njegovo poslovanje.
Vsled pozne ure in pa da se omogoči volitev vsem zbranim delegatom se je soglasno spremenilo določeni dnevni red skupščine v toliko, da so se takoj po tajnikovem poročilu izvršile volitve novega starešinstva in ostalih funkcijonarjev.
5.	Volitve.
Na predlog tov. Gologranca Konrada (Gaberje pri Celju) se je z vzklikom izvolilo sledeče starešin-s t vo:
Starosta: Barle Fran (Ljubljana);
I. podstarosta: dr. Bergmann Rihard (Žalec);
II. podstarosta: Turk Josip (Ljubljana);
tajnik: Hojan Janko (Ljubljana);
taj. namestnik: Špeglič Fran (Gaberje);
prisednika: Vengust Jernej (Celje), Rakoše Ivan (Straža).
Pregledovalca računov:
Majcen Alojzij (Selnica ob Dravi);
Pristovšek Fran (Ljubljana);
namestnik: Rojina Ivan (Sp. Šiška).
Razsodišče:
Pristovšek Fran (Ljubljana);
Jeločnik Avgust (Št. Vid);
Štuhec Jakob (Stara nova vas).
Izvoljeni fukcijonarji so izjavili, da sprejmejo izvolitev ter so se zahvalili za zaupanje.
6.	Blagajnikovo poročilo.
Tov. Hojan Janko poda nato blagajniško poročilo ter povdarja, da si je zveza v finančnem oziru precej opomogla in bi bil njen položaj še ugodnejši, ako bi društva točneje poravnavala svoje dolgove glede članarine, naročnine »Gasilca« in os tal'h tiskovin. *
Zveznablagajna izkazuje ob zaključku poslovnega leta
dohodkov........................ 56.082.58	Din
stroškov 	 29,594.94	»
prebitka........................ 26.487.64	»
Podporni sklad JCiZ pa je narastel na	66.128.76
dinarjev.
5.	Proračun.
Proračun za bodoče poslovno leto izkazuje do
70.000 Din dohodkov in 35.000 Din stroškov ter do
35.000 Din prebitka.	*
Podporni sklad JGZ pa bo narastel do predpisane glavnice, t. j. do' 100.000 Din.
K blagajniškem poročilu se vname kratka debata, ki je šla za tem, naj se deluje na to, da bodo društva točno plačevala svoje dolgove, zlasti članarino, ker bodo prišla s tem tudi župna vodstva do> izdatnejših prispevkov, in pa za tem, da se prizna zveznemu tajniku primeren honorar za njegovo delo.
8.	Poročilo pregledovalcev računov.
V imenu pregledovalcev računov poroča tov. Kadunc Anton (Ljubljana), da se je pregledalo poslovne knjige in račune ter se iste našlo v najvzornejšem redu. vsled če-•^ar predlaga naj se izreče tako odboru kot blagajniku in in tajniku absolutorij in pa zahvalo. Sprejeto.
9.	Poročilo tehničnega odseka.
V imenu tehničnega odseka poroča tov. Vengust Jernej (Celje), da se je v tehničnem oziru naše gasilstvo izpopolnjevalo in skušalo doseči v vsakem oziru popolno enotnost. Gasilna društva kakor tudi župna vodstva so priredila nebroj gasilskih vaj ter s tem izobraževala svoje članstvo, da je po vsej priliki kos svoji težki in odgovorni nalogi.
Poročevalec povdarja, da imajo, nekatera gasilna društva še vedno stare gasilske kroje ter apelira na navzoče zborovalce, naj z vsemi močmi delajo na to, da izgine ta madež iz gasilskih vrst in naj se gasilstvo poslužuje le onega kroja in onih gasilskih oznakov, ki so predpisani in oblastveno odobreni. Nadalje omenja poročevalec, da se poslužujejo nekatera gasilna društva še vedno starih trobentaških znamenj in koračnic, kar pa je strogo zabranjeno in bi znalo škodovati ugledu naše gasilske organizacije, zato naj se strogo pazi na to, da se ne bo uporabljalo starih koračnic in signalov, ko imamo vendar lepe domače gasilske koračnice in signale. Poročilo je bilo po kratki debati sprejeto.
10.	Poročilo literarnega odseka.
V imenu literarnega odseka je poročal tov. Pristov-šek Fran (Ljubljana), da se je tudi v tem oziru precej storilo za napredek gasilske organizacije.
Strokovni list »Gasilec« je izšel štirikrat in dvakrat po dve številki skupaj, tako da lahko rečemo, da je izšlo vsega skupaj v preteklem letu 6 številk.
Poleg »Gasilca« je izšel tudi »Gasilski koledar« s precej obsežno vsebino, katerega je založil tov. Zupan, a ga je žal premalo razpečal, kar je vsekakor slabo znamenje za našo gasilsko zavednost.
Vršilo se je tudi več podučnih gasilskih predavanj in spustilo tu in tam tudi kako vzpodbudno notico v razne časopise.
Poročilo je bilo odobreno brez debate.
11.	Določitev članarine.
Na predlog tov. Pristovška Frana (Ljubljana) se sklene, da ostane tudi za bodoče leto članarina v znesku 2 Din za vsakega rednega društvenega člana, od katere prejme JGZ 1 Din, župe 75 par in JOŽ 25 par.
12. Gasilski pozdrav.
Tov. Pristovšek pojasni, da je gasilski pozdrav »Zdravo« ter apelira na navzoče, naj o tem pouče svoje gasilce, da se ne bodo ponavljali neutemeljeni napadi glede tega gasilskega pozdrava.
13. Častni član JGZ.
Isti poročevalec predlaga, naj se imenuje za častnega člana JGZ starosta »Saveza dobrovoljneho hasičstva československeho« Seidl Adolf v Pragi, starosta »Glovnega zwiazka stražy požarnich poljske republike« C h o m i c z Boleslav v Varšavi in starosta »Moravske zemske jednote hasičske« Vozab Karol v Brnu ter naj se jim pokloni poleg častnih diplom tudi častne svetinje, katere naj v to svrho nabavi zvezno starešinstvo. Predlog je bil soglasno sprejet.
14. Gospodarski odsek za mariborsko oblast.
Tov. Gologranc Konrad (Gaberje pri Celju) poroča o ustanovitvi gospodarskega odseka za mariborsko oblast, odnosno gasilskega sosveta ter omenja, da tvorijo ta odsek; 3 člani starešinstva JGZ, pomnoženi s 3 odborniki in vsemi župnimi načelniki na teritoriju mariborske oblasti. Ustanovitev odseka ne pomeni delitve JGZ, temveč je le nekak izvrševalni organ iste za mariborsko oblast, ki bo stal na strani tako merodajnim oblastem, kakor društvom v vseh gasilskih zadevah, tikajočih se gasilske organizacije v mariborski oblasti. Vse njegovo poslovanje pa se vrši potom pisarne JGZ.
Poročilo je bilo po kratki debati sprejeto.
15.	Samostalni predlogi.
Tov. Hojan na podlagi samostalnih predlogov in na podlagi odborovih sklepov poroča:
Zlet JGZ 1926. Predlog naj bi se vršil prihodnje leto zvezni gasilski zlet pri njih so stavila društva: Novo mesto, Ormož in Škofja Loka. Središče ob Dravi je prosilo za zlet 1927, kar pa letos ne pride v poštev.
Sklene se, da se vrši v letu 1926 zvezni pokrajinski zlet v Novo mesto, o priliki praznovanja društvene 501et-nice„ krajinski gasilski zlet pa v Ormož ob priliki društvene 401etnice.
Delitev JGZ. Predlog gasilske župe Gornjerad-gonske in Ptujske za delitev JGZ se izloči, ker je zadeva rešena z ustanovitvijo gospodarskega odseka za mariborsko oblast.
Zvezni tečaji. Predlog gas. župe Škofjeloške in Posavske za prirejanje zveznih gasilskih tečajev se zavrne s pristavkom, naj skušajo take tečaje' prirediti posamezne gasilske župe zase.
Podpiranje zavarovalnic. Predlog gas. župe Radovljiške in Ribniške, naj bi zavarovalnice nakazovale podpore gas. društvom iz svojega dobička, se vpošteva v toliko, da se bo zaprosilo zavarovalnice, naj po svojih močeh podpirajo gasilna društva.
Občinski proračun. Predlog gasilske župe Radovljiške, naj bi se opozorilo merodajne oblasti, da stavljajo občine v svoj proračun primeren znesek za gasilna društva, se vpošteva in se bo napravilo primerne korake.
Izkazi podpor. Predlog gasilske župe Vrhniške, naj bi se v »Gasilcu« objavilo celotni izkaz gasilskih podpor iz 2% gas. sklada se zavrne radi stroškov, in pa, ker dobi itak vsaka župa tozadeven seznam za svoja društva.
Požarni red. Predlog gasilske župe Vrhniške, Novomeške in Ribniške glede izvajanja požarnega reda po županstvih se upošteva in se bo napravilo potrebne korake.
Srečolovi, vožnja, poštnina. Predlog gas. župe Ljubljanske, Kranjske, Trboveljske, Savske in Beltinske glede srečolova, žel. vožnje, taks in poštnine se upošteva in se bo ponovno interveniralo na pristojnih mestih.
Agitacijazaprestopanje društev. Predlog gasilske župe Posavske, naj se prepreči agitacija, da društva prestopajo od ene župe k drugi, se vpošteva ter se bo na to opozorilo v »Gasilcu«.
Stroški delegatov. Predlog gasilske župe Ptujske glede kritja potnih stroškov župnih načelnikov k sejam zvezne blagajne se zavrne, ker je proti pravilom JGZ. Enako se zavrne predlog za delegatsko pravico vseh gasilnih društev na skupščini JGZ.
Prekmurske preuredbe. Predlog gasilske župe Beltinske glede snovanja gasilnih društev v Prekmurju, glede drž. gas. nadzornikov in glede oskrbovanja gasilskega orodja po občinah se upošteva in se bo v tem zmislu interveniralo pri velikem županu mariborske oblasti.
Beračenje. Predlog raznih gasilskih žup in dopis mariborskega velikega župana glede odprave gasilskega beračenja in pobiranja dobitkov po tujih občinah se uva-žuje in se sklene potom »Gasilca« opozoriti vsa gasilna društva, da je gasilsko beračenje in pobiranje dobitkov v tujih občinah in v gasilskem kroju strogo prepovedano, le morebitne znance in društvene prijatelje je izjemoma dovoljeno obiskati v civilni obleki.
Vojaško poveljevanje. Predlog gasilnega društva v Vuhredu glede uvedbe vojaškega poveljevanja v gasilsko organizacijo se zavrne, ker nam je ljubši slovenski poveljevalni jezik, kakršnega že imamo.
16.	Raznoterosti.
Tov. Musek Ljudevit (Sv. Vid pri Ptuju) predlaga, naj se skuša potom Jugoslovanske Matice delovati na to, da se pridobi čimveč inteligence za gasilsko idejo, kar je važno zlasti za obmejne kraje in pa za kraje, kjer se goji nemštvo in madžaronstvo. Sprejeto.
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je tov. starosta zaključil skupščino s pozivom k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu za vzvišeno gasilsko idejo.
NAROČAJTE „GASILCA“.
'arrir	ir	n	1	n	1	i
Odlikovanje gasilstva,
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja so odlikovani naslednji gasilci:
a) z zlato svetinjo za civilne zasluge:
Višnja Gora: Bernik Ivan, Kastelic Jožef, Perko Ivan, Sevšek Franc, Škrbinec Janko, Zupančič Janko.
Domžale: Jezernik Jožef.
Veržej: Seršen Anton, Pušenjak Peter, Pušenjak Karol, Snedec Filip, Kupljen Jurij.
Brežice: Vogrinc Andrej, Sollner Ivan, Miklavžina Gašper.
Laško: Dornik Franjo.
Radeče pri Zid. mostu: Kos Jurij.
T r b o v 1 j e: Kajtna Franc.
Verd: Vrhovec Jakob.
b)	s srebrno svetinjo za civilne zasluge.
Dob: Stare Ferdinand, Kuhar Franc, Štrukelj Franc, Grošelj Mihael, Vojska Luka, Grošelj Primož, Cerar Franc, Blatnik Josip, Lutršek Mihael, Kovič Jože.
Dol pri Ljubljani: Bregar Anton, Grad Jernej, Jurič Ivan, Kralj Mihael.
Domžale: Podboršek Janez, Flerin Janez, Januš Franc, Glavač Ivan, Lampič Tilin, Ocepek Ivan, Grašek Janko, Iskra Matevž.
Voglje: Molj Franc, Pušavec Mihael.
Bizovik: Vrbinc Josip.
Ljubljana — tobačna tovarna:	Laurin
Tomaž. Celarc M ha. Zor Anton. Pek'aj Ivan.
Vič: Pogačar Alojz, Šturm Ferdinand, Klemenčič Franc.
Vnanje Gorice: Oražen Peter, Kavčnik Ivan, Marinko Matevž, Čuden Ivan.
Brežice: Cernoš Miha, Gorjup Ivan, Žerjav Karol, Novak Miha, Radanovič Feliks.
R a j h e nb u r g: Schöner Franc, Leskovšek Ivan.
Bled: Rus Ivan, Legat Ivan, Pogačar Simon, Kokalj Jožef, Kapus Ivan, Kokovšek Ivan.
Koroška. Bela: Rozman Jožef, Erlah Franc, Alič Janez, Brelih Anton, Malej Franc, Svetina Anton, Noč Martin, Mulej Jožef, Erbežnik Jernej, Čop Blaž, Žumer Anton,
Kranjska Gora: Pečar Jakob.
Mojstrana: Podrekar Matevž.
Dolenja vas pri Ribnici: Merhar Ignacij.
Loški potok: Rus Fran, Rus Ivan. Rus Josip, Košir Fran.
Ribnica: Lovšin Josip. Kovačič Ivan.
Št. Jernej: Vovko Franc, Jordan Franc, Dovjak Janez.
Selca nad Škofjo Loko: Hajnihar Anton, Bertoncelj Franc, Veber Janez, Semen Urban, Čenčič Jurij, Benedik Lovro, Benedik Jakob, Šolar Martin, Pintar Janez, Rant Janez.
Laško: Kranjc Josip, Ajdič Andrej, Majcen Adolf, Perger Ivan, Lindner Anton, Kranjc Miha.
Verd: Rozenvirt Ivan, Tomšič Ivan, Dobrovoljec Ivan, Jerina Valentin, Dobrovoljec Matija.
Ljubno: Ermenc Franc, Lihteneger Jožef, Kopušar Franc, Kovšak Matija.
Mozirje: Šuster Martin. Veit Ivan. Troger Peter, Deleja Anton, Matko Gregor, Jevšnik Pavel, Širko Peter, Krumpačnik Ignacij, Novak Pavel, Govek Ivan, Klančnik Franc, Žagar Martin.
Rečica v Savinski dolini: Štrucelj Anton, Fürst Anton.
Sv. Frančišek Ksaverij:	Zaleznik	Josip,
Štiglic Ivan, Žverk Ivan, Podbrežnik Franc, Trbovšek Franc, Klemenčič Franc. - s
G u š t a n j: Kaiser Josip, Skrivarnik Anton, Lerh Leopold, Merzel Matija, Tevž Ivan, Trunki Pavel, Lösch Maks, Kučer Florijan, Legner Ivan, Hartman Franc, Frece Ivan, Kamnik Franjo, Mežnar Jaka, Kert Andrej, Grabner Martin.
Mežica: Färber Tomaž, Avprih Jakob, Budna Jožef, Dretnik Emre L, Fužir Miha, Grabner Anton, Grauf Gašper, Heinšič Franc, Janže Matija, Jesenik Gregor, Kastnik Rudolf, Keršbamer Ivan, Kušaj Jožef, Ladinik Franc, Lesnik Ivan, Presenc Leo, Suši Filip star., Špan-ring Miha,, Trauneket Peter. Vastl Franc. Vauk Ivan.
Kok or iči-Log ar ovci: Filipič Franc star., Ivanjšič Jakob, Filipič Franc ml., Marinič Franc, Gran-fola Franc, Kranjc Alojz.
Veržej: Horvat Lovro, Kupljen Franc, Kupljen Martin, Žabota Martin, Kupljen Anton, Sterniša Alojz.
S v. L o v r e n c p r i M a r i b o r u: Pušnjak Roman, Šketa Jožef, Poglič Jožef, Arih Dominik.
Domova: Herga Franc, Čuš Jakob, Fiirbos Blaž, Šegula Jurij, Zagrošek Jožef, Korpar Franc.
Šikolje: Gorčan Matija, Goričan Franjo, Habjanič Jernej. Lenart Anton. Lenart Jernej Medved Andrej, Medved Štefan, Pernat Franjo.
Žalec: Stamol Anton, Audič Josip, Zajc Anton, Weber Martin, Strahovnik Karol.
Gasilska „Samopomoč“.
(Gasilskim društvom v razmišljevanje.)
(Jos. Klemenčič.)
Mirneje ležemo k večnemu počitku, ako nas navdaja zavest, da svoje družine ne puščamo že v prvih dneh v skrbeh bede in siromaštva.
Zato si je slovensko učiteljstvo že pred približno 30. leti osnovalo društvo »Učiteljska Samopomoč«, ki ima namen, po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo.
Prepričan, da bi uvedba takšnega društva prišla tudi gasilskim vrstam v veliko korist, hočem ustroj tega društva tu na kratko pojasniti in predlagam, da pride v vseh gasilnih društvih v premišljevanje, razgovor in sklepanje.
Društvo obstoji v tem, da se po društvenikovi smrti izplača njegovi ženi, otrokom ali drugemu zakonitemu dediču tolikokrat (recimo) po 2 Din, koliko članov ima društvo. To pa je mogoče na ta način, da vplačajo dru-štveniki ob vsakem smrtnem slučaju po 2 Din v društveno blagajno.
Jugoslovenska gasilska zveza šteje danes do 18.000 članov. Ako se jih organizira v Samopomoči le 10.000 in umrje eden izmed njih, vplačajo vsi ostali člani zanj po 2 IDih v društveno blagajno. Vdova pa prime takoj po moževi smrti iz društvene blagajne 2X10.000 Din, to je
20.000	Din, kar pomeni že lepo vsoto za prvo pomoč. Ta vsota pa se lahko zniža na polovico, če vplačajo društve-niki le po 1 Din, ali pa zviša na 40.000 Din, ali 50.000 Din, če vplačajo društveniki po 4 ali 5 Din ob vsakem smrtnem slučaju.
K društvu pa lahko pristopi tudi žena. Potem sc tudi po ženini smrti izplača dedičem enaka vsota.
Za pisarniške potrebščine bi se v začetku plačalo nekaj vpisnine. Starejši udje bi pri pristopu morali plačati nekaj vstopnine v rezervni fond, ker bi drugače vsak gasilec čakal s pristopom do zadnjega trenutka in bi se društvo ne moglo dovolj krepko razvijati. Vse to urediti, pa je stvar pripravljalnega odbora.
Za sedaj moram le konštatirati, da so takšna društva eminentne važnosti, in da presegajo vsa takozvana življenjska zavarovanja. Pri Samopomoči se porabi vsak vplačani znesek le v društvene namene. Tu ni tistih visokih stroškov za poslovanje, ne visokih plač za uradništvo, tu se ne zidajo razkošne palače na račun društvenikov, tu gre vse v podporo članov. Letni prispevki pa so mini-
inalni, ker umrje na leto le malo članov, n. pr. pri Učit. Samopomoči, ki šteje 1400 udov, jih umrje letno 8—10.
Stavim tedaj predlog, da vsa gasilna društva o stvari razmišljajo, poročajo Zvezi, ki naj na prihodnjem občnem zboru stavi ta predmet na dnevni red.
Ako bi bil aparat prevelik, to je, če bi se priglasilo preveč članov, mogla bi se Samopomoč deliti po oblastih.
Društvene in župne vesti.
A.	Društvene.
Gasilno društvo v Litiji je imelo dne 15. marca t. 1. svoj redni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen za načelnika tov. L. Gajšek, za podnačelnika tov. P. Tič, za tajnika tov. F. Potisek. Za častne člane so bili izvoljeni tovariši F. Künstler, F: Stok, F. Lajovic, M. Bernik, N. Krhlikar in J. Lenart.
Gasilno društvo na Laverci je na svojem občnem zboru dne 11. junija t. 1. izvolilo za načelnika tov. 1. Ogrina, za namestnika tov. A. Boha, za tajnika F. Zupana.
Gasilno društvo tobačne tovarne v Ljubljani, odnosno podporno društvo je imelo dne 3. julija t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljenca načelnika tov. K. Lavrenčič, za podnačelnika tov. F. Šušteršič, za tajnika tov. F. Videnič in za blagajnika tov.
S.	Čokert.
Gasilno društvo v Rajhenburgu je imelo dne 5. julija t. 1. razvitje novega prapora, katerega je napravila lepo in zadovoljivo tvrdka Neškudla iz Ljubljane. Slavja se je udeležilo obilo gasilstva od blizu in daleč ter je končalo z najlepšim uspehom.
Gasilno društvo v Braslovčah je praznovalo dne 26. julija t. 1. svojo 25-letnico, ki je bila v zvezi z izredno skupščino Gasilske župe Žalske. Gostje in odposlanci župe so bili ljubeznivo sprejeti in pozdravljeni. Po maši in sprevodu se je vršila zanimiva župna skupščina, katero je vodil župni podnačelnik tov. Gologranc. Zvezo je zastopal častni član Gasilske župe Žalske tov. F. Pristovšek. Prireditev se je končala z najlepšim uspehom.
Gasilno društvo v Selci je imelo dne 26. julija t. 1. slovesno odlikovanje več članov društva. Odlikovanja je izročil odlikovancem g. sreski poglavar, vladni svetnik Žnidaršič. Prireditvi so prisostvovali gg. vladni svetnik dr. Andrejka, župni načelnik tov. Debeljak, občinsko zastopstvo in več drugih funkcijonarjev.
Gäsilno društvo v Laškem je letos praznovalo 55-letnico svojega delovanja. Prireditev je bila spojena z zletom in izredno skupščino Gasilske župe Trboveljske. Slavja se je udeležilo nad 120 gasilcev, akoravno je bilo vreme neugodno in klavcrno. Zvezo je zastopal tov. Vengust. Pri tej priliki je bilo odlikovanih več gasilcev; odlikovanja je izročil g. sreski poglavar Pinka. Nameravana veselica je šla, žalibože, po vodi.
Gasilno društvo na Bledu je nameravalo že 2. avgusta t. 1. praznovati svojo 40-letnico. Dež je lil kakor iz škafa in slavnost se je morala preložiti za teden dni. Dne 8. avgusta t. 1. je bilo vreme milejše in slavnost se je izvršila z najlepšim uspehom. Po običajnih sprejemih, pozdravih in mašo je bil obhod, popoldne pa vrtna veselica. Prireditve se je udeležil dopoldne in popoldne blejski župan z deputacijo občinskih zastopnikov. Gasilcev smo našteli 180. med njimi starosto JGZ tov. Barleta.
Gasilno društvo v Dravogradu je praznovalo dne 15. avgusta 1. svojo 50-letnico. S prireditvijo je bil v zvezi zlet JGZ. Prireditve se je udeležilo nad 500 gasilcev, med njimi več zveznih funkcijonarjev, zastopnik velikega župana mariborske oblasti, sreski poglavar iz Prevalj, občinski zastop in duhovščina. Po običajnih sprejemih in pozdravih je bila pontifikalna maša na trgu in po maši je tovariš starosta najzaslužnejšim gasil-
cem dravograškega gasilnega društva, katere je društvo imenovalo za častne člane, razdelil častne diplome. Načelnik dravograškega gasilnega društva je pri tej priliki izročil tudi starosti tov. Barletu diplomo o častnem članstvu dravograškega gasilnega društva. Popoldanska veselica se je lepo pričela, proti večeru pa je jelo deževati in ta del prireditve je bil, žalibože, temeljito pokvarjen.
B.	Župne.
Gasilska ž u p a G o r n j e r a d g o n s k a je imela dne 21. maja t. 1. svojo redno skupščino, na kateri je bil izvoljen za načelnika tov. K. Salomon iz Gor. Radgone, za namestnika tov. F. Vračko iz Orehovč, 2»« tajnika in blagajnika tov. F. Korošec iz Gor. Radgone.
Iz letnega poročila posnemamo, da je imela župa 4 skupne vaje in dvoje slavnosti. Društva so dobro opremljena in povoljno izvežbana, le eno se bori z dolgovi. Veselje do dela in vaj je povoljno in napredek se kaže od ieta do leta.
Gasilska župa Žalska je na svoji redni skupščini dne 24. maja t. 1. izvolila za načelnika tov. dr. R. Bergmana, za namestnika tov. K. Gologranca iz Ga-berjev, za tajnika in blagajnika tov. J. Kotnika iz Petrovč, za tajnikovega namestnika tov. Jankoviča iz Vojnika in za prisednika tov. J. Vengusta iz Celja. Tov. dr. Bergman in Pristovšek sta bila imenovana za častna člana župe. Iz poročil župnih funkcijonarjev posnemamo, da je župa v preteklem poslovnem letu vzorno delovala in da se ne prišteva le najmočnejšim, temveč tudi najagilnejšim župam.
Gasilska župa Ormožka je imela dne 31. maja t. 1. svojo redno skupščino, na kateri je bilo izvoljeno naslednje starešinstvo: za načelnika tov. F. Hanželič, za namestnika tov. M. Masten, za tajnika tov. A. Rosina, za namestnika tov. 1. Rakuša in za prisednika tov. A. Kolarič.
Posavska gasilska župa je imela dne 1. junija t. 1. svojo redno letno skupščino v Brežicah, katere so se udeležila vsa v župi združena gasilna društva. Poleg poročil župnih funkcijonarjev se je razpravljalo o župnih prireditvah v bodočem letu — župnih vajah itd. Skupščina je soglasno sprejela nova župna pravila ter izvolila starešinstvo. Za župnega načelnika je bil ponovno izvoljen tov. Omerza iz Krškega, za namestnika tov. Zupančič iz Loke pri Zidanem mostu, za tajnika tov. Simončič iz Krškega, za blagajnika tov. Vanič iz Krškega in za prisednika tov. Leskovšek iz .Rajhenburga.
Gasilska župa Logaška je na svoji redni skupščini dne 14. junija t. 1. izvolila za načelnika tov. I. Riharja, za tajnika tov. F. Čebularja, za tajnikovega namestnika tov. A. Rusa. Na tej skupščini so bila soglasno sprejeta nova župna pravila.
Gasilska župa Ljubljanska je imela letošnje župne vaje v treh skupinah: zapadna, vzhodna in severna skupina. Vsaka vaja je bila razdeljena na tri dele: na vaje z brizgalnicami, na teoretične in praktične redovne vaje in na vaje trobentačev. Najdaljša napeljava vode, v zapadni skupini, je merila 1436 m in je tekla skozi osem brizgalnic. V 28 minutah so bili prvi curki na go-rišču. Vzhodna skupina je na nekoliko krajšo dolžino dosegla vodo v 21 minutah in v istem času tudi severna skupina. Vaje sta vodila župni načelnik in župni podnačelnik. Točnost in disciplina gasilcev je vredna vsega priznanja. Vaje so se vršile dne 28. junija za zapadno, dne 29. junija za vzhodno in 2. avgusta za severno skupino.
Gasilska župa Kranjska nam je poslala temeljito poročilo o delovanju v preteklem društvenem letu. Iz popisa posameznih društev posnemamo, da društva napredujejo, da prodira gasilska misel v vse sloje naroda in da se v kratkem osnuje nekaj novih gasilnih društev.
Korotanska gasilska župa je imela svoj letošnji župni zlet na Prevaljah, ker je slavilo tamošnje društvo 25-letnico svojega obstoja. Poleg zastopnikov šoštanjskega gasilnega društva so došla tudi vsa društva Korotanske župe in sicer Črna, Dravograd, Guštanj z godbo in praporom, Mežica z godbo in praporom, Kotlje in Prevalje, skupno 198 gasilcev poleg godbenikov.
Ob 8 uri 45 minut je odkorakala povorka izpred kolodvora pred občinsko hišo, kjer je gasilce in druge goste pozdravil v imenu občine župan g. Cop, v imenu domačega društva pa načelnik tov. Lahovnik. Nato se je v imenu župe zahvalil predgovornikoma župni tajnik tov. Dvornik, pozdravil goste in gasilce ter častital k slavlju prevaljskemu društvu. Prevaljske dame in deklice so izročile društvenim praporom iz Mežice in Guštanja krasne spominske trakove.
Po končani maši na prostem so bili odlikovani 4 člani prevaljskega društva za svoje 25-letno delovanje s prav lepimi diplomami, ki jih je izročil župni načelnik tov. Färber. Dopoldanski oficijelni del je zaključil mimohod pred odlikovanci.
Mokra vaja domačega društva, ki se je vršila ob
12.	uri, je povoljno uspela.
Popoldanska vrtna veselica je nudila obilo zabave ter se je končala z dobrim moralnim in gmotnim uspehom.
Gasilska župa Križevska je imela dne 26. julija t. 1. svojo ustanovno skupščino, na kateri je bil izvoljen za načelnika tov. Jos. Džuban, za namestnika tov. Fr. Štefanec, za tajnika tov. V. Županek, za ^blagajnika tov. K. Vozer in za prisednika tov. L. Danč. Župna pravila so bila soglasno sprejeta.
Gasilska župa Ižanska nam je poslala temeljito poročilo o požarih in o delovanju gasilnih društev v preteklem društvenem letu. Društva so v treh požarih rešila ogromno premoženje občanov.
Gasilska župa Trboveljska je na svoji izredni skupščini, dne 2. avgusta t. 1., izvolila za načelnika tov. F. Gučka, za namestnika tajnika in blagajnika tov. O. Kosa. Gasilno društvo v Radečah se je smatralo za župno društvo, ker je spor poravnan.
Župna vaja v Šenčurju pri Kranju. V nedeljo 2. avgusta priredila so gasilna društva Šenčur, Vogle, Voklo, Luže, Velesovo (včlanjena v kranjski gasilski župi) veliko skupno vajo v Šenčurju, ki je vzbudila splošno zanimanje in priznanje. Društva, kakor posamezni člani so dokazali najhitrejšo gasilsko pripravljenost in strogo disciplino. Pod spretnim vodstvom načelnika gas. društva Šenčur tov. Martina Sušnika, se je vršila vaja mirno ter uspela v vsakem oziru povoljno. Po vaji je bila zanimiva tekma brizgalnic; poleg nove brizgalnice, so starejše brizgalnice tudi dobro funkcijonirale.
Poleg pohvale po moramo grajati ona društva, ki so kljub obveznosti ostala doma.
Gasilska župa Korotanska je imela dne
9.	avgusta t. 1. v Prevaljah svojo izredno skupščino, katere so se udeležila tudi gasilna društva, ki so bila priključena tej župi. V predsedstvo so bili izvoljeni: za načelnika tov. M. Dvornik, za podnačelnika tov. J. Mravljak, za tajnika tov. C. Vončina, za tajnikovega namestnika tov. M. Ule, za prisednika tov. F. Lahovnik.
Gasilska župa Grosupeljska nam je poslala temeljito poročilo o delovanju župe v preteklem društvenem letu. Župne vaje so se vršile v treh skupinah dne 29. junija na Muljavi, dne 5. julija na Mlačevem in dne 30. avgusta na Škofljici. Vaje sta vodila tov. župni načelnik in župni podnačelnik. Pri vajah se je konstato-valo, da nekatera društva še vedno nimajo enotnega kroja in odznakov, kakršne predpisuje JGZ.
Gasilska župa Litijska je imela dne 13. septembra t. 1. župno vajo v Šmartnem pri Litiji, pri kateri je delovalo 11 brizgalnic in 178 gasilcev. Po supoziciji je izbruhnil velik požar sredi vasi, ki se je razširil na vse
strani. Ogenj je bilo omejiti in zadušiti. Naskok in razvoj gasilstva je krasno uspel, le dež je oviral vajo, da se ni mogla izvesti popolnoma. Vajo je spretno vodil župni načelnik s krepko pomočjo župnega tajnika.
Škofjeloška gasilska župa je imela dne 23. 8. t. 1. skupno vajo s petimi gasilnimi društvi na objekt g. Heinriharja na postaji. Društva so se postavila od dveh strani, tako da bi bilo gašenje dobro lokalizirano. Udeležila so se društva: Godešič, Virmaše, Stara Loka, Sora, Žabnica in Škofja Loka. Oddaljena društva: Poljane, Gorenja vas, Selca in Železniki so imela posebej skupno vajo, ker je to predaleč od škofjeloške župe. Vse se je izvršilo v redu pod vodstvom župnega načelnika in poveljnika.
Kupujte pri tvrdkah» ki imajo inserate v «»Gasilcu“.
Raznoterosti.
Glavna skupščina JGZ le*ta 1926. se vrši v Mariboru. Dan in natančnejši kraj določi odbor JGZ.
Platno za delavni kroj. Gasilska župa Žalska naznanja vsem gasilnim društvom, da je zaloga platna moleskin v tovarni v Št. Pavlu pri Preboldu popolnoma pošla in se s tem ukinja vsako nadaljnje naročilo pri Gasilski župi Žalski. Platno se v omenjeni tovarni sploh več ne izdeluje.
Narodna ali državna Jugoslovanska gasilska zveza.
Celjska »Cillier Zeitung« se spodtika nad JGZ, ker ne sprejme nemških gasilnih društev iz kočevskega okraja v zvezo. Celjski »Cillier Zeitung« bodi povedano, da je JGZ humanitarna, toda na narodni podlagi zgrajena organizacija in ne pozna izjem pri uradovanju in poveljevanju. Kdor se pokori zveznim odredbam in predpisom je dobro došel, kdor pa ne, ne more imeti stika z JGZ.
Smrtna kosa. Dne 12. junija t. 1. je umrl v Rušah tov. Avguštin Bečela, dne 8. septembra t. 1. pa v Ljubljani tov. Fran Florjančič star. Oba sta bila dolgoletna, vestna in s srebrnimi svetinjami odlikovana gasilca, gasilca starega kova, ki sta si štela v čast nositi gasilski kroj.
Češkoslovaški in poljski gasilski zlet. Češkoslovaška gasilska zveza in poljska gasilska zveza sta imeli v dneh od 4. do 6. julija t. 1. gasilska zleta in sicer prva v Brnu, druga v Lvovu. Oba zleta sta nepričakovano krasno uspela. Na češkoslovaškem gasilskem zletu sta zastopala »Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana« starosta zveze tov.. Fran Barle in prisednik zveze tov. Jernej Vengust. Pri tej priliki je naše gasilstvo stopilo znova v ožje stike s francoskim, belgijskim, poljskim in češkoslovaškim gasilstvom.
Vseslovanski gasilski zlet v Ljubljani. Pri češkoslovaškem gasilskem zletu v Brnu je bila izprožena misel, naj bi se vseslovanski gasilski zlet leta 1930. vršil v Ljubljani. Misel so z radostjo pozdravili gasilski zastopniki vseh zastopanih držav.
Odlikovanje. Svaz dobrovolneho hasičstva českoslo-vanskelio je na zletu v Brnu imenoval prisednika starešinstva JGZ tov. Jerneja Vengusta iz Celja svojim častnim članom ter mu podelil svoi častni znak.
Gasilno društvo na Pšati sporoča, da so mu za uspešno gašenje požara na Studi naklonile zavarova.irce »Sava« 600 Din, »Vardar« 450 Din in »Slavij,ai« 450 Din, skupno torej 1500 Din,, za kar se jim društvo tem potom ponovno najiskreneje zahvaljuje ter jih priporoča vsem interesentom, zlasti pa priporoča gasilnim društvom, da vsikdar z največjo vnemo rešujejo poslopja zavarovana pri omenjenih zavarovalnicah, ker jih bodo iste vedno radevolje nagradile za njihovo uspešno delo.
Cerkveno blagoslavljanje gasilskih domov in gasilskega orodja. Starešinstvo JGZ se je obrnilo na škofijski ord'narijat v Ljubljani s prošnjo, naj bi se ne odrekalo cerkvenega blagoslov.jemja gasilskih domov in gasilnega orodja. Škofijski ordimarijat je z dopisom z dne 19. septembra t. 1., štev. 3514, sporočil starešinstvu JGZ:
»Hvalevredno je, da gasilna društva praznujejo društvene jubileje, dobavo gasilnega orodja, otvoritve gasilskih domov itd. v zvezi s cerkveno slovesnostjo, sv. mašo in blagoslovom.
Škofijski ordinarijat popolnoma upošteva dobrodelni namen gasilnih društev in priznava človekoljubno delo onih mož in mladeničev, ki so vedno pripravljeni, da večkrat celo z nevarnostjo svojega življenja, pomagajo bližnjemu ob požarih. Uprav zato pa škofijski ordinariat želi, da bi gasilna društva ostala zvesta svojim tradicijam in v skladu z verskim mišljenjem in čuvstvo-vanjem našega naroda ter tudi v prihodnje z blagoslovom 'n molitvijo sv. Cerkve si naklanjala božje varstvo v svojem važnem poklicu.
Pogoj za sodelovanje cerkvenih služabnikov pri takih slovesnostih pa mora biti, da z. običajno veselico tistega dne niso združene okornosti, ki so v nravno k var udeležencem.
Zato mora ordinariat izjaviti, da v slučaju, kjer kako društvo poleg cerkvenega blagoslova naznanja ali pripravlja tudi ples. ordinariat cerkvenega blagoslova ne more dovoliti.
Ne bo pa ovire, da se služba božja za gasilsko društvo in blagoslov orodja ali doma izvrši kako drugo nedeljo ali praznik ločeno od svetne veselice.
Da bi se dobila potrebna sredstva za gasilna društva, je ordinariat pripravljen v vseh slučajih, ko bo mogoča cerkvena udeležba pri gasilskih slavnostih, do-tičnim župnim uradom priporočiti pospeševanje društvenih namenov.«
Izvrševanje požarnega reda. Veliki župan mariborske oblasti je razposlal vsem sreskim poglavarjem in mestnim magistratom v Mariboru. Celju in Ptuju naslednji dopis. odnosno odredbo:
Glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze je na svojem rednem zborovanju dne 12. julija 1925 sklenila. da ie nujno in neobhodno potrebno, da se uveljavi nov požarni red za celo Slovenijo po načrtu, katerega je ta gasilska zveza izdelala.
Ker pa se ie uveljavljenje novega požarnega reda, s katerim bi se izenačili tozadevni različni predpisi, ki so še dandanes v veljavi v posameznih delih mariborske in ljubljanske oblasti, do rednega poslovanja oblastnih skupščin nemogoče, naročam na prošnjo imenovane gasi.ske zveze sreskim poglavarjem, da pozovejo občinska predstojništva, da točno izvajajo obstoječe požarnovarnostne predpise. Ugotovljeno ie namreč, da ogromna večina županov tega zakona ali sploh ne pozna, ali pa ga neče izvajati ter prepušča vse požarnovarnostne zadeve obstoječim gasilnim društvom, ne da bi j'h pri tem tudi 'podpirali, ampak jih še celo ovirajo pri izvajanju obstoječih zakonskih določil.
Županstva se ne brigajo ne za oskrbo ne za nabavo potrebnega gasilskega orodja in opravo, ne za potrebne vprege v slučaju požarov, še mani pa za predpisane požarnovarnostne oglede itd.
Občinska predstojništva ie opozoriti, da spada po določilih občinskega reda skrb za požarnovarnostno redarstvo v samostojni delokrog občin in bi morale občine pravzaprav izvrševati vse to same. Gasilna društva, ki obstojajo, izvršujejo po določ:lih požarnega reda mesto občin vso požarnovarnostno službo, radi česar bi ji rno-ra e iste iti v vsakem oziru na roko in jih v njihovem človekoljubnem stremljenju podpirati.
Občine se morajo zavedati, da bi morale izvrševati vse to same. ako bi ne bilo gasilnih društev. Radi tega je dolžnost občinskih predstojništev, da stavijo vsako leto v svoj redni proračun tudi primeren znesek za nabavo in oskrbo gasilskega orodja ter opremo; najbolje je, ako se to zgodi v sporazumu z obstoječim gasilnim društvom.
Hkrati opozarjam sreske poglavarje, da naj gledajo na to. da se bodo vsa določila obstoječih požarnih redov po občinskih zastopstvih kar najbolj vestno izvrševala.
Slično odredbo ie izdal tudi veliki župan ljubljanske oblasti.
„Naročajte in širite naš list“.
Literatura in kritika.
»Skop in načelnik Hrast« se zove nova gasilska igra v štirih dejanjih, katero je spisal naš tovariš Zdravko Mikuž. Igrica izzide najbrže v Gasilskem koledarju za leto 1926. Koledar se izda, če se prijavi zadostno število naročnikov.
»Prva pomoč«, 135 strani obsegajoča knjižica, s 40 slikami, je ravnokar izšla v zalogi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Knjigo je spisal g. dr. Mavričij Rus, mestni fizik in šef-zdravnik reševalne postaje v Ljubljani. Slovensko gasilstvo je doslej živo pogrešalo take knjige in pisatelju kakor tudi založniku smo hvaležni, da sta premostila to vrzel. Naj ne bo slovenskega gasilnega društva, ki bi ne imelo Rusove »Prve pomoči«. Cena 32 Din. Naročitev pri založniku.
Pogovori.
Gasilnim društvom, ki poprašujejo po cenah brizgal-nic: Četverokolna motorna brizgalnica, 24 PS, stane v tovarni, 63.000 Din; četverokolna motorna brizgalnica, 15 PS, 51.000 Din; četverokolna brizgalnica, 100 mm premer, 200 m cevi, z navezanimi spojkami, ocarinjena, v Zagreb postavljena, 36.000 Din. četverokolna brizgalnica. 110 mm premer. 260 l vode v minuti, v tovarni (Linz) 30.000 Din; četverokolna brizgalnica, 110 mm premer, 2 iztočni grli, posebna izdelava, v tovarni (Linz) 31.500 Din; dvokolna snemalna brizgalnica z vso opremo, na najbližjo postajo, 25.000 Din.
ENOTNA
za gasilna društva združena v
,Jugoslov. gasil- D D A \/ II A ski zvezi Ljub- 1	V	11^/T
ljana‘,cena2Din s pošto pošt. več in PRAVILA za „Jugoslovansko
gasilsko zvezo Ljubljana" ter za „Gasilske župe“, cena 3 Din, s pošto poštnino več.
so v zalogi
9 9 9
9 9 9
pri starešinstvu „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“ —1	v	Ljubljani.	—.
Kdor ne bere, ta ne ve,
da ima
HERMAN ZUPAN,
knjigovez,
Ljubljana, Gajeva ulica št. 2
(za palačo „Ljubljanske kreditne banke)
v zalogi
prav vse potrebne poslovne gasilske knjige in tiskovine po predpisih JGZ ter posreduje pri
nabavi vseh gasilskih potrebščin.
Gasilci, obračajte se vedno le nanjl
f
)
ŠTAMPI LIJE,
pečate, pečatne etiketa ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvrSuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce,
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13.
Posluje po celi Jugoslavij Delniška glavnica znaša „JUGOS1 splošna zavarovalna Ravnateljstvo za S sklepa: 1.	požarna zavarovanja, 2.	življenska zavarovanja, 3.	nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4.	zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5.	transportna zavarovanja, 6.	zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.	i. - Ustanovljena leta 1913. 3,000.000'— Din v zlatu L A VI JA“, družba v Beogradu, ovenijo v Ljubljani. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in m omari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.	
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vsth najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
C :----------------
1 M. FROHLIH, CELJE,
KRAUA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH ^^JUGOSLOV. GASILiKE ZVEZE LJUBLJANA“.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi j en s kem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
VZAJEMNO 7AVAR0VALN1C0
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodneje pogoje.
Ipedialift za gasilske čepice
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najniijl ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic.
CELJE, Dolgopolje štev. 1.
Pozor, gasilci!
največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov se dobi pri tvrdki
I. WANEK,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
na drobno in na debelo, po najnižjih cenah.
m m
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
V LJUBLJANI.
Stanje vloženega denarja preko 133 milijonov dinarjev ali 532 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
IH
at
O
N
3 Gasilna druStva 1
len kupite, oglejte si posebno močne
[evi
*
O
N
O	impregnirane in garantirane po naj-	Q
nižji ceni pri tvrdki	mm
a IVAN ADAMIČ,	~
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.
— Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4.
ÜH5
* ■ \
Prva zaioga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago sa obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, rastezalnein mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago Je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno.
Cene primerne, daje tudi na obroke.
I
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničeva ul. 18.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
) Delnlika g avnica: Din 50,000.000	Centrala:	
	Liubliana, Dunajska c.	Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA
	Podružnice:	
nad	Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj,	Telefon St. 261, 413, 502,
Din 10,000.030	Logatec, Maribor, MetkovM, Novi Sad, Ptuj,	503 in 5S4.
	Sarajevo, Split, Trst.	
MT SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, fm
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke In rogove, lipove liste 1.1. d.
M DUDI Nepremočljive, obliko obdržujoče če-111 lil P,ce- Odlikujejo se po trpeinosti, IlUlU!	lahkoti	In	eleganci.
NaramkI vseh vrst, lastnega izdelka, lino izdelani ln trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno ln povečano.
CENIK ZASTONJ
Ročne ognjegasne naprave „EXPRESS“. Konopne cevi za brizgalnice.
Gumijeve cevi za vodo, vino
E£2 BOHINEC
LJUBLJANA, Dunajska c. 21.
Zastopnik tovarne:
Pneumatlka
za avtomobile, motocikle in bicikle.
Dežni plašči. Nepremočljivo platno
za avtomobilne strehe in vozove.
Podpetnikl.
Vsem p. t. gasilnim društvom priporoča se za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko in gratis* Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore:
I. Neškudia, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 25
A. KASS1G
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje žepič,
ZALOGA krojnih potrebščin
SVITA VY
Č. S. R.)
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 31.
WIEN
SIEGEL & DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
Tvrdka
ANT. KRISPER, Ljubljana
š................... Mestni	trg 21, ...............
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljie kakovosti po znatno znižanih cenah.
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od Jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo;
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
SeneralDO zastopstvo za Slovenijo v LjoOtjani, Sv.Pelta testa 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
	o no □DO	1
	Specijalno podjetje za gasilske potrebščine, brizgalnice, orodje,	D Ö
IE1iSlv	cevi, obleke,	n
n	znake.	u mm
D □ n	Specijalist v vseh gasilskih	D
	i zadevah.	□ n
U
n MILINKOVIC & Co. n		
II LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 7 II		
n	Priključeno:	n
U	elektrotehnično podjetje,	II
U	motorji, elektromaterijal,	u n
D	žarnice i. t. d.	D
n	DDO	n
	DO	
u	D	U
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresihdvema curkoma, močen pritisk vode.
Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka.
Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brizgalnica”'z dvema curkoma, v treh velikostih
od 200 — 355 2/min.
Ročnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolidnejži Izpeljavi.
Gobčnik.
Postrežba točna
□ O------------------O USTANOVLJENO 1767. n-------------------------na
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	.	.	Kovinski obratu LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5.
Telefon št. 142 in 230.	Brzojavi:	STIL.	Telefon	št.	9.
Priporočajo svoje najmoderne še, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalmce vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.
Ustanovljeno leta 1820
Specijalna tovarna brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasi'ce, extinkterjev, avtomobilskih, motorskih In parnih brizgamic, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom
R. A. Smekal d
Slatinany pri Chrudinu
Z O.J.
Čechy na Hanč Morava
osrednia tovarna:
Praga-Smichov
Priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje:
Podrulnica: Turi Sir. Mariin
Predilnica konopnih cevi
n
■6
Predpisana četverokolna brizgalnica na peresih z enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče in meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati brizgalnice
Brizgalnica kombinirana z motorjem
Čelada
Smekal ovextinkter “METEOR“
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih cenah.
Dvokolne snemalne brizgalnice
E
Avtomobilna brizgalnica
Motorna dvokolna brizgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki pritisek
Dalji izdelujemo vsi ostalo gasilsko orodje in potrebitine. kakor: Čelade, pasove, sekirici, rolne ii mehaniCne listu najnovejüe vrste. Delavne in slavnostni obleke, čepice in gasilske znamke po najaižjih cinah. Vozovi za Škropljenje ulic, vozove za cevi in leslve. Telovadno orodji za Sole in druitva. - Občinam ia gasilnim druitvom olajšani plačilni pogoji. Nai zastopnik potuje vsak mesic v Jugoslavijo; obisk istega brizplačen
Postrežba točna.
Mehanična sukalna lestva (rotačna lestva)
Za vse stroje se Jamči.	Cene	solidne.
Ustanovi)eno leta 1820.
□
[Trm
□=
zamm&FSR. Četverokolna normalna brizgalnica.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne
Mk
vuuvniJCviwnXfafL WSMOpfl	C5>	š	■
HRäOTiVrte«, =clVo^^tlJWUMP,
m. b. ü%
Avtobrizgalnica.
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Tovarna gasilnega orodja
Postrežba točna.
NaSa deviza Ja:
Gasilstvo zadovoliti!
Cevi: sesalne, spiralne in konopne (znamka E;) čelade usnjate, medene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gesiiske znake in gumbe sve-tiljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpočije takoj s poäto ali železnico: JAVOR, Zagreb
□□
Cene zmerne.
Zastopstvo tovaren:
C
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, rožne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila:
Zastopstvo: StjCpätl J&V01", Zagreb, Gunduličeva 23. F
Linz ob Donavi in
Četverokolna bencinska brizgalnica.
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Stiepan Javor
Zagreb
Gunduličeva ul. br. 23
Založil odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Francč Štrukelj