m ■
-X
Največji alorenaki dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za ne leto ... $6.00
Za pol leta.....13.00
Za New York celo leto - $7.00

GLAS NARODA
tislslovenslufi del^vcev v Ameriki*
Hm largest Slovenian Daily in I	the United States.
■ Issued every day except Sundays
Lan^legal Holiday*
75,030 Readers. —ii
tfcU&FOM: GOBTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 264. — ŠTEV. 264.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 8, 1924. — SOBOTA, S. NOVEMBRA 1924.
VOLUME XXXn. — LETNIK XXXH.
C90LID6E BO OBDRŽAL TAJ.MELLONA
Coolidge bo obdržal zakladniškega tajnika Mellona, da pospeši svoj varčevalni načrt. — Državni tajnik Hughes, mornariški tajnik Wilbur in vojni tajnik, Weeks, lahko ostanejo na svojih mestih. — Predsednik se zavzema za strogo in neprikrito ekonomijo v vladi. — Davki bodo brezdvoma skrčeni.
Washington, D. C.. 7. novembra. — Zakladniki tajnik Mellon je prvi v sedanjem kabinetu, ki bo zagotovo ostal po 4. marcu.
Čeprav ni podal nobonejra ofieijelnega ugotovila, se .:<l izvedelo d-iiies, <la bo Mellon še nadalje n^čeloval za-klarlimkerau department!!, če želi to predsednik Coolidge. Prijatelji predsednika pa so izjavili, da ima o tej stvari odločati izključno le Mellon sam. Predsednik bo naravnost vesel, če bo hotel ostati v uradu.
Krog zakladniškega tajnika bo zgradil predsednik Ooolidgo ojačen program ekonomije ali varčevanja, kajti varčevanje smatra za važno naročilo volilcev. Mellon pa bo nadaljeval s svojim bojem za znanstveno revizijo carine, z nižjimi dodatnimi pristojbinami.
Ni namen predsednika predložiti sedaj kratkemu za--e lan ju kongresa novo carinsko predlogo. Tajnik Mellon bo omenil davčne reforme, katere smatra za potrebne, v svojem letnem poročilu na kongres, ki bo predloženo prihodnji mesec, a stvar se bo končala tukaj: v kolikor tie prizadeta eksekutivna panoga vlade.
Ljudje, ki uživajo zaupanje predsednika, izjavljajo, da bo Coolidge raj še čakal na novi kongi-es, predno bo predložil syoj program. Od kratkega zasedanja v pri-retkn decembra se bo bore malo zahtevalo, razven rednih :;propriacij.
Piedstavitelji predsednika so danes pojasnili, da se zavzema za strogo in neprikrito ekonomijo v vladi. Ekonomija in vladni izdatki so bili predmet prve važne konference. ki -:e je vršila po njegovi izvolitvi. Kongresnik Madden, načelnik hišnega ajlVopriacijskega komiteja, je pohitel v Washington, da se posvetuje s predsednikom ]»red pričetkom zaslišanj glede velikih dobavnih predlog.
V Beli hiši je danes Gladden izjavil, d'a-se zavzema za nadaljnje skivenj^ davkov ter obrazložil načrt, s pomočjo katerega bi bilo mogoče vsak večji prebitek zakladni-škega depurtmenta posvetiti skrčenju davkov.
Večino kabinetnih članov je mogoče obdržati v uradu brez odobrenja koiif^esa. Bela hiša preiskuje precedents glede generalnega postiteaa mojstra. G Jasi se, da'se končuje služba avtomatično po preteku štirih let in da je moral predsednik Wilson izposlovati novo potrjen ie generalnega poštnega mojstra Burlesona leta 1017. Ostala kabinetna mesta ostanejo zasedena kot določi predsednik.
NEMCI HOČEJO DOBITI NAZAJ SVOJE KOLONIJE
Nemčija hoče dobiti nazaj svoje kolonije. — Tozadevni pozflv je objavil v Ženevi Ludwig Scholz ter ga naslovil na mandatno komisijo, ki ja je Rjavila, da ji manjka polnomoči.
SMRT GHAS. ROGERSA KONČNO POJASNJENA
Hotel je baje poljubiti Miss Schneider v avtomobilu, a ona ga je pahnila nazaj in posledica tega je bila smrtonosna ne-zgoda.
New Haven, Conu., 7. novembra. V svojem poročilu glede preiskavo smrt i Oh ari o« Ropersa, nečaka Mrs. Ogden Roid-Mills, katerega so naiUi zadnjo soboto ponoči v North Ilaveji težko ranjenega v avtomoi)ilu, nakar je kmalu podlegel 8ATojim poškodbam, je eoro-ner Mix namignil, da se je vršil pred n<*reeo boj z njegovo lep?» spremljevalko. Miss Marjorie SohneidfV. ker je skušal ukrasti mladi dami poljub.
V poročilu coronerja se glasi:
—	Prišel sem do prepričanja, da ni bila smrt ne posledica zločina. ne posledica kake zanikrno-sti katerekoli osebe.
Glede poljuba je reikel coroner v svojem poročilu:
—	Čeprav je razvidno iz izpovedi prič. da je Mi« Schneider malo po dogodku pripovedovala neki prijateljici, da jo je skušal Rogers poljubiti in da ga je pahnila od sebe, ni mogoče domnevati. da bi nastale poškodbe na njegovi glavi s tem. da ga je ona pah-nHa proti stekleni plošči. ČepTav je Miss Schneider priznala, da jo je skušal Rogers poljubiti, je pozneje zopet izjavila, da se tega ne
more razločno spominjati, posebr no pa ne. da je pahnila Rogersa vstran.
Poročilo coronerja je vzdržalo teorijo, da se je moral zadeti z glavo v brzojavni drog, ko se je sklonil iz avtomobila, katerega je vozila Miss Schneider, očividno v poskusu, da najde pot v megli, ki je medtem legla na cesto. .
V poročilu coroner ja se omenja dve novi priči. Iz celega po. ročila je nadalje razvidno, da je neki drugi aA-tomobil sledil on?-mu, v katerem sta bila Rogers m Miss Schneider.
Poročilo pravi nadalje, da je bila mlada dama očividno precej "okajena", ker je na različnih mestih zavživala v družbi Rogersa opojne pijače. Vale tega se ne more spominjati dogodkov, ki so dovedli do smrti mladega moža.
SOVJETI ZASLEDUJEJO PREJ &NJ0 CARICO?
. .Eodanj, Dansko. 7. novembra. Danski ministrski predsednik Stanning je danes obvestil ruskega poslovodjo 'Robinsona. da odklanja Danska ugoditi prošnji sovjetske vlade, naj se pošlje v pregnanstvo prejšno rusko obudovelo carino Marijo Feodorovno. Cariea-vdova živi že doigo časa na Danskem, v polni osamljenosti.
Oficije-lni list poroča, da je ministrski predsednik namignil Ru-binonu, da bi celi danski narod z nevoljo sprejel katerokoli odredbo proti carici-vdovi, ki je bila rojena na Danskem.
Ženeva, Švica, 7. novembra. Veliko zanimanje je vzbudil tukaj prihod Ludwiga Sholza. glavne«*« nemškega kolonista, ki je nastopil ko-t neoficijelni zastopnik nemške vlade ter pozval trajno mandatno komisijo Lige narodov, naj odredi vse potrebno za sklicanje kolo-nijalne konference v namerni, da razmišlja o vprašanju, kako vrnili Nemčiji nekatera ozemlja, iz-premenjena vsled vojne v mandate.
SchoLz je predložil komisiji pisan memorandum ter obiskal o-sebno glavne člane, ki so ga prijazno sprejeli. Izjavil je. da zahteva uspešno izvajanje Daweso-vega načrta povratek nemških kolonij, kajti načrt je povdarjal potrebo ekonomske prostosti Nemčije. Rekel je, da je dal s tem izraza mnenju nemškega naroda in nemške vlade ter trdil, da vključuje ekonomska prostost tud: ekonomsko kolonijalno prostost.
— Nemčiji, — je izjavil .Sholz, — bi bilo treba dovoliti možnost, da proizvede svoje lastne surovi ne, da zaklada ž njimi svoje industrije, kajti vrednost nemškega denarja bi padla, če bi bila Nemčija prisiljena kupovati svoje surovine drugod
S trditvijo, da niso bile namero v nemških kolon: ja h n:t i iz«*;:-*
leka tako slabe kot se jih je slikalo na mirovni konferenci, je spojil tudi izjavo, da niso manda-tarne sile ustvarile nikakih boljših razmer z ozirom na dobrobit domačinov.
Sholz je bil informiran, da nima mandatarna komisija nikake pra-vomoči interveniranja v tem vprašanju in nobene oblasti, da ugodi njegovi prošnji ter izroči svetu Lige narodov njegov poziv, naj se skiče kolonijalho konferenco.
Nemški zastopnik je rekel, da ni opustil mnenja, da bo svet ustvaril poseben podkomitej. ki naj bi proučil to vprašanje. Izjavil je. da bo Nemčija naprosila za kak ekvivalent — kot naprimer veliko ozemlje v srcu centralne Afrike, če bi bil povratek prejšnjih nemških teritorijev nemogoč.
Obisk Scholza v Ženevi smatrajo za otvorilno potetzo nemških naporov. da dobi Nemčija nazaj je kolonijalne posesti, katere je izgubila v svetovni vojni.
PETROLEJSKI ŠKANDAL.
v gevftICMT UNOCRWOOD 4 UNOCKWOOO. N. V.
Kot znano, je bivši notranji tajnik Albert B. Fall zarental raznim družbam in posameznikom velikanska oljnata polja, -ki so last vlade Združenih držav. Šele po dolgem obotavljanju je posegel vmes predsednik Coolidge in koncesije bo dobila vlada nazaj. Največ koncesij je dobil znani petrolejski magna t E. L. Dohenv. ki nam ga pokazuje slika (tretjega na desno) v družbi svojih zagovornikov.
PRESENETLJIVA ZMAGA MANDŽUR. GENERALA
čete Čanga so dospele v Tiensin ter vzdržujejo red. — Zmagoviti Mandžurci so napravili izvrsten vtis. — Med njincii je pet tisoč Rusov.
VELIKI NEMIRI V ITALIJI.
Rim, Italija. 7. novembra. — General Varini. poveljnik desete cone fašistovske milice, je pozval danes Papina Garibaldija, vnuka znanega generala Garibaldija na dvoboj, ker je Garibaldi protestiral proti fašistovskeanu nasilju. Po vseh večjih italijanskih mestih so se vršili včeraj vroči spopadi med fašisti in pristaši protifaši-stovske organizacije ''Italija Liberia".
SKORAJŠNJE VOLITVE V JUGOSLAVIJI.
Beograd, Jugoslavija, 7. nov. — Po dolgotrajnem prizadevanju se je posrečilo ministrskemu predsedniku Pašiču osnovati nov kabinet, kojega poglavitna naloga bo pripraviti vse potrebno za prihodnje volitve. Vse stranke so pri-
Tiensin, Kitajska, 7. novembra. Čete generala Oang Tsolina, zmagovitega mandžur>kega generala, ki jp porazil armade pekinške vlade. so dospele včeraj semkaj t/. Sanghajkvana.
Pred vlakom, ki je pri vedel štirideset kar vojakov, je vozil jkkc-ben železniški voz s četami ter vrečami peska, pripravljen na spopad v slučajn. da i>i preostale vladne čete pričele streljati na vlak..
Ob večernem an raku so pričele prihajati čete Can g Tsolina v Tiensin, kot mogočna reka. Dobile so stroga navodila, da morajo vzdržati red in napravile so izvrsten vtis na nekombataiite.
Soglasno s častniki vključuje mandžurska armada pet tisoč Rusov in štiristo Japoncev.
Čete generala Fenga. vojaškega diktatorja v Pekingu, so stra-žile glavni kolodvor v Tiensin a. kar znači, da general Feng odobrava prodiranje mandžarskih čet od severa.
Vhod čet Can g Tsolina znači, da se bodo mandžurski voditelji aktivno udeležili organizirane vlade pod načelstvom generala Fenga. Objava, da se bo čete premaknilo v bližino Nankin ga, kaže načrt generala Canga. tla prežene generala Či. ki se je polastil kontrole Šanghaja in Čeking province.
Peking, Kitajska, 7. novembra. Sklep generala Fenga, krščanskega generala". ki kontrolira vlado v Pekingu, da prevzame cesarsko mesto z odstranjenjem mladega odstavljenega cesarja, ni bil posledica restavracijske zarote. — je izjavil vojni minister časnikarskim poročevalcem. Vlada ni vedela za načrt, se postavi mladega cesarja zopet na prestol.
Vojni minister Vang je rekel, da je prepričam, da cela dežela odobrava izpremenjeni štatus odstavljenega vladarja.
PRINC TRUBECKOJ ŽELEZNIŠKI ROPAR
V Berlinu je bil obsojen na tri leta ječe princ Trubeckoj, član odlične ruske plemiške družine.
šle do prepričanja, da bi bile volitve edin izhod iz zapletenega položaja.
Kabinet sestoji iz dvanajstih radikalcev in štirih demokratov.
Dr. NLnčič je zunanji minister.
Berlin, Nemčija, 7. novembra. Kn ez Aleksander Trubeckoj, član slavne ruske plemiške družine, je bil obsojen na tri leta ječe. ker je oropal potnike v spalnih vozovih nem "k i'i brzovlakov. Obsojeni je posinovljenec kneza Vladimirja Trubeeki. prejšnjega admirala ruske mornarice ter kneginje Marije Nikolajevne Trubeckoj, ki je sedaj poročena z nekim mornariškim častnikom v Jugoslaviji.
Knez Aleksander je povedal v sodišču zgodovino svojega življenja. Izgnan iz Rusije vsled bolj-ševiške revolucije, je odpotoval v Rerlin. kjer je našel dela kot natakar v neki ruski restavraciji. Pozneje je postal trgovski potnik za neko tvornico za izdelovanje cigaret.
S pomočjo neke rojakinje, ki je bila kot on sam brez vseh ek>i->tenčnih sredstev ter tudi zašla v vrtinec vel ikom est nega življenja, se je lotil izdelovanja igrač za neki konsorcij. a ni pri tem dosti zaslužil, ker so mu plačali le po en dolar za 33 izdelanih komadov.
Nato se je zaročil z neko petnajstletno delavko in sklenila sta otvoriti trgovino v Frankfurtu. Baje v tem namenu je večkrat potoval ter se polužil vedno spalnega voza. čeprav je bil brez vseh sredstev. Vsled pritožb sopotnikov, ki so bili oropani, je bil knez oni. ki se je našemil v vlaku s bar-vanimi očali. V sodišču je moral natakniti očala na nos iti nato ga je takoj identificiralo več oseb. ki so bile oropane". Tako mine slava sveta.
BALDWIN JE SESTAVIL SVOJ KABINET
Novi angleški diktator je izbral za zunanji urad Cfcamb-erlaina, za zakladniški urad Churchilla in za indijski urad Birkenheada. -- Vsi trije so prejšnji pristaši David Lloyd G-eorge-a. — Curzon je dobil nižje mesto in Horne, kateremu je bilo zanikano zaklad-ništvo, je odklonil ponudbo.
Poroča John Balderston.
London, Anjrlija, 7. novembra. — Včeraj zvečer po bila objavljena imraia članov kabineta novega ministrskega predsednika Baldwin?, in imena kažejo, da je postal spor med Baldwinom in skrajneži v njegovi stranki popelen.
Novo ministrstvo bo vladal Austin Chamberlain kot minister za zunanje zadeve ter voditelj v poslanski zbornici, poleg Winston Churchilla in lorda Birkenheada.
Vsi ti trije možje so bili pristaši Lloyd George-a v dnevih koalicije, in roditoga so tudi skrajneži v konservativci stranki odvzel? Chamberlainu vodstvo stranke. Churchill je postal šele v zadnjem času konservativec. Pred sestimi meseci je pri nekih naknadnih volitvah nasprotoval sam Baldwin.
Marki j Curzon je bil, v njegovo veliko ogorčenj «\ o-ropan mesta ministra za zunanje zadeve, kjer je bil več l«*t absoluten vladar. Postal pa je lord-predsednik sveta, a ta urad mu ne nalaga nikakih posebnih dolžnosti.
Skrajneži so strašno ogorčeni v »pričo imenovanja Churchilla. Nasprotujejo mu ne le kot sovražniku stranke, temveč tudi kot pristašu proste trgovine. Kljub temu pa je njegovo imenovanje zagotovilo Baldwin a, da se ne bo vrnil k protekeijomstični politiki, ki je upropastila njegovo zadnjo vlado, katero so mu vsilili skrajneži.
Novo ministrstvo pomenja odločnost v postopanju z inozemskimi narodi. Churchill zahteva fundiranje ter konečno odplačanje dolgov, katere so napravile v Francija, Italija in Rusi.ia. -
To je n rot i politiki Lloyd Ccorge-a in Bonar Lawar da se opusti te dolgove v povračilo za politične koncesije.
Chamberlain, čeprav je prijetnega obnašanja ter dvori j i v, ima ]>a precej odločne nazore glede slabosti angleške zunanje politike v zadnjem času.
Če pomislimo, da bo imel Churchill kot zakladniški tajnik odločilno besedo pri uravnavi vprašanj reparacije hi dolgov, je vrjetrno, da bo večina MacDonaldovega dela v tem pogledu uničena in da bo kmalu napočila nova doba napetosti med zavezniki.
Le de jansko uničenje liberalne stranke ter izločenje vojnega ministrskega predsednika kot političnega faktorja je mogla na ta način nanovo združiti stranko ter potisniti skrajneže v ozadje.
Ozračje v konservativnih klubih, ki so večinoma skrajni, je bilo včeraj zvečer jako napeto. Vsi so obsojali Birkenheadia in Chamberlaina že leta kot izdajalca, ker sta podpisala irsko pogodbo.
NEMČIJA BO DOBILA PRIHODNJI TEDEN NOV DENAR.
Berlin, Nemčija. 6. novembra. Kot zastopnik ravnateljstva drž. banke je izjavil danes dr. Carl von
Grimm, da bo prišla prihodnji te-nji teden v promet nova nemška državna marka.
Sto novih mark bo representi-ralo vrednost $23.80.
VELIKANSKI POŽAR V WHEELINGTJ.
Wheeling, \V. Va.. 6. novembra. Danes je uničil požar Tyler Bid?-in več nadaljnih poslopij v okoliei. i Povzročeno škodo cenijo na 600 tisoč dolarjev.
GENERALNI STRAJK AVSTR. ŽELEZNIČARJEV.
Dunaj, Avstrija. 7. novembra. Kaneler Seipel je danes odstopil, ker so prokhunirali želajznlearji jreneralni štrajk. Sitrajk se prične danes opolnoči.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENSM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeč«: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $15.40 2000 Din. —$30.60 5000 Din. — $76.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot eo tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplatoje "Poštni Čekovni nrad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90	600 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.60
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur račnnamo posebej po 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
iNjaUjatra, ki presegajo PETTISOČ DINARJWV aH pa DVATTBOd LIB dovoljujemo po mogočnosti Be poeebeo dopust Ttednost Dinaijem tn Uram sMaj nI stalna, mtmj* se veftrat ta scpii Uonno; lx tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene nurti računamo po ceni tistega dne, ko sam prMe poslani denar t reke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.-^
Slada izplačil t amer. dolarjih glajla yosetwa oglas ▼ lam listi
Denar nam je poslati najbolje pa Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATS BANK
82 Cortlandt Street,	Maw York, H. Y.
Telephone: Cortlandt 4887.
GLAS NARODA, 8. NOV. 1924.
FRANK IAKI2K, PmlflMl
Publiahing iA Somritloa)
LAHI« ■■NKBIK,
PI«o» of BimIimm *f
a Cortlan*
IIM Corporation antf AMnmn of Abov* Offlnral
Borough of Manhattan. Nwr Y«r> City. N. Y.
• •
LAS NARODA"
(Vol«* of ttio PmM)
Pay gxeopt fcindty	MriMiy.
valja IUI ka Amrlkt
tn
Ka MTI Ida iI«jti 111 ■■
WfJ*
Za Now York u
Za pol lota —.
_ »s.ao j z« inozemstva aa aala Itta »man IT JI •l^a'za pol lata _
•ubocrlptlon Voariy M-O«
Ari vert (asm »nt on Agreement
"•laa Naraaa" bchaj« vsaki dan IzvzsrnilnadalJ In vraanil
»ealat.
krsa potfplaa la osebnosti ae no priobCujeJo. Denar naj aa kteforcH pa Money Order. Prl iprontmbi kraja naročnikov, prosimo, da aa I tndl prajtnjl blTalliCa naana nI. da hitreje najdearw aaakrvBltok
M Q L AS NARODA" •treat, Borough of Manhattan. New VMb Telephone: Cortlandt ttTt
WL V.
prvi vrsti sledečim, rojakom, ki so se trudili za red in uspeh: Mar-tin. lvanšek, Pue, Xač, Lumpert. Novak. Pečnik, John in Frank Piemajir Chadesh. John in Agnes -Turečič. obe Antoniji 1vanšek. LMavič. PodbevšeS, Prah. Piutar in hčere.
Vsak Slovenec ali Slovenka se lahko udeleži, seje. Toraj pridite na
»sejo, da se prepričate o celi stvari.
Kar ue pa tiče mene. tudi napredujem. Vsak dan sem starejši, vsak ilan imam več dolga in manj kredita. Napredek je le.
Končno pozdravl jam vse Sloven-
Se par bi jih navedel, pa jim Ce in Slovenke ter želim, da bi se
ŽRTVE KAPITALA
Kadarkoli prelistamo časopis, naletimo skoraj vselej na km!k<>. toda pri»trcsljiVo vost, <la so je tolik(| in toliko rudarjev ponesrečilo v rudniku.
Kuo je kriv teli nesreč, I
Kapitalisti bodo dejali, da delavec sani.
Dokazan') je pa. da večino nesreč povzročata nezadostna ventilacija in nezadostno nadzorovanje.
Premogovna inžinirja L. 3X Tracy in M. \V. Berne-\vitz <ta po dol«iolet?iib študijah in preiskovanjih dognala, da se oh motovili urali število nesreč v rudnikih in premogovnikih neprestano množi.
Preiskovala sta nesreče, ki so se pripetile v zadnjih petnajstih letih. Preiskala sta dosti, namreč 25<> eksplozij. toda to je le majhen delec v primeri z vsemi, ki so se pripetile v petnajstih letih.	.• .
Toda teh 2"><i eksplozij zahtevalo 4413 človeških življenj. Število ponesrečencev je bilo seveda še dosti ^eč je.
Dognala sta, da se je večina eksplozij završila v jutranjih urah, kmalu po začetku delovnega časa. Nesreče so se vršile vsak dan v tednu, toda največ jih je bilo ob pondeljkih.
Iz tega je razvidno, da je bilo zračenje ponoči in ob nedeljah zanemarjeno in da so imeli plini dovolj časa, da so se zbrali za svoje poj>ubonosno delo. Ko je delo počivalo, so tudi prezračevalni stroji mirovali.
Nadalje določa postava, da morajo vsak rov pred šihto in po Siliti pregledati strokovnjaki.
Ta pregled se sieer vrši, toda neredno in zelo malomarno. Nadzorniki niso krivi, če vsen:a natančno ne preiščejo. Ponavadi imajo za to premalo časa in spada preveč rovcv v njih delokrog.
Poročilo rudniškega urada vsebuje besede: — ''Nadzornik (fire-boss) bi moral imeti le tako velik delokrog, da bi ira lahko natančno preiskal."
To'jc precej milo rečeno, pa dosti pomeni. Ponavadi ne more nadzornik \ treh urah niti prehoditi vseli poverjenih mu rovov, kako jih šele natančno pregledati.
Delodajalci štedijo, — Škoda se jim zdi denarja, da bi najeli dva inšpektorja, kjer eden ne more opraviti s ~ojetra dela.
Istotako je z ventilatorji. Namesto, da bi bil vsakem rovu po en ventilator, sta dva za pet ali šest rovov. Denarja za ventilatorje je škoda.
Nadalje se morajo delavci v rovih, kjer gospodari plin, še vedno posluževati odprtih svetilk, namesto varnostnih oziroma električnih.
Električna napeljava je malomarno položena in redkokdaj nadzorovana. Kratki stiki pa povzročajo eksplozije plina.
Vzrok številnih katastrof je 4 udi dejstvo, da se morajo posluževati delavci cenejšega črnega, ne pa boljšega smodnika.
Poročilo rudniškega urada seveda ne omenja niti z besedo, da veliko večino nesreč povzroča grabežljivost delodajalcev, katerih pogViviten (namen je, zmanjšati obratne stroške in povečati svoj profit.
To kar smo tukaj navedli, je premegarjem že zdavnaj znano.
Znano pa najbrž ni delavskim voditeljem, ker nočejo odločno nastopiti, da bi se v tem oziru kaj ukrenilo.
nevem imena. Vsi navedeni so se trudili, da je potekla veselica v splošno zadovoljstvo.
Tudi čawt županu in soprogi ter občinskemu pisarju in soprogi, ker m> vršili svojo službo t (»eno po občinskih zakonih in gledali, da je blagajna rastla. K temu sn-se-veda pripomogli viničarji in vini-čarke. ker so pazili na vsako jc" god o, da je bila plačana. Ampak th se je .kradlo z obema rokama. Tu ti ni odgovoril nihče, če si ga vprašal, koliko stane'grozd. .Jasno je. da je morala biti vsaka jagoda plačana, ker je v blagajno občinsko prišlo precej capakov. Ko je pa že vsega zmanjkalo, je še neznana roka segnila po knjigi s paragrafi vred. Sodnik se je jokal. pa ni bilo pomoči. S tem jt} bila vinska trgatev končana.
Dobiček j<* jako lep in ves ta dobiček gre v sklad za S. N. D. v Chicago.
Tu se vidi. da so Slovenci za S. X. D. in da ga hočejo imeti. Le tako naprej, pa je uspeh zagotovljen. To je bil prvi poskus in se je imenitno obnese!. Upam. da se bo vsak drugi še bolj.
Naj omenim, da Z. S. O: zboruje vsak drugi četrtek v me;seen v Xarodni Dvorani v 3. nadstropju. Št. n na 18. cesti in Kacine Ave.
še kdo drugi oglasil v našem listu.
Poročevalec.
j
S pota.
Na lovu sem bil v bližini Ely. Minn., ter izvedel o smrti m o jetra starega znanca Antona Heg-lerja. 1'mrl je v McKinley. Minn."Poznal sem ga dvaintrideset let. Nekaj tednov pred smrtjo, kot da bi je-mal slovo, je obiskal Ely in Tower. Tedaj sva se zadnjič srečala ter >i podala roke. Tožil mi je, da ga v prsih boli ter pravil, da ne bo več dolgo. Jaz sem ga tolažil kot sem vedel in znal. Dne 28. okto bra so ga pokopali. Teden dni pred pogrebom je še peljal podkovat konje v kovačico ter naslednjega dne še vozil pridelke s farme. N.je-.govega. pogreba se je udeležilo dr št. 110 J. S. K. J. in društVo Si. 23S N. H. Z. Na grobu mu je govoril ter opravil vse mrtvaške o-brede Monsignor Matija Bilban.
Pogreba se je udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so mu okitili grob s cvetjem. Ko sem jaz postal pred 31 leti železo-rndar, je bil peko j m Ilegler za bosa. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
Sorodnikom izrekam iskreno so. žal je.
Matija Pogorele.
Jugoslavia irredenta.
"Zakon velja samo za Slovence na Goriškem" . . .
Ob otvoritvi šole v Lur Ogla vi v Istri so .stariši šolskih otrok zahtevali, kakor to dopušča zakon, da se imajo otroci v dodatnih urah poučevati v srbohrvatskem jeziku. Učitelj se je zasmejal in rekel: ;*Kaj se vi. sirote, sklicujete na ta zakon, ki velja samo za Sloven, cc na Goriškem, ne pa za Hrvate v Istri Italijanski učitelj izvaja zakon svojevoljno in krivično, ker je zakon enak za vse po celi Julijski krajini!
V Kanfanaru
je duhovnik Andrettieh opustil v cerkvi vsak hrvatski govor. Pobožno hrvatsko ljudstvo vsled ie-
fanti iz Bat iti Banjšie je zabodel z nožem Alojzija Klamjščaka, ki je kmalu ■nato umrl. Bucik je obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora katero kazen pa je že zdavnaj preOta.l, ker je l>il v preiskovalnem zaporu že od 6. decembra 1922. do sedaj.
Nesreča.
Z vagona za prevažanje lesa je padel 3G letni delavec Ivan Zadel pri Sv. Petru na Krasu. Prenesla so ga težko poškodovanega v postojnsko bolnico.
Z vseh strani Istre
prihajajo poročila, da so hrvatski in slovanski starši pri vpisovanju svojih otrok v šolo strili v polni
ga zapušča cerkev tako da je sfcoJmeri svajf> na,rocblf> dolžnost ter so raij vedno praznila. Duhovnik je xahtevald, da se njihovi otroci
j dodatnih urah poučujejo v s\ o-jem domačem jeziku. Šolska ob-
zagrizein itaBjamaš in fašrist. V Gorici je umrla
D
OpiSL
Chicago, m.
t" i tam dopise v Glas Xaro<la iz različnih naselbin, in povsod se sliši, da napredujejo Slovenci. Tudi jaz bom omenil, da ne dremljemo tukaj v Chicago.
Glede dela je že poročal pred par dnevi rojak v tem listu ir je res kot je opisal. Dosodaj so imeli delo z prešanjem grozdja. Nekateri sr> ga naprešali več. drugi zopet manj. jaz pa nič. In sedaj, ko je to delo končano, so se pa začeli veseliti.
Nakopali so si težavno nalogo, namreč, začeli so misliti, da ne bi škodilo, če bi imeli tudi tukaj v Chieago svoj Slovenska Narodni Dom. V ta namen so se združila
društva pod imenom ^Zveza Slovenskih Organizacij. Ta zveza dela na to. da se vsi Slovenci in Slovenke združijo v Chicago in okolici in se pobira prispevke za S. N. D. V ta namen je priredila Z. S. O dne 26. oktobra veselico (vinsko trgatev) v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave.
Dvorana je bila • nabito polna, tako da je primanjkovalo miz. Vse je bilo veselo, mlado in staro. V resnici, tako lepe zabave in o-gromne udeležbe si ni nihče mislil. Vse je bilo v najlepšem redu. čeprav je po , vinski trgatvi #vsak znal več jezikov govoriti. Jaz sem e'elp angleški total. Da pa je tp-ko gladko šlo, se je zahvaliti ▼
Josipina Žnideršič, soproga srednješolskega ravnatelja. Pokojini-ca .je bila dobra auarodn jakinja iz znane Bulkove družine.
Odpuščanje učiteljev.
Šolski skrbnik Redna je zagotavljal poslancu <lr. Besednjaku, da se ina batii odpuščanja slovenskih učiteljev- Toda itallijamska gospoda govori eno, dela pa drugo. Sedaj so odslvljeni prvi učitelji na pdlagi nove zakondaje za osnovno šolo. Odpuščeni so : Bernetie Fran, RaikJtovac, Cenit Silvester, Predloka, Demarin-FIego Zorka, Kendč Andrej, Zagorje, Knap Ant., Col. Medvešček Bogomil, Dekani, Mi«lej Josip, Bukovica, Pahor Josip, Sežana. Sledili bodo še drugi odpusti.
41,333 lir globe za utihotapljeni saharin.
Policijski agenti v Trstu so pred kratkim preiskati pomoči hotei-e in gostilne. V neki gostiinii so naši ^Mihaela Heistlerja in Karla Sclioe-peva, oba iz Madžarske. Imela sta s seboj 49 kg. saharina. Poklicana sta bila takoj predsodnijo, kjer sta se zagovarjala, da sta kupil saharin od nekega Franka. Obsojena srta na globo 41,333 lir in HeistLer bo sedel še lest dni v za-
M
poru.
Pred poroto v Gorici
se je vršiia razprava proft.i 24 letnemu Josipu Bucaku iz Banjaic, ki je bfl obtožen nem&meravanega u-n>ora. V velikem pretepu med
last pa je povsod dela-la zapreke in je tudi grozila po svojih italijanskih učiteljih prizadetim stari ;em, ako se ne odrečejo pouku v materinščani v dodat.nih šolskih urah. V Krmedu imajo italijanskega učitelja, ki ne pozna hrvatskega jezika. — Roditelji slo rekli na to, čemu naj pošiljamo otroke v šolo, ker tam samo izgubljajo čas in se prav ničesar koristnega »ne nauče. Prišlo je v vas devet orožnikov, ki h celijo po hišah in zahtevajo, da morajo stariši svoje otroke pošiljati v italijansko <olo.
Ameriška ladja "Pittsburgh" v Puli.
Te dni je pnispela v pulsko pristanišče ameriška vojna ladja — "Pittsburgh" s 1000 možmi. Šla je v "dok", da bi se izvršile tam nekatere poprave. Toda v splošno začudenje prebivalstvo .je ladja odplula še isti daai. Društvo "Sco-glio Ulivi" je zatefva&o za poprave tako velike svote, da so se Američani gospodom zastopnikom ime-"-j novanega društva z nesmehom poklonila in nemudoma zapustili Pu-lo. Društv-o. ima polno upra^te-
Lepo bi bilo, tudi sedaj v prohi-bifij-kem času — samo to je križ. ker tisti, ki imajo vino, tako vztrajno posnemajo čudež v Kani Galileji.
V ljubljanskem dnevniku čitam naslednji oglas: Xa naslov gospoda V. š. v M. OjKtzarjam vas. da nik-dar več 11«' trkate 11a okno moje hčere. Ce vas bom še enkrat slišal trkati, vam bom roko prikrajšal.	Oče.
Oče naj se potolaži in naj se ne razburja. Dokler fant le 11a irkn^ trka, ni še nič hudega.
Ako bi ljudje vedno ne izgovar-jeli besed "jaz", "mi", "moji", "naše"' bi bilo dosti manj ropota na svetu.
Francoska vlada je sklenila iz-2nati vse jezuite, češ. da agitira-jo v svojih šolah proti francoski republiki.
"Bog jih ferdamaj, Francoze!" bo rekel pater Koverta.
V zasedi za kolodvorom so čakali skriti za grmovjem v visokem snegu trije lopovi.
Čakali so bogatega kmeta, ki se je vrnil iz mesita.
Pa pravi prvi lopov: — Dolgo časa je živel.
In drugi pravi: — Umreti mora.
Tretji pa pristavi: — Se danes.
Burja je pihala, snežilo je v debelih kosmih.
—	Če pomislimo — pravi prvi — da je gnal danes zjutraj tri debele vole na semenj.
—	In da je vse tri debele vole prodal —r dostavi drugi.
—	In kako dragi so voli dandanašnji — se oglasi tretji.
Prvi prižge žveplenko, pogleda na uro in pravi: — Samo. da ni dospel s kakšnim prejšnjim vlakom.
—	Ni mogoče — pravi drugi.
—	To je edini večerni vlak — dostavi tretji.
Čakajo in čakajo in slednjič Iz-pregovore vsi trije: — Pa se mu že vsaj ni kaj hudega pripetilo . . .
Vsega vraga me vprašujejo rojaki. Ta bi rad vedel to, ta ono. Pa mi ni in 111 mogoče vsem vstreči.
Nekaterim ne gre v glavo, odkoder dobivam informacije. Dosti jih je. ki sumijo gospoda fajmo-štra, češ, da mi 011 znosi vse sproti na nos.
Tenui odločno ugovarjam. Z gospodom župnikom sva bila svoj-čas velika prijatelja, toda nekega dne mu je prišla iz Čikage zapoved. da ne sme več prijeti "Glas Naroda" v roke.
Izza onega dne se nisva več videla. Toda prijateljstvo med nama se je izvauredno utrdilo. Ne-sania prijateljstvo, tudi medsebojno zanimnje.
On tako natančno prebira mojo kolono, da jo zna vsak dan sproti napamet. jaz bi pa lahko njegove pridige na tem mestu dobesedno ponovil, če bi mi ne zmanjkovalo prostora.
Kako je to mogoče — se bo marsikateri čudil. — ko se nikdar ne vidita in nikdar ne srečata?
To je povsem umevno in vsakdanje :
Moji takozvani prijatelji me hodijo k njemu opravljat. Vsi njegovi takozvani prijatelji st/pa kot en m o žna mojo plat.
To sicer čudno zveni, pa je do pie ice resnično.
O škandalu/ki se je pripetil v
Ijev in uradmikov, ki so bogato nedeljo v slovenski cerkvi, mi je plačani, nekateri imajo pri društvi! j>rvi sporočil mož najsvetejšega pinekuro z 10 dfo 12,000 lirami, j imena. ki je v nevarnem prostoru Američani so hotela ostati v Puli na Osmi ulici kuhan in pečen, kak teden ali morda še več in velika posadka bi bila dala mestu gotovo precej zaslužka. Tako se Celo to vem, naprimer, kaj bone rešuje beda v Puli, marveč tako (do imeli jutri za kosilo in večerjo se odganja dejansko ponudtena po- na Osmi.
moč putekemu mestu in pristani-j Pa nočem javno povedati, da bi §ču. AmeričatfORT teigurtao ne bo se ne začele rojakom siline cediti: več v Pulo.	*	-
3htgosimiauska
Ustanovljena 1. 1898
JCatnL Sfrhturta
Inkorporirana 1. 190)
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkl:
Predsednik: RUDOLF FERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland O.
Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1SC-S E. »2nd Street. Loruln. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Mlnm.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN. 411 — lltU Are. Bant Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bid*. 101 Grant Street at
Sixth Ave, Pittsburgh, Fa..
Nadzorni odbor:
ANTON EBASNTK. Room 206 BakeweU Bid«, eor Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. III. FRANK SKRABEC, «822 Washington Street. Denvar, Colo.
Porotni ndbor: LEONARD SLABODN'TK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid*.. Puyallup, Waak. FRANK ZORICH, 1217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".
Vae atvarl tikajoče se uradnih zadev kakor tudi	denarne pollljatr* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poBUa na predsednika porotnega odbora. ProSr.je ta sprejem novih	članov ln bolnlika ■pričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota. se priporoča vsem Jugoslovanom u obilen pristop. Kdor želi -postati t-lan te organizacije, naj se zplasl tajnika bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih rtruStev se pa obrnite na g!, tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
t-bo j.
Novice iz Slovenije.
Požar v Gorenjah pri Kranju. f jrhivn m irini. Skda znaša nad
I)n«> >:i. toktobra okoli 9. im-!P' l mlijiiiia kn.ai in tem občut-zvečer, jt- "zbrulinil v {ro-;podar-! nr*js;i. k*>r Om«zu proti vlo_ >kem pttslopju gospoda Štefeta v mu ni bil zavarovan. Malenkosten Gorenjah pri Kranju požar, ki jv blaLM -o našli naslednji' jutro v nekaj minutah upepelil p I in ' bl;'.:.;.-m k z--!(-u. večino ]»a mi hlev. Rešilno akcijo je vršilo v Ta'- ' . --In. prvi vrsti prostovoljno <ra>-!Ino društvio P rimsko vo, ki je /. največjo požrl vovaln- >1 jo preprečilo razširjenje ognja. Prišli >.» tako j na kraj nesreče Ln vršili svojo dolž nost. ob splošnem priznanju ol>-čkutstva. Ogenj je zanetila, kakor we domneva, zlobna roka. Sk da je prceejšnja- Značilno j«-, <la je to v bližini Kranja že tretji požar tekoan eau^ga meseca. Ljuti-tvo j-1 mnenja, dčj so klati v kranjski < -kelie" o.rgamzi'rana f-lpa. ki -prav Ija ljudi i/. niašče*valn<-ti v čo.
Spomin na dan premirja.
I)ru2ri ttib-n mo slavili š»*st-letnieo premirja, ki je hilo p<" i{>i-.sano 11. niiv -mi'M 191^. To na« -[K>mitvja na Jir.\' • Wadiingtmn. "■Biti prrpravlj"ii za vojsko je najučir-kovir-iš-- -r- i-'vo za ohranitev miru", rak > j«' rekel kon-'L.;,.lj" v današnjem času >e n-pr-stano vojskujejo - svojim /. --ni. T ' neprijetno dejstvo vo-li -labe prebave, slabega te-Himen.	zaprtja kolcanja. glavobolov.
V	Celju se je po- prav-davnem nervf-znost i. slabega spanca in obredu pnr<M"-il Mar. šTnikelj iz sličnih želodenih neredov. Imeti Zidanuega mo^ta z RitoŠek iz š,>. vedno v hiši Trinerjev.. zdravilno
, Cirenko Tino in uživati ga redno J je najučinkovitejše sredstvo za «>. Drzen vlom v Slov. Bistrici, 'hranitev trajnega miru z vašim že-
V	noči cd 23. no 24. okt. je bil ]odeem. Boli zanesljivega želo.lrne-
v | s
izvršen drzetti vlom v trgovino zu-'^a zdravila ni. Mr. Prank Flir nam
stanja.
pana Danijela Omerzu v Slov. Bistrici. Vlomilci so si izkepaili sko<za zid na dvoriščni strani velik vod, skozi katerega so potem odnesli velike mrnožane moškesra
je pisal iz Cottonwood. Idaho. 28. septembra 1924: *'Že dolga časa trpim vsled želodčnih neredov in sedaj sem poskusil Trinerjovo zdravilno Grenko Vino in učinek
in ženskega man u fakturnega bla-jjc izboren". Vaš lekarnar ali trga. ter zaboj cigaret fn tobaka. Vjprovec z zdravili ima v zalogi tudi trgovini so so očividmo mudili dal j < Trinerjev Liniment, ki je d°jbro časa, ker so vestno izbrali le bolj-j zdravila proti revmatrzmu in nev-še k(^se. Računa da je bal vlom. raljriji in Trinerjev Cough So-skrbno pripravljen. Vlomilci so se dative ]>rot i prehla-dom. P< okusite tudi zavaroval pred iznenadonj'em, jih! Ce jih ne morete dobiti v va-s strani ljudi, ki sta>nujejo nekaj ši sosedščini. ]>išite na Joseph Tri-proč od kraja vloma in stan -val-jner Company. Chicago, 111. cev nad trgovino, ki stoji na	(Adv.)
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.

Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
J82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
GLAS NARODA, 8. NOV. 1924.
DOBRA PLAVALKA.
Zagonetno, toda resnično.

Konec lahkoživke.
\ umazani majhni meblirani so-I denarja od ljudi, temveč- previdno bi, v proletarskem mestnem delu 1 podpirala bazardno igranje. Nik-lierlina. m» našli truplo grofice Fisehler van Treuberg. Svoje mr-zlieno-sijajno življenje je zaključila s strupom, katerega je kupila za par centov. Povzročila je tragedije stoterim, in neizprosna uso. da se je sedaj maščevala.
tiar se ni govorilo, da ni bilo vse po pravilih, a vendar je bilo čudno, da je izgubilo tam do»ti njenih gostov velike svate denarja. <Jrofica pa je zaupala svojim žrtvam. da ima Pariser obilo denarja in da jim bo pomagal proti
Onim opazovalcem, ki ne sodijo majhni odškodnini.
življenja po strogo umetnih standardih preteklosti, je ona nadaljni
Nekega večera je postala družba pozorna na častnika, ki je ved-
dokaz, da -o ženske. brez moške no izgubljal. Predno je bila igra pomoči, neiL-spešne kršilke zako- j zaključena, je izgubil celo premo-
tipičen za Za vsako
nov. Slučaj grofice je številke sliene slučaje uspešjio pustolovko stoji uspešen pustolovec in ženske, ki igrajo igro same, jo igrajo slabo.
Vrnimo se k povesti.
Nahajamo m? v Berlinu pred vojno, v cesarskem Berlinu, s svojim dvornim življenjem, bogastvom in razkošjem. Ponosni pruski častniki so preživljali noči v družbi lepih pustolovk, trosili denar v. radodarno roko ter podpirali velike plesal ne palače, nočne klube ter ekskluzivno igralnice.
V teh krogih se je gibala vitka pIavola»a, mod rook a lepotica, ko-je naravna gracija je vzbudila občudovanje v deželi, v kateri niso ženske posebno graeijozne. To bi-t je. ee bi sama hotela, bi lahko p<K sialo velika plesalka, a to bi po-mt-jaip naporno delo. a ona si je /t lela predvsem le lahko in razkošno življenje.
Dovolila je. da jo jo zavojeval neki plrsa^T polkovnik, ki jo je ponosno razkazoval po lokalih, nastanil v razkošnem stanovanju, — bi! je l)oga.tT — ter ji otvoril obsežen kredit pri zlatarjih, mo-»iistkah in prodajalcih parfumov.
Kmalu pa je naveličala svo-jfga pustega protektorja in skrbno :<• pri mM rila trumo občudovalcev, ki se je povečala izza njenega znan stva s polkovnikom. Sklenila je skubsti moške ter je v ta namen izbrala le najbogatejše. Ljubezen ali vsaj nagnenje ni prišlo pri njej vpoštev. Znano je bilo. da daje prednost moškim kropr šestdesetih, dokler so imeli mošnjo na široko <"|prto.
Tako je begala od občudovale;* do občudovalca, dokler si ni pri-skoparila lastnega premoženja. Predvsem pa je ohranila svojo lepoto in mladost.
Nato pa je spoznala, da ni njen« družabno stališče tako kot bi moralo biti. Vsled tega je sklenila postati grofica.
Eilen častnikov, ki -o obiskovali njen -alon. je bil grof von Ff-schler Treuberg. Bil je obubožan plemič. Prihajal je k njej. ker je bil šampanjec zastonj in ker je lahko e.Iovok pri ne j prt^ivel lep večer, tie da bi. mu bilo treba odriniti marke. Njegov edini kapital
bil plemiški naslov.
Mlada pustolovka, — koje sta-riši so bili navadni kramarji, — je stavila grofu predog, da kupi njegov naslov, za katerega je baje plačala $20.000.
Grof se je poročil ž njo, dobil denar ter izginil.
Kot grofica von Fisehler Treuberg se je naša junakinja zopet vneto lotila svoje karijere. Naslov ji je dajal nov ugled in njeni občudovalci so morali globoko poseči v žep.
Tedaj pa se je sestala s Harry Pa riser-jem.
Pariser je bil notoričen oderuh. Grofica je bila v primeri s to hijeno, ki je pila kri drugih, pra vi angeljček. Pariser je prihajal v salon grofice ter smatral slednjo za svojo dragoceno zaveznico. Prišli so lahkomdšleni častniki, potomci bogatih družin, ki so se norčevali iz celega sveta. Pariser je členil, da bodo morali drago plačati za svojo razuzdanost. Pravilno je sodil, da je pohlep po denarju glavni znak ^grofice. Vsled tega sta st varila družabništvo. Ona je bankerotirala svoje Občudovalce in on jim je posojal denar, seveda za fantastične obresti.
Žrtev zarote je postalo veliko ševilo častnikov in plemen itašev. Grofica ni le direktno zahtevala
zenje, — baje $100.000. .šel je k grofici in slednja ga je kot ponavadi poslala k Pariserju.
Pariser mu je posodil denar, a po šestdeset odstotkov na leto ter se je poleg tega še zavaroval z vsemi mogočimi sekuritetaimi, vključno star grad. ki je bil v lastnini družine že več stoletij.
Častnik je sprejel, a naslednjega jutra, ko se mu je izkadilo glave, je spoznal, kako je bil varan. Sel j<* k nekemu prijatelju, finančniku in oba sta sklenila, da je dozorel čas, ko je treba kaznovati Pariser j a in njegovo lepo so-krivko. Slučaj je bil predložen primernim oblastim. Dosti je bilo dokazov ]>roti Pariserju, a grofici ni bil skrivljen niti en las. Pariser je medtem pobegnil z denarjem grofice ter svojim lastnim v Francijo.
Nato pa je skušala grofica sama nadaljevati igro Pariser ja. Kadar je igrala z lepoto, ni potrebovala nikakega pomočnika. Ko pa je skušala boriti se z umom, je grdo pogorela. Kmalu je ujela lah-mišljenega mladiča, a zasačili so jo in bila je obsojena na petnajst mesecev ječe, katere je tudi odslužila.
Prišla je iz ječe le z majhnim ti robcem svojega prejšnjega premoženja. Tudi njena lepota je trpela in občudovalcev je bilo malo in še ti so bili skopi, Otvorila je hazardni klub. To se je zgodil« malo po zakl j učenju vojne in po revoluciji.
Vse je šlo gladko nekaj časa. vsaj sorazmerno gladko. Grofica je še vedno lahko kupovala dragocenosti, a stanovati je morala v majhnem stanovanju in mesto desetih služabnikov jih je imela le še dva. Nato pa je policija navalila na njen klub ter jo aretirala.
Bila je o p i'ose en a. Tekom tegn boja za prostost je padala nižje in nižje. Prodal^ je preostali nakit in svoje pohištvo.
Postala je stara in nagubana. Pričela je močno piti. Njeni prejšnji občudovalci so se ji izogibali. Upala je. da se bo Pariser vrnil, a "jen družabnik je umrl v Franciji.
Življenje ji ni moglo ničesar več nuditi, ko je še visel v sodiščih proces proti .njej. Konečno pred par tedni, so jo odvetniki obvestili, da je bila oproščena ter ji čestitali.
Grifica je zapustila svojo oprem ljeno sobo ter si kupila strupa, da zaključi svojo neslavno -kari-jero.
Eden služabnikov, ki ji je ostal veren tudi v nesreči, je pisal nekemu listu:
— Vaše poro^Io o moji gospodinji ji dela krivico. Priznati moram, da ni bila vedno brez krivde. To pa je le bila posledica okoliščin. Možje, ki so grešili ž njo, so visokostoječi ter ugledni in prvi so pripravljeni vreči kamen nanjo. Moram reči, da je bila najboljša srospodarica. Nikdar ni bila skopa, nikdar slabe volje. Vedno jo bom ohranil v dobrem spominu.
Morala -vsega tega pa je,'kot sem rekel: — Ženska v zločinu ne more uspeti sama.
Česa vsega ne doživi pustolovec?
Te dni je prišel v roke italijanske policije v Rimu nazovi-milijo-iiar Jacobs lsidor de Panva iz Bi •azilije. mož. katerega so še dolgo let zaled ovale vse kriminalne policije na kontinentu in tudi preko oceana. De Panva je izredno izurjen pustolovec in ima na svoji vesti celo vrsto dejan.), radi katerih se bo sedaj moral razgovarjati pred sodiščem. Kako rafiniran je v svojem poklicu, pa najboljše kaže slučaj njegovega življenja v Rimu.
Prišel je v italijansko prestoli-eo decembra meseca lansko leto. Kmalu po svojem prihodu se je seznanil v rimski kavarni "Latour" z gospodično Magdaleno Damase-au. hčerko ene najuglednejših rimskih rodbin. ^Znanje je posredoval neki Panvov prijatelj. Bra-zilijanec je imel polna usta lepih besedi, pripovedoval je o bujnem življenju v Južni Ameriki, o velikih. nedogledu ill plantažah , kjer raste kava. o prerijah, po katerih j se pasejo tisoči njegovih konj. e rudnikih, katere namerava začet: izkoriščati in o milijonih, kateri mu leže v domačih bankah. Vse to je opisoval živo. naravno in ver
morskem dnu7—	ietno- In *llado dekle ^ je v kra"
jyg	,	snoslovca zamaknilo. Povabilo ga
! je na dom svojih staršev. Panva je
prišel. Magdalena ga je
COPVMIOMT KEYSTONE VltW CO. WW T OA K.
Miss Eva Morrison je pred krat • kini preplavala razdaljo 12 milj. Plavala je brez prest a nk a malo manj kot osem ur-
Zanimivosti o školjkah.
V Avstraliji je lovenje školjk m iskanje biserov pod vladno kontrolo. — Biserne ostrige leže de šestdeset čevljev globoko na
Blaznikova
PRATIKA
za leto 1925. Cena 20, centov.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortiaadt St., New York, N. J.
Avstralska vlada je pred kratkim sklenila staviti iskanje biserov pod državno nadzorstvo in hoče tudi sama ustanoviti nekaj tvor, nic za predela vanje bisernice. Kadar se govori o ribarstvu biserov, se navadno misli na njihovo pridobivanje. V resnici iščejo lviser^ in jih tudi najdejo. V splošnem pa gre moderno ribarstvo biserov bolj zatem, da dvigne iz morja čim večje množine bisernice in jo predela v glavnike pahljače, gumbe, platnice za nože. okvirje in mnogo drugih stvari.
Najboljše biserne školjke se najdejo v gorskih vodah Severne in Zapadne Avstralije. Dnevno gre nad 3000 ribičev na 400 Čolnih na lov. Na leto pridobivajo približno 3000 ton školjk.
Znanstveni izraz za -biserno školjko je meleagrina margariti-fera. Je neke vrste o-striga. ki tehta do tri kilograme. Dasi jo zelo iščejo zaradi bisernice, upa vendar vsak ribič, da bo včasih v njej našel tudi biser. Toda treba je pre iskati na tisoT-e školjk. dokler se ne najde majhen biser. Toda treba ie preiskati na tisoče "školjk, dokler se ne najde majhen biser. Seveda se včasih pripeti, da naleti kak ribič tudi na večje in dragocenejše kose. Kadar odpre o--triga na dnu morja školjko, da zaužije morsko vodo in hrano, pri-de vanjo včasih majhen parazit ali ličinka, ne da bi jo mogla žival odstraniti. Sčasoma se nabere na parazitu plast za plastjo bisernice in ga počasi izpremeni v biser.
Najdragocenejši komadi nastanejo na drug način. Ko se namreč biser drsti. se večkrat dogodi, da odmre jajčece in se ne odstrani z drugimi iz školjke. Sčasoma se strdi jajčece, kar draži ostrigo, ki ga, kakor pri parazitih polagoma prevleče z bisernico. Na ta način nastali dragulji so izredno lepi in so vredni, afero so posebno veliki.
Čolni, iz katerih se pot al j a jo ribiči morje, so jako dobro o-premljeni. Dva ali trije potapljači Istega čojna morejo hkrati delati na dnu morja. Biserdne ostrige se nahajajo do 40 metrov globoko. Ker se ribiču stalno dovaja srak, more ostati precej časa pod vodo. V eni uri je navadno nje-go mreža polna, nakar da znak in ga dvignejpo na površino. Tu se nekoliko oddahne, potem pa gre zopet v globino. Školjke se smejo odpirati le v prisostnosti lastnika ladje ki je navadno edini beloko-žec na krovu. Mehko meso ostrige se pobere in vrže v vodo, školjko pa preiščejo za biseri.
Pred desetimi leti' je znašala vrednost najdenih biserov okoli poldrugi milijon. leto kasneje, torej med vojno, koanaj četrt miT ljona dolarjev.
predstavila očetu in materi in govor o Braziliji z neprodrnimi gozdovi, o jaguarjih in boah. ki se zibljejo na dreveih, je začel teči iznova.
Magdalenine starše je kovelova-nje opilo kakor njihovo hčer in roditelja sta povabila Panvo, naj še večkrat pride v hišo. Mož se je prijaznosti poslužil. Prihajal je na obiske vedno češče. sklenil je z dekletom prijateljstvo, iz prijateljstva se je rodila ljubezen in iz ljubezni je nastal zakon. Ko je Pan va prosil za Magdalenino roko. ni oče prav nič pomišljal. Nasprotno, bil je vesel, da mu je usoda naklonila takega zeta in se je hvalil pred sorodniki in znanci, da bi si ne mogel želeti boljše partije za hčer kakor mu jo je naklonila usoda.
Mladi par se je po poroki nastani! v očetovi hiši. Brazilijane je začel misliti tudi na trgovino in -ji-obiskoval trgovec s kolonijalnim blagom'ter začel ž njimi sklepati pogodbe. Obenem jim je nosil vzorce ikave, kakršna mu raste v Braziliji in je sprejemal večje vsote denarja na račun. Vendarle kave ni hotelo biti od nikoder. Panva se je izgovarjal pri urgencali na revolucijo v Braziliji ter na ne--edne razmere v Mehiki in je svoje odjemalce dokler je šlo zadrževal da niso godrnjali javno.
Napočil pa je mesec avgust, ko je Panva ostal brez izgovora. Tu se je hotel izrezati na novi način. Predložil je svojemu tastu telegram v katerem je stalo, da je nje srova ladja, natovorjena s kavo. dospela v Genovo, kamor mora takoj odpotovati, da dvigne blago. Manjkalo mu je le 30.000 lir gotovine, s katerimi bi moral plačati carino in druge stroške za prekladanje vreč. Tast je bil seveda ta koj pripravljen priskrbeti mu potrebno vsoto in mu je denar dobil. Brazilijanee je medtem hitro pospravljal kovčege in ko je bil že pripravljen, da odide na. vlak. ki ga popelje v Genovo, se mu je obešala na vrat še žena Magdalena, ki je za vsako ceno hotela ž njim.
da vidi veliko ladjo, ki je pripeljala blago. Panva pa se je svoje polovice strašno utresaL Končno se mu je res posrečilo prepričati jo, da je boljše če ostane doma. A tn je posegla vmes policija. Tik pred odhodom z doma se je ogla-sil v ta-stovem stanovanju policijski uradnik. ki je povedati, da nosi pri sebi nujen "poziv za Panvo. Zet je zbesnel in začel razgrajati ter protestirati proti temu. da si ga J drzne policija vabiti na razgovor baš v trenutku, ko ima tako nujno kupe i js ko pot. Toda vse razburjenje ni pomagalo nič. Moral je iti. Pred hišo sta sedla s policijskim uradnikom v zaprt avtomobil in oddrdrala na policijsko ravnateljstvo.
Tu so prišle na dan neverjetne stvari, ki so povzročile v rodbini Damaseaujevih strašne scene. Policijsko ravnateljstvo je namreč imelo v rokah dokaze, tla Panva ni ne tniljonar. ne posestnik plantaž v Braziliji in tudi ne inženjer, za katerega se je posebno izdajal. Iz aktov je bilo marveč razvidno." da ie mož opasen mednaroden pustolovec. slepar in goljuf ter zločince. ki je že sedel in pobegnil iz ""oče.
' Na Palvinem domu se je/ izvršila hišna preiskava, pri kateri so policijski organi našli velike vsote denarja. V ročni torbici, katero
s svojimi sleparijami. Pri nekem ta kepi koraku ga je prijela policija v Bruslju, kjer je bil 1. avgusta 19:21. obsojen radi prevare na deset mesecev ječe in potem iz>»-nan iz države. Pred sodiščem >e jc slepar izdal za Jaecbsa Samuele, se je v Belgiji, kjer je t a Soj pričel K<> je < d sedel svoj čas v belgijskih zaporih, se je izgubil v Nem čijo. pripeljal v Budimpešto. Bukarešto in tudi v Beograd. Kaj je počenjal v teh krajih, ni znano. Verjetno pa je, da je povsod nastopal krt težak milijonar, kot in-
nila in okno zaprla. Nekoč pa je bilo vkno odprto in drugo jutro je našla gospodija v postelji pri hčerki zopofVso mačjo družino...
Moldavska republika.
Vseukrajinski centralni izvrše-valni odbor je odobril, tla se ustanovi posebna Moldavska republika, da se tako zadovolji kulturnim, političnim in gospodarskim težnjam Moldavanov. Meje nove republike bo določila posebna komisija, ki l>o sestavljena iz za-ženjer in posestnik kavinih plan- j stopnikov SSSR in pa Moldavske taž v Braziliji. Kronika njegova republike. Organizacija in sklicanje prvega zbora moldavskega sn-vjeta je poverjena posebnemu začasnemu revulncijskemu odboru.
ga življenja je nepretrgana vrsta drznih zločinov, kakršne je mosrel izvršiti samo mož, ki ima zločinske poklice že v krvi.
Ivo so izvedeli pri Damaseaujevih za vse te podatke, so bili strašno poraženi. Najbolj se je čutila osramočena slepar jeva žena Magdalena, ki s,. jt. h< ];1 zastrupiti z veronalom. n so ji zdravniki še pravočasno rešili življenje. M";i-gdalenin oče j«- že vložil tožbo z a razvedbo hraka in bo svoj naanen seveda dosegel. Življenje njegove hčere pa ne bo s tem nič pridobilo. Madež na nji ostane in blama-ža še doljro ne bo pozabljena.
Deklica in mačka.
Štiriletna kmečka deklica in dobra domača mačka sta gojili
•GIiAS NAEODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
___-jl.
HMPAV0ST
in razdraienje v grlu je treba takoj leČiti. Kedar ate hripavi, tedaj rabite
Severa's Antisepsol
Kot izpiralo in za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pomaga ubla-' žit! razdraženje, odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo.
Cana. 36c in BO cantor. yyna4Uvai«
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. .oV
DR. LORENZ
je hotel vzeti s sabo na vožnjo v j111,1(1 se!i0J veliko prijateljstvo. De-Genovo. pa je ležal potni list, ki j kliea ni ma?la živeti brez mačke je bil vidiran za Švico, preko ka-1 m ma^ka ne brez deklice. Hodila t ere se je nameraval pustolovec iz | sPat k Oklici v posteljo. Ko je gubiti. da bi se umaknil svojim ma8ka <IoI)ila mladiče, jih je ime-?asledovanjem. Niz odkritij je bil ,a siimo Par (lni lia skednju, po-naravnost strašen. Panva je me-it0m Ila -iih 7- velikim ponosom njaval tekom zadnjih desetih let' Prešla v posteljo k dtddiei, ki primke. rojstni kraj. poklic in do-j-"k -1°	vesela, in je od-
kumente. kakor more to storiti! sle-i ™ačka tam s svojim zarodom samo rojen slepar. Imel je evrope.i I pr(,r>očcvaJa. Ilišna gospodinja je ske in ameriške potne dokumente, napravila tej idili konec in pogna-s s katerimi se je lahko kril v raz- la mačjo družino v kravji hlev. ličnih položajih. Le s težavo so j spalnico deklice pa je trdo zakle-detektivi odkrili, da je mož še-le 32 let star in da ga zadnjih devet let neprestano preganja policija. L. 1915. je opeharil neko podjetje v brazil ijanskem mestu Porto Ale-j gra. Nato je izginil. Policija je izdala za njim tiralico, toda on se je skrival po amazonskih gozdovih in se je za celo leto dni umaknil svetu izpred oči. Nato se je vnovič pojavil v Porto Alegri, kjer je zopet izvršil več drznih sleparij. Policija mu je prišla na sled in ga začela preganjati, on pa se je izgubil v notranjost dežele ter se je leta 1923. pojavil v Riu de -Taneiru. pozneje pa v San Paolu, kjer je neko banko na neverjeten način opeharil za sitotasoč frankov. S tem denarjem je zbežal v Evropo, kjer je živel deloma v Parizu, deloma v Londonu zelo razkošno življenje.
Vojna med Ameriko in Evrope« mu je bila naravnost dobrodošla. Njegovo bivanje ni bilo nikjer zabeleženo. Povsod pa je sleparil ljudi za denar in mu je šla ta obrt vselej srečno izpod rok. Leta 1920 se je vrnil v Porto Alegri ter je osleparil še en bančni zavod. To pot pa je imel smo-lo. Policija ga je prijela, ga postavila pred sodišče. ki ga je obsodilo na več let ječe. toda obsojenec je pripilil križe na oknu svoje celice, se spustil po vrvi na tla. ukradel nekega konja in predirjal ž njim brazilijan-sko mejo, dospel v Montevideo ter se vkrcal na ladjo, s katero se je odpeljal nazaj v Evropo. Ustavil
Težko delo
rii' >ko.i:;je ni'.oimir, ki je dobreci zdrav ia
OSTANITE SPOSOBNI s t»m. 'a roaMi-.ite svojo m.-- • rok večer pralna .eJj-t". ti : ro ruirgrMite z ilfihri-n Etanm zj nefiijfvini
in PREPREČITE utruje-r ^t. V!ii'I" Tiiiši.f, ty>le-■■■■ p v hrt'1";.
l:.. i>- ii.tM'ni
iu z itrivi i:i . hr \ain .. ho nobf-no fl>'lo pm!<rčVo. N'.Jifna skrila IrvT-r.a ne ».iti l.rf.; t:.,- st.-k!-Ni prišteli. nima WCHOi: -n^nUe. F. AD. RICHTER & CO. ^ 104-114 So. 4th St. Brooklyn. N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G las Naroda".
ADVERTISE in GLAS NABODA
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, fj^
EDINI 8L.OVEN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK	V^
ŽPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« stroka ja zdravljenja akutnih In kroničnih bolaznl. Jaz aam žo zdravim nad 25 let ter Imam skuSnje v vseh boleznih ,
2"» .Ina,m ■loV8nsko' "t® vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaie bolezni, da vae ozdravi In vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato as morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Js. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje [n lise po telesu, bolsznl v orlu. Iz. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oalabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlato žlio, naduha Itd
Uradne ure: V ponedeljek, eredo ln petek od 9. dopoldne do E popoldne-▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do I. »večer; v nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do J. popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 -
v
B strešico *a slovenske čr-
$25.-
'OLTVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisali n* pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laK-io vsak pile. Hitrost pisanja dobite M vajo;
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 12 Oortlandt StrMff	Few York, H. T,
m
Božične denarne pošiljatve! Brza in točna postrežba! Najzmernejše cene!
Kakor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojili dragih v domovini z večjim ali manjim božičnim darom.
Razun že znane točnosti pri vseh bančnih' poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Kaše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni.
Tiadi tega Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasiguratc pravočasno izvršitev Vabili naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, pošiljatve jako nakopičile.	^
FRANK SAKSER STATE BANE 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.

GLAS NABOM, 8. NOV. 1954
MARGARETA

ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.

POZORIŠČE VELELE NESREČE
(Nadaljevanje.)
—	Hvala vam. senjor. — je odvrnil Castell. — Zelo dobri ste z nami. Zal mi je. <la ste morali čakati. Izvedel sem, da ste me iskali v kapeli, a mene ju bilo tam, ker sem že odšel v pLsamo.
—	To sem našel. Lep prostorček, ta stara kapela in ko sem ča-kai na vas. s<»m izinoiil pred oltarjem par očenašev, ker nisem mogel tega storiti doma.
Tastell je zrl nanj z dvomljivim pogledom, a nato izpremenil predmet pogovora ter vprašal Aguilarja. če želi zajtrkovati ž njimi. Aguilar je to odklonil ter rekel, da mora takoj oditi po opravkih, a obljubil, tla bo prišel na večerjo prihodnji dan.
Priklonil se j«> ter poslovil, nakar je odšel skozi Ilolborn. Xa vogalu <e je zop» t srečal z lepo Betty, ki se je vračala z neke po4i.
—	Kaj že zopet — ji j<« rekel. — Svetniki so mi danes zelo naklonjeni. Pojdite, gospodična, malo na izprehod in stavil vam bom nekaj vprašanj.
Betty se je nekaj Časa obotavljala, a se nato udala. Le redkoke-Ndaj je imela priliko iti skozi Ilolborn s tako čednim kavalirjem.
-- Xe brigajte se za svojo obleko. — je rekel Aguilar. — Postranska stvar je to. kar pokriva tako lepo postavo.
Ob tem komplimentu je Betty zardela, kajti bila je dokaj ponosna na svojo lepo postavo.
—	Ali bi hoteli imeti mantiljo iz resničnih španskih čipk? Dobro, dobili boste tako kot sem jo prinesel s seboj iz Španske. Miss Bel t v. povsem natančno pa ste me poučili glede svojega gospodarja. Šel sem v kapelo in ni ga bilo tamkaj.
—	On je bil tam, senjor, — je odvrnila ona, kajti skušala je ugajati temu izbirčnemu tujcu. — Videla sem ga iti noter trenutek poprej. in nato ni prišel ven.
—	Kje bi se mogel potem skritiAli ima kapela kako kripto?
-- O tem nisem še ničesar čula, — je odvrnila, a nato dostavila:
—	Obstaja pa neki majhen prostor za oltarjem.
—	Tako? Kako veste to? Jaz nisem videl nobenega prostora.
—	Nekega dne sem čula glas za tapetami, senjor, in ko sem jih dvignila, sem videla odprta vrata ter Castella, klečečega pred mizo.
—	Kako čudno. In kaj je bilo na mizi?
—	Čudno oblikovana lesena škatlja, kot majhna hiša, dve sveči ter par zvitkov pergamenta. Pozabila sem, senjor, da sem obljubila gospodu Castell u, da nt bom ničesar rekla glede tega prostora, kajti on se je takrat obrnil ter me videl. Saj me ne boste izdaii, kaj ne?
—	Ne. ne. Privatna sobica vašega gospodarja me prav nič ne zanima. Tudi nočem vedeti ničesar več. Zakaj ni vaša lepa sestrična že poročena ? Ali nima nikakih snubačev?
—	Snubačev, senjor? Na ducate, a vse odslovi, kajti zakon je najbrž ne mika.
—	Mogoče pa je zaljubfjena v svojega bratranca, dolgopetega in trmoglavega Master Broma?
—	Ne midite icga. Nobena gospodična bi ne mogla biti zaljubljena vanj. Preveč tih je in resen.
—	Soglašam z vami. Mogoče pa je on zaljubljen v njo.
Betty je zmajala z glavo ter odgovorila:
Peter Brome ne misli na ženske ali vsaj nikdar ne govori o
njih.
—	To najbrž kaže. a tembolj razmišlja o njih. Sploh pa to ni najina zadeva. Veseli me le čuti, da ni med obema nikake stvari, kajti * vaša sestrična bi se morala poročiti visoko ter postati velika daftia. j ne pa enostavna trgovčeva žena.
—	Da. senjor, čeprav ni Peter Brome trgovec, vsaj po rojstvu* ne. Visoko rojen je ter bi moral biti Sir Peter Brome, če bi se njv-gov oče ne boril na napačni strani ter prodal svojih posestev. On je vojak in zelo junaški, kar ste lahko opazili včeraj zvečer.
—	Brez dvoma in bi bil dober poveljnik, če bi imel priliko, s svojim strogim obrazom ter molčečim jezikom. Povejte pa mi, gospodična, kako pride, da tudi vi, ki ste tako lepa, še niste poročena? '
Betty je zardela, kajti komplimenti so ji nad vse uagajali.
—	Imam dosti snubačev, — je odgovorila. — a v te-m ozira sem taka kot moja sestrična. Nikdo mi ne ugaja prav posebno. Čeprav je moj oče izgubil svoje premoženje, prihajamo iz dobre družine in rajše ostanem sama kot da bi se poročila s kakim nizko rojenim.
—	Prav imate. — je pritrdil Aguilar s svojim simpatičnim glasom. — Ne omadežujte svoje krvi. Poročite se v svojem lastnem razredu aLi pa sploh ne. vendar pa bi ne smelo biti težko dobiti pravega vspričo take brhkosti
Zrl je v njene velike oči z občudovanjem.
Medtem sta že prišla na polje in Betty se je spomnila, da je treba vrniti se. Poslovila se je od elegantnega kavalirja ter odšla proti domu, vsa vzradoščena.
♦v 1 l ;>
co»Y»iaHT_uHocnwooo * uMOt*wqoo. M._Y.j
Slika nam predstavlja ameriško križanko 4'Trenton'', na kateri se je pred kratkim završila stra šua eksplozija. Trije mornarji so bili usmrčeni. osemnajst jih je bilo pa težko ranjenih.
Kakšen si jajen in čeden kavalir je ta tujec, kako pozoren ter v resnici vreden občudovanja! Betty pa je čutila obenem, da jo je 011 dejanski občudoval. Malo je bilo visoko rojenih gospa, ki bi se mogrle meriti ž njo glede lepote in mičnosti in ne igrala bi slabe uloge kot njegova žena, če bi ne bil že poročen.
Iz vsega tega je razvidno, da se je Aguilarju hitro posrečil načrt, ki se mu je predstavil šele par ur poprej. Betty je bila že napol zaljubljena vanj. Ni iiiiel sicer nobene želje, da lastuje srce te krasne, a bedaste ženske, a videl je v njej voljno orodje, pripomoček, da se približa Margareti.
Kar se tiče Margarete, rečemo lahko takoj, da je bil zaljubljen vanjo. Ob pogledu na njeno sladko, a obenem veličansko lepoto, ko jo je prvikrat videl jezno, preplašeno pred banketno dvorano kralja, je vsplamtela njegova južna kri. Bil je sicer razuzdanec, a čut. ki ga je prevzel takrat, mu je bil nekaj povsem novega. Hrepenel je po tej ženski kot ni še nikdar po nobeni in želel se je poročiti ž njo. Zakaj ne ? Njegov čin je bil sicer visok, a taka lepota bi nadomestila vse to iV znala bi se vesti v nabolj visoki družbi. Njegovo bogastvo je bilo sieer veliko, a razkošno življenje mu je pripravilo obilo dolgov in MargaAeta je bila hčerka enega najbogatejših trgovcev Anglije in njeno doto bi brez dvoma zavidala kraljična. Inez in druge svoje ljubice bi odslovil, vsaj začasno, ter nastanil Margareto v svoji palači v Granadi. Kot je navada pri ljudeh, ki imajo v sebi iztočno kri, je sklenil že takrat, ko je zapustil Castellovo hišo. da bo Margareta njegova žena.
Takoj pa je tudi spoznal številne težkoče, ki so se mu stavijale na pot. V prvi vrsti ni zaupal Petru, temu korenjaškemu, molčečemu človeku, ki je lahko ubil orjaka s svojo nnlico ter poklical v enem trenutku pol Londona na svojo stran. Prepričan je bil, da je tudi Peter človeški in da je brez dvoma zaljubljen v Margareto in da je vsled tega tekmec, katerega se je treba bati ter ga upoštevati. No, če ni mislila Margareta na Petra, se bo dalo vse napraviti ali pa spraviti Petra s poti. To je bila lalika stvar, če se je hotel poslužiti gotovih sredstev. Dosti je bilo Špancev, ki bi bili pripravljeni potisniti Petru v temni noči nož skozi rebra.	1
Bil je sicer velik grešnik, a pred takim korakom se je ustavila njegova vest. Marsikaj je že storil, a še nikdar ni bil noben človek umorjen po njegovem naročilu, kajti bil je bi gotski ter je preživel do«ti svojega časa s pokoro in molitvijo za izvršene prestopke. Ob takih prilikah je t odi obdarjal cerkve in samostane. Ne, na umor ni mislil, ako bi se mogel kedaj oprostiti takega madeža? Ali pa ni bilo nobene uruge poti? Ali 111 isti Peter, čeprav v samoobrambi ubil enega služabnikov španskega poslanika? Mogoče pa bi celo ne bilo treba poslužiti s«* teh služabnikov. Zdelo se mu je. da mu je Margareta naklonjeni in koncem konca ji je lahko dosti ponudil. Sklenil ji je dvoriti in če bi ga 011a sama zavrnila ali pa njen oče, bi bilo še dosti časa za nastop. Medtem pa naj bi visel meč nad glavo Petra in Aguilar je sklenil izvedeti vse podrobnosti glede Castella in njegove zgodovine.
Sreča mu je bila res mila in sicer v obliki bedaste Bettv. Aguilar je vedel od prvega trenutka, da je Castell na skrivnem Žid. Isto je dokazovala povest Betty o tajnem prostoru za oltarjem, o per ga-mentu in čudno oblikovani škatlji.
V	vsakem slučaju pa je brio dosti dokazov, da se ga izroči grmadi inkvizicije na Španskem ali ga mogoče izžehe iz Anglije. Če bi John Castell. španski Žid. iz tega ali onega vzroka ne hotel dati svoje hčerke, ali bi se ne premislil, če bi namignil, da pozna njegovo skrivnost 1
V	takih razmislekih je dospel Aguilar do svojega doma, kjer je bila njegova prva naloga vpisati v neko knjigo vse. kar mu je povedala Betty in kar je zapazil v hiši John Castella.
(Dalje prihodnjič.)
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah,
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali g&tov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
-1'1	■	M—■	-
IS?" Prečrtajte parno oglase o novih knjigah.
1
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................$1.25
Gospodinjstvo................................1.00
Naša zdravila........................... ......50
Nasveti za hišo in dom..... ................. 1.20
Sadje v gospodinjstvu........................ .70
Zdravilna zelišča.......................*..«___ .30
Zbirka domačih zdravil z opisom Človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 straui ........................5.00
Slovensko nemški besednjak, OVolf-Pletršnik) — 2 t rilo vezani knjigi, skupaj 1888 strani ... .10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf.Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-. 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu.
. . Želo zanimivo za vsakega Jugosiov&n».....3.25
. : s ■-. ' .:
Mi plačamo poštnino.
V JUGOSLAVIJO
Naravnost v Cherbourg in Hamburg.
PRIHODNJE ODPLUT.TE:
ORCA .>...... 22. novembra
Posebno
BOŽIČNO ODPLUTJE
ORDUNA
9. decembra
Potniki bodo dospeli v svojo domače mesto pravočasno za Božič in\.Novo leto.
Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago.
Pot »mi svojega agenta v vašem mestu preskrbite prostor.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson & Son, IneM Agents 26 BROADWAY	NEW YORK
rer

Kretanje parnikov - Shipping News
Tudi pijanca se da ozdraviti.
Francoski zdravnik je iznašel nov način zdravljenja pijanosti. — Pijancu je vbrizgal njegovo lastno kri. — S tem je dosegel, da možak ne pije več alkohola.
Dr. Dunant, ki že več let prak-tieira v nekem malem francoskem me&tn, je na glasu dobrega in vest nega zdravpika. Pogosto so ga ze prosili, naj bi ozdravel tega ali onega alkoholika. Vestni zdravnik pa je vedno odklonil prošnje, ker je smatral, da ni sredstva zoper pijančevanje. Letos se je obrnila nanj neka gospa Boiret, mati šestih otrok. S solznimi očmi ga je prosila, naj reši njenega moža čevljarja, ki sse je popolnoma za> pil in spravil rodbino na rob prepada. Dr. Dnnant ji je obljubil storiti, kar bo v njegovi moči. Spomnil se je "avtogenoterajpe^-tičnega'' zdravljenja nekaterih bolezni. To ozdravljenje obstoji v tem, da se vbrizga bolniku peni kožo njegova lastna kri. Zdravljenje ima gotovo prednost v tesm, da' ne .vsebuje nobene nevarnosti za bolnike.
Doktor je torej vzel čevljarju malo krvi in mu jo vbrizgnil na drugem mestu. Bolnik ni okusil niti kaipljiee vina devet dni. Vino mu je postalo zoperno. Toda desetega dne je pričel Boirot zopet piti. Pijanost se je ponovila tudi po drugi inkjeciji. Da reši pijantfa pogube, mu je vzel zdravnik naenkrat zopet deset kubičnih centimetrov krvi. Ta količina se je razdelila na osem injekcij. Zmaga -zdravnika je bila popolna. Boriot, ki se je prej tekom osmih let vsak dam naipil kakor svinja, ni pil zdaj že tri mesece. Obenem se je spremenil njegov obraz: ma-linast nos je obledel, otekline so izginile, oči se več ne solzijo. Čevljar zdaj pridno dela v svoji prej zapuščeni delavnici. Ta čudežna novica je hitro .šla po deželi in zdaj oblegajo zdravnika žene drugih pijancev.
Dr. Duant se ponaša doslej še s 16. primeri uspešno ozdravljenega mnogoletnega alkoholizma.
Smrtna kosa.
V liokah pri Trbovljah je umrla hčerka Antoma M-edveška, Hed-vika.
12.	novembra:	»
Mauretania, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert Ballln. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg; Columbus, Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Nlev Amsterdam. Boulogne.
19.	novembra:
Paris, Havre, Aquitania, Cherbourg.
20.	novembra:
Mlnnekabda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg In Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg in Bremen: Zeeland„ Cherbourg: Deutschland.
Cherbourg in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio. Genoa; Prealdente "Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretania, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland. Cherbourg Hamburg-Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra
Olympic, Cherbourg; De Grass«.
Havre; Martha Washington, Trieste: Conte Verde. Genova.
8.	decembra:
Leviathan, Cherbourg.
9.	decemora:
Pittsburgh, Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova,
10. decembra:
Paris, Havre.
11 decembra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
13. decembra:
Aquitania, Cherbourg; Pre!!. Roosevelt. Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam.
16. decembra:
France, Havre; Bremen. Bremen.
17 decembra:
Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic, Ch°rt>'ju"g. VolenJnm Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
Rochambeau Havre; Arabic, Cherbourg, Hamburg,
31.	decembra:
Zeeland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg. Hamburg.
3. januarja:
Aquitania. Cherbourg: America. — Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen.
6.	januarja:
Duilio. Genova.
7.	januarja:
Paris, Havre.
VAS BOŽIČNI PARNIK
aquitania
(45,647 ton)
HITRJ PARNIK S 4 DIMNIKI
odpluje iz New Yorka S pomola 54, vznožje 14, ulice
v soboto dne 13. decembra
ob 10. dopoldne.
dospe v Cherbourg v C dneh. Z;.rasno boste dospeli v stari kraj. da praznujte Foz»,_ s svojo ilružino in prijatelji. Posebne zveze j»ri Izkrcanju do vašega cilja Prtljaga se vozi z vami. Spremljal vas bo Mr. Alfred Markus. elan nase newyorske pisarne, ki je vešč potovanja. Potujte v udobni kabini, opremljeni z 2. 1, C posteljami na sijajnt-m svetovnem parniku ln se naslajajte z domaf-o jedjo, poslušeno kot našemu gostu.
V Ljubljani boste dobro sprejeti In nu postaji v vaSi domovini vas bo pričakal odbor odličnih Jugoslovanov. Pred odhodom iz Pariza vam bo na razpolago skupina avtomobilov, da t>j ogledato svetovne znane pariške znamenitosti. Ta izlet ogledovanja znamenitih mest in stvari in velik obed, vr\s bo stal samo $l.r0 'n to boste plačali, ko boste kupili parobrodnl listek. Na banketu vas bodo odlični Jugoslovani pozdravili in prisrčno sprejeli.
Poslufu.^te se ugodnosti nove priseljeniške postave in si preskrbite s pomočjo svo:'ega zastopnika od naselniškega generalnega komisarja v "Wash ingtonu !lo*.dj«-nje za povretek v Združeno države j>o preteku enesa leta. neoziraje «>e rua kvoto vaše domovine.
Cunard Line
25 Broadway New York, N. Y.
teuRG-AMERICAHjM
HAHHIMAN ........ — HflPflU
NAJKRAJŠA POT V VSE DELE
JUGOSLAVIJE
Odplutje vsak teden z našimi razkošnimi parniki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki si 2 in 3 raaredom in znani "Mount Clay". Cleveland". "Hansa" "Thuringia", "Westphalia" s kabinami in 3. razredom
[OSUWCHliNF
Naravnost v Jugoslavijo Vi
PRESIDENTE WILSON — 29. nov. MARTHA WASHINGTON — 6. dec. V Dubrovnik all Trst.
Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. VpraSajte pri bližnjem agentu ali pri
PHELPS BROS. A CO™ 2 We.t St.. N. Y.
j BOŽIČNA ODPLUTJA
i Da dospe to za Božič pravočasno l domov, odpotujte na —
i Mount Clay ........ 8. decembra
Cleveland .......... 11- decembra
United American Lines
35 - 39 Broadway, New York, N. Y. all kateremkoli lokalnemu agentu.
MOŠKI! Zaiattt* Proti ul*x«nj«
Nabavite al najboljio zažilt PREPRE«_BA za MOsKE V all km tub a 35c. Kit («'•) $1 Va kkuuij ali Sao-Y-Kit Dept: B n Beakman St.. New York Pttlte »a okrožnico._
m
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila gledd potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno.
K zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
i
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
IfDOB H UMBj« potovati %
X^ atari kraj, je potrebno, da N natančno poučen o potnih ii^i^ yvfr Uagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih ■biiiiiiims lati Tried nafie dolgoletne ieknšnja, Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstna par dike, U imajo kabine todl v HL ra» •eda.
i
Glasom nove naselniške postave, k)
•e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ounorejo tudi nedržavljanl dobiti do-, voljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniSki komisar v Washington, D.O. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pofilje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svoje« lz mtu«, ga kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali 1 svojca iz starega kraja, naj nam pre] pl5e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od L julija 1924 naprej vsako leto po «71 priseljencev.	1
Prodajamo vozne liste sa vse prage; tudi preko Trsta samorejo Jugo* slovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Baal
82 Cortlandt BI, Haw Yorfc
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'9