J ■ T. [Najvciji slovenski dnevnik V Združenih državah« Veli* za vse leto - • • $6.00 ! Za pol leta - - . - . $3.00 Ne* Za inoiseiiistvo cek> leto Za New York celo leto . $7.00 $7.00 l a j GLAS TEJJEFOlf: CHelsea S—3878 NO 260 — STE V 360." Iistzslovenskih jdelavcev y Ameriki. Entered m Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y„ wider Act of Congren of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 4, 1932. — PETEK, 4. NOVEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. "SPREMEMBA ABSOLUTNO P0TREBNA"-R00SEVELT BIVŠI PREDSEDNIK C00LIDGE JE PRED DVANAJSTIMI LETI PRIPOROČAL ISTO KOT ROOSEVELT *'Travm ne bo mogla rasti po ulicah, ker bi jo oni, ki iščejo delo poteptali," je rekel demokratski kandidat za predsedniško mesto. — Nobena stranka nima patenta na takozvani ameriški sistem. — Deset milijonov vzrokov j?, da mora nastati sprememba v vladi. Eno poveljstvo za vse evropske armade Sinoči je govoril v newyorski Metropolitan Opera House House demokratski predsedniški kandidat Franklin D. Roosevelt. Navzočih je bilo nad sedem tisoč republikancev, ki so odrekli svoji stranki pokorščino ter bodo glasovali za Roosevelta. — Prej je govoril Roosevelt v Newarku, kjer je očital republikancem, da so vprizorili kampanjo stra-j hu in panike. > V svojem glavnem govoru v operi je citiral RooseJ velt bivšega predsednika Calvina Coolidge-a, ki je' rekel pred dvanajstimi leti, da je sprememba vlade' zelo dobra za deželo, posebno če je kaka stranka predolgo na krmilu. Popolnoma se strinja z vsako besedo, ki jo je tedaj Coolidge izgovoril, — je rekel Roosevelt. — Sprememba je danes dosti bolj utemeljena kot je bila kdaj poprej. Deset milijonov in. več vzrokov je za spremembo. To so uničena upanja desetih milijonov nezaposlenih. Predsednik Hoover je rekel pred kratkim, da bo začela rasti trava po ulicah ako republikanci ne bodo več na krmilu. — Trava bi dandanes ne mogla več rasti na ulicah, — je vzkliknil govornik, ker bi jo poteptali ljudje, ki brez uspeha iščejo delo. . — Predsednik navaja za svojo zopetno izvolitev dva vzroka, ki se dasta izraziti v dveh stavkih. Gospod Hoover zahteva zaupnico, češ, da bi se brez njega položaja še poslabšal. V drugi vrsti pa prosi predsednik narod, naj čaka, da se bo zgodil čudež, ki bo prinesel izboljšanje. Roosevelt je napadel tudi predsednikova izvajanja glede ameriškega sistema. Citiral je Jamesa Madisona, torej enega onih mož, ki so sestavili ameriško ustavo. Madison je rekel, da je naloga zakonodaje, urediti nasprotujoče si interese raznih plasti naroda. — Kateremu ameriškemu sistemu dajete prednost, Madisonovemu ali Hooverjevemu? — Nobena stranka nima patenta na ameriški sistem, niti republikanska, niti demokratska. Nadalje je predbacival Hooverju, da ni bil zmožen sodelovati s kongresom. Niti tedaj, ko je imel v kongresu republikansko večino, ni bilo med njim in kongresniki sloge. — V moji državi je bilo drugače, — je dejal Roosevelt. — Dasi je v newyorški zakonodaji večina republikancev, sem prav dobro shajal ž njimi. Da se pomaga nezaposlenim, sem sklical posebno zasedanje. V teku šestih tednov je bila tozadevna predloga sprejeta in podpisana. V Washingtonu je bilo pa drugače. Dolgih šest mesecev je trajalo, predno je kongres prepričal predsednika, da je treba nekaj storiti za nezaposlene. — Ako bom izvoljen za predsednika in če bodo imeli v kongresu republikanci večino, bom ž njimi prav lahko izhajal, kajti kongresniki so človeška bitja ter so dovzetni za pravo besedo. — Ako bom izvoljen, bom skušal izposlovati za ameriški narod dve človečanski dobrini, — delo in varnost. Da mi bo mogoče doseči ta cilj, vas pozivam k sodelovanju. v / Ob devetih zvečer je dospel Roosevelt v Jefrsey City. Na journal Square ga je pozdravilo nad sto-petdeset tisoč ljudi* PINT ŽGANJA NI ZADOSTEN DOKAZ KRIVDE ...........................................*______________ Zvezni sodnik v Arkansas pravi, da morajo predložiti agent je najmanj ga-lono žganja, če hočejo komu dokazati kršitev postave. Little Rock, Ark., 3_ novembra. Sodnik John E. Martineau j«1 reke! .danes v zveznem sodišču, da bo zapodil vsakega suhaškega agenta, ki bo prinesel kot dokaz, da je kdo kuhal ali prodajal žganje. manj kot galono zga'.ija. Nekateri .so ga prinesli dosedaj samo par kapljic ali pa komaj en pint. —. Tr» je -premalo — je rekel sodnik. — Na podlairi tako male množine ni mogoče ničesar ugotoviti. Leicester, Mass., 3. novembra. V nekem lilevu na posestvu prometnega komisarja Col. Samuela E. Winslowa so izsledili ž^anje-knh. ki jp prodniieiral na dan »Iva tiso«" galon ž/anja. Dve n&ebi sta bili aretirani. Komisar je pred kratkim prodal hlev nekemu človeku, ki je re-kel, da bo redil konje. Dotičnik mu je bil dobro priporočen in je plačal najemnino vnaprej. VOJAŠKA ! ZAROTA NA | ŠPANSKEM VELIK ŠTRAJK V BERLINU Oblasti so prišle na sled nameravani vojaški za-, _ , . . . .. roti.-Častniki so se ho-1 Stavko podpirajo Nazij- Poulične železnice počivajo. — 15,000 delavcev je odložilo de?o. — teli dvigniti ob Herrio-tovem obisku. Madrid, Španska, 3. novembra. Uradni krogi so naznanili, da je bila med obiskom francoskega ministrskega predsednika ll«-r-riota nameravana vojaška vstaja. Takoj po odhodu francoskega ministrskega predsednika bodo voditelji zarote aretirani. Vstaja je bila nameravana za dan pred Ilerriotovim odhodom, toda oblasti so o pravem času izvedete za zaroto in jo preprečile. Potniki, ki so imeli namen potovati v Pariz, so glasno protestirali 'proti vladni odredbi, da je navadni brzovlak omejen samo na Iffrriota in njegovo spremstvo. t ci in socijalisti i | Berlin, Nemčija, 3. novembra. ^Ves promet v tretjem največjem mesta na ustavljen, delavcev. Samo mestna železnica je vozila v jutranjih urah. Na tisoče IW-linvanov je moralo v zgodnjih svetu je popolnoma Zastavkalo je 15,000 ZANIMIVA TOČKA FRANCOSKEGA RAZ0R0ŽITVENEGA NAČRTA PARIZ, Francija, 3. novembra. — Francosk; razorožitveni načrt predlaga, da bi bile vse armade evropskih držav postavljene pod eno skupno poveljstvo, kar bi zadostovalo, da se prepreči vsak napad. V tem slučaju bi vsi vrhovni poveljniki armad posameznih držav odločevali o tem, kake skupne korake je treba napraviti, ako kaka država napade drugo. S tem bi bila poveljstva posa-' mcznili armad zvezane v skupnem vojnem svetu, ki bi skupno nastopil proti vsakemu napadalcu v urah iti v dežju pes na delo. Ne-' lučaju sovražnosti, kateri so vzeli tak*i, drugi pa so] Niti Anglija, niti Združene dr-hiteli na prvo postajo mestne že- ( žave ne bodo naproSene> ({il bi bi. lezniee. j je U(ioležene v tej .skupni strogo Stavka se je pričela ob P^tih j evropejski vojaški siU. zjutraj in ob sedmih je policija; Po francoskem iaČrtu bi bile zasedla vse postne P™«1"'-"? skupne evropske armade razdele- ne v dve skupini: lezniee. busov in nadulične želez-« nice, da prepreči nemire. Stavkarji so postavili po postajah pikete t«-r .so odslovili delav- Vlada je ukrenila Vse potrebno, I ee. ki so prišli na delo. Število da ne bi prišlo do kakega nepri- teh so povečali še drugi, ki niso jetnega slučaja. Ves ras svojega imeli dela in so iskali delo. bivanja je bil Uerriot strogo za-1 J>a je bil položaj še bolj post raien. navzlic temu, da je dal ostren. je prišlo naznanilo, da onim. ki so domnevali, da je pri- bodo iz .simpatije do stavkarjev šel na Špansko, da bi sklenil vo-; zastavkali tudi uslužbenci mest-jaško zvezo, svojo častno besedo, no poulične železnice, da je imel njegov obisk samo pri-1 Stavka se je pričela navzlic te-jateljski namen. I mu. da delavci na svoje shodu 414 ELEKTORALNIH GLASOV ZA ROOSEVELTA Med visokošolei je prišlo vsled llerriotovejra obiska do resnega hpopada in en dijak je bil ranjen, toda policija ni nikogar aretirala. V demokratskem glavnem stanu v hotelu liiltmore so včeraj izračunali na podlagi poskusnih glasovanj, da bo dobil demokratski predsedniški kandidat Rooso. velt 414 elektoralnih glasov. Hoover pa samo «2. j PREDSEDNIKOVA PROKLA-MACUO ZA ZAHVALNI DAN niso glasovali za stavko s potreb-; no dvotretinsko večino. Glasovanj«' proti znižanju plače, kar je bil vzrok za stavko, .je bilo 14.471 proti 3fW3. kar je bilo izmed 'Jl.fKri glasov 131 glasov premalo za dvotretinsko večino. Nalvzlic temu je bila stavka razglašena bolj iz političnih namenov in vzrokov. *>dbor usluž-b^neev je bil sestavljen iz komunistov in Nazijeev. V tem sluea- Washington, D. C., 3. nov. — Pr*»dno se je podal predsednik Hoover na potovanje proti Zapadu ju so se komunisti in Nazijci zna- ; je izdal v Beli hiši dve prokla- šli prvi«1 v en^m taboru. BARVNI FILM O JUGOSLAVIJI l,,acjji; eno za Zahvalni dan, ena Stavka je bila razglašena zara- __pa za Dan premirja. j di znižanja plaee za dva feniga Mr. Konstantin Kostich bo pod V proklamarfji r bi določena samo za obrambo. V tem ne bi bila zapopadena armada za delovanje v drugih kakor v kolonijah raznih držav, temveč samo za domačo službo. Nemčiji bi bila po tem načrtu dovoljena sorazmerno ista armada z drugimi državami. Druga divizija bi bila majhna stalna armada v vsaki državi kot skupna mednarrwlna policijska armada pod skupnim mednarodnim generalnim štabom. V.si penerali različnih držav bi imeli pravico mobilizirati stalne armade posameznih držav proti napadalni državi. Dvomljivo pa je, ako bosta Nemčija in Italija hoteli sprejeti tako organizirano mednarodno armado. Vendar upa Kraicija. da bo tudi Nemčija Vsled tejra, ker FVaneija hoče priznati pravico vsaki državi za svojo lastna armado, privolila v franeoski načrt. BREZPOSELNI BREZ VODITELJA Angleški brezposelni so zmedeni, ker nimajo voditelja. — Vlada je v velikih skrbeh, kako bi jih spravila iz Londona. Stitute. 341 East 17. Street. Vstopnina "*')c za odrasle, otroke 25 centov. za INSULL BO MOGOČE IZROČEN BOJI MED KITAJCI IN JAPONCI Mukden, Mandžurija, 3. nov. — j Šestdeset kitajskih upornih voja-j kov je bilo ubitih v žični ograji. | 'ki je bila napolnjena z elektriko, i Žica je bila razpeljana kot obram- Penghuangcheng postaji Ker pa so temu ■znižanju usluž- ' benei nasprotovali, je družba za .. „ KitaJci 80 napadli japonsko po- en ^ dva fe_ za vami. ki je bila podpisana b. Sadko. ki je varovala železniško Washington, D. C., 3. n Državni department naznanja, da ha pri je bila potrjena izročilna pogod- na Mukden-Antung železnici, ba med Grško in Združenimi dr- : Nekateri delavci se niso hote-1 li posluževati mestne poulična že-l«-znice na nekaterih krajih pa so na vozove celo metali kamenje, i Na nekaterih krajih so celo skušali razdejati tire poulične že-j lezniee. Pred enim mesecem je prevozna družba predlagala znižanje plač za dvajset fenigov na uro. maja 1931. S tem postane posta- postajo, toda elektrika v žicah je va veljavna in bo vsled tega ino- ubila napadalce, goče Samuel Insull izročen ame-' Medtem pa se vrše vroči boji ob , riškim oblastim. železnici, ki vodi iz Tsitsiliarja v: Dva zastopnika ameriške via- Košan. Japonski zračni škadron niga. Uslužbenci so vsled teza mi-, slili. da misli družba še bolj zni-! žati plače, ter .so zastavkali. BREZPOSELNI V de se nahajata na parniku Roma bombardiral glavni stan jrene-j NEW ICDCCV na potu v Atene, da pripeljeta rala Pu Ping-šana v Pajčuanu. JtlujLI Insulla v i'hicagi. Insuli je pod Ueneral Pu. ki poveljuje 5000] Newark, N. J., 3. novembra. mančukuo vojakom, se je uprl Država 'New Jersey je rzdala 20 strup. Ce bi bil presledek med o-svoji vladi in je pristopil na stran milijonov dolarjev v enem letu za kitajskih upornikov. Japonci so podporo 300,000 brezposelnim in na rjejrove vojake vrgli večje oblasti pričakujejo, da jih bo v obdolžbo goljufije, ker je razpad la njegova ogromna trgovina, ki je bila razširjena po celi Ameriki. VZEL JE SVOJE ZDRAVILO Mercedes, Tex.t 3. novembra. — I>r. H. R. Garrido je vzel Isto zdravilo, katero je predpisal za Mrs. Lucindo Loa de Ca udu. ki je takoj umrla, ko je popila zdravilo. — Vi ste jo umorili. — so kričali sorodniki, okoli njene postelje. — Nikakor ne. — se je branil dr. Garrido. — 1'mrla je vsled i svoje bolezni, ne pa zaradi mojih zdravil. Glejte, sedaj bom vzel ista -zdravila. Vzel je isto količino od obeh zdravil in izpil. Ravno tako hitro kot Mrs. de Candu je umrl tudi dr. Garrido. ^U>Iasti so odredile i preiska vo. Zdravniški izvedenci pravijo, da ker je zavžil oba zdravila ob istem času. je povzročilo močan London, Anglija, 3. novembra. Angleška "la^na armada", katere demonstracije j*1 razbila silit delih sveta ' londonske policije, se nahaja š(: vedno v mestu brez načrta, kaj storiti. Ker so oblasti pokazale odločen odpor proti korakanju de-I monr»trantov proti parlamentu iu aretirale njihovega voditelja W. ■ A. L. Ilanningana. j** upadel bre^ j posel ni m vsak pogum. Zadnjih 24 ur so bili mirni brez vsakih načrtov ^a bodooe demonstracije. Večina nezaposlenih, ki so pri-| šli v I»ndon iz vseh krajev Anglije. da protestirajo proti nezadostni vladni podpori, je zagrozila. da ostane v Londonu, dokler ne bo njena pritožba sprejeta v parlamentu, j Največja skrb oblasti jf bila, kako razgnati to množico. Nekateri so odpotovali proti svojim domovom, po tretjem spopadu s policijo, toda ni znano, kaj bodo napravili oni. ki se še nahajajo v Londonu. T "panje, da bodo njihovi voditelji preskrbeli, da bodo ppsJani domov, je izginilo, kajti njih prevoz bi veljal najmanj $4000. če. sar pa ne morejo nabrati s prostovoljnimi doneski. Policija je naznanila, ako do sobote ne odpotujejo iz Londona, da jih bo poiskala po delavskih domih in drugih poslopjih, kjer so nastanjeni in jih bo spremili* iz mesta. Kako mislijo oblasti postopati, so pokazale, ko je policija obkolila glavno stanovališče in popisala vseh 70 brezposelnih ter jim ukazala, da čim prei odpotujejo. V Angliji je 3.000,000 brezpo-selnih in dobivajo podporo orezpotreben okrasek. Narodu je treba le z mezincem ganiti, pa gre večstoletna »lava k vragu. ,V Evropi sta samo dva vladarja, ki imatui še nekaj besed in oblasti. To sta romunski in jugoslovanski kralj. O jugoslovanskem m vemo dosti slabega, dočim se je ro-J munski kompromitiral pred vsem svetom s svojimi pusto-kwiMSiwni. Jugoslovanski kralj je baj«* priljubljen pri pretežni večini naroda. Celo inozemski dipiomatje in politiki, ki se jim ni tnt*ba bati jugoslovanskih policijskih oblasti, priznavajo, da bi se v sedanjem času Jugoslavija ne mogla vtffcriati brez Aleksandrto. * T prej ali slej ondatili ž njim. Španski kralj je moral kar če/, ikh- pobrati nekaj svojih dragocenih šil in kopit ifcr najbrž v čeških Karlovih .Varih z vsemi desetimi hvali Boga. dn ko bili Spanci tako geutlexnapaki, da somu dovolili oditi z zdravo kožo. Angletški kralj je že zdavnaj figura, ki .><• ne sme niti pošteno dikLahniti brez dovoljenja angleški ga ministrskega pmteednika, kateri vkada Angliji z dovoljenjem večinel narodnih zaupnikov. Kralj in njegovi princi se zavedajo svoje usode in položaja ter vsledtega le toliko rogovi-lijo kot se »podobi. Domneva, da se bo bivši kajzer vrnil na prestol, je lune&na. To se pravi, utegne se vrniti, toda Nemčiji ne bo nikdar več vladal. V Evropi so št» trije kraljici, ki vladajo po Mussoli-nijevi volji: laski Viktorio Emanuel, albanski Zogu in bolgarski Boris so povsem brezjjoinemimi. Zogu ni nikdar imel uo^nc oblsti. Vittorio Emanuel je pa izgiibil svojo oblast pred desetimi leti, ko mu je ko-rajmii bivai »oeijaliat Mussolini kar iznenada frknil s palčku m sredincem |kk1 nos. Tretji je Wgarski, ki pa tudi dobiva iz Kima povelja. Tak je torej položaj evropskih veličauatev. Prejšnje generacije bi jili mogoče pogrešile, sedanja pa ne bo i>o-točila sa njimi nobene solze, ko nni lx> odbila zadnja ura. Vse je minljivo in vse mine. Tisočlet ja je trajala njihova oblast, v začetku dvajsettigi« stoletja jih je pa začela pobirati zanje strupena slami, ki se ji pravi volja na-roila. In izginili so drug za drugiui: najprej portugalski kralj in kmalu za njim njegov sin; med svetovno vojno in po nji je pa porušil plaz ljuske volje: bolgarskega Ferdinanda, nemškega Viljema, avstrijskega Karola, ruskega Nikolaja, grškega Konstantina in slednjič španskega SRCE ZA RAZUMEVANJE Ta poslanica je naslovljena na vas, državljane nedavne, ga priseljeniškega izvora. Ideal Amerike je za vas še vedno nekaj svežega in živega, up, ki ga nista raba in čas za temnila. fUJU Hte prekinili ljube vezi jn o^pofovali iz sta-rodavaih pristanih. da pci^fte tm% raj potiti** in ude^ja. predstavljate v gotove« pomenu željo vseh tvM in v imperativu rojenih, da bi imeli več Jo priliko za življenje in za uživanje sadov svojega dela. Toda neenaka porazdelitev življemkih bremen, predvsem urinki neenakosti in kriviee. dosti bolj teže nove priseljence v borbi za zopetno obnovitev. Novi Ainerikanei, ki so prvi .prizadeti od vsakega viharja. od gospodarske depresije in vsakovrstne raz-rrd^e nrgotovo»ti. stresne bolj kot katerikoli drugi element našega prebivaLstva. po vodstvu in stalnosti, po neovirani poti. vodeči k prilikam in predvsem po simpatijah in razumevanju. Ni van NI« z rožicami postlano, ko ste začeli no%o življenje v pavih in tujih okoliščinah. Nekaterim j.e novo življenje prineslo uspeh in bogastvo, skoro vsi smo pa debilj priliko za udobnejše življenje ter obljubo, da .bodo naši otroci vzgojeni in živeli v boljših razmerah. Oni ki so bili deležni več prilik, ne bodo nikdar pozabili svojih križev in težav ter bodo vedno želeli, da bi bita manj srečnim naklonjena prilika za človeku spodobno življenje p da bi ne izgubili upanja v boljšo bodočnost. V tem usodepoinem času stre mimo vsi po boljši bodočnosti. Kdinole srce, ki razume, zamore .odpreti vrata v Ameriko, katero so opevali in o nji toliko pripovedovali. To opevanje ne »me pnehati in pripovedovanje o Ameriki ne sme biti nikdar končano. Oko, ki vidi v vsak kot in vog^l te dežele, v domove revežev in palače boU srečnih; uho. ki sliši plač in smeh: razum« ki pozna razmere vsepovsod—predvsem pa— *ree za razumevanje. / » Kdo bo olajšal bremena življenja? Kdo drugi kot oni, ki bo znal pridobitve življenja bolj enako razdeliti med vse razrede in jih znal prilagoditi razmeram ljudi. V tej uri sodbe in krize se je pojavil JRA^KLJN D. RqOSI&Vf^/r, ki ima razumevanje in ,vdanost do razredne pravičnosti. On bo oživel pojemajoče upanje milijonov moških in žensk, stokajočih pod pretežkimi bremeni. Moški in ženske, ki zastonj iščejo prilike za delo. da bi prispevali svoj delež k napredku dežele, morajo imeti najnujnejše potrebščine« Simpatija in sočutje mora t azavzeli n»e-sto v zadevah človečanstva. Srce, ki razume, mora zopet prevzeti vodstvo. K® h® -Posegel FRANKLIN D. .KOOSEVELJ s svojimi izrednimi zmožnostmi v naše narodne javne zadeve, s svojim širokim znanjem, bi sirov id nosijo in pogumom in ko se bo vzpodbudno lotil naših socijalnih in gospodarskih žfcdev. bi napočilo novo razdobje. Da se približa to razdobje, za* morejo omogočiti ameriški vodici tukaj in v ino-zrmstvu rojeni. Vse se jnorajo združiti v na- logi, da razbremeue preveč obremenjene ter da navdajo ves naš narod z ozračjem resničnih obljub. GLASUJTE ZA ROO&EVELTA' Si m BLAZNIKOVE Pratike za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. y v Cena 20c s poštnino vred, "Glas Naroda" 216 West i8th-Street New York, N. Y. n ( Advertisement) Avstrijska politika. Znano je .stremljenje premaga- J hvaliti le golemu slučaju za for nih držav po ukinitvi ali vsaj po omejitvi obveznosti, ko so jih mo- prišel še o pravem easu. da je rešil učiteljici ži vljnije. V Avstraliji, kjer j.- treba računati z ogromnimi razdaljami je že organizirana »talna letalska zdravniška službo. Postojank, ki imajo zdravnika, letalo, pilota, lekarno. skladišča bencina in ra-dio-po-tajo. je v Avstraliji mnogo. Kjer .se ne da opera yja napraviti na iiic^tu. prepeljejo bolnika z letalom do najbližje bolnice. Ta sanitetna služba >»• je si-jajno ohm-rda. l»r«-z nje bi bili farmarji in njihovi svojei v mlda-I ljenih krajih izročeni na jnilo<.t Peter im* j }>o .spremembi mirovnih pogodb v smeri milita rizaei je. Kot prvo stopnjo za h t ova Avstrija spremembo sedaj določenega sistema .. , državne -hrambe v milico in sev«'-1 »f"" . razn,ni ^'»^-»".r. Zg.nlo- _ j,. Uk tmlii pravi ,,H jib Zaročenec: — Kajne, draga, da boš mogla živeti od mojih dohodkov.'! Zaročenka — No. ja. bo že ... Toda od če.sa boš |>a ti ])otcm živel * — Oprostite, slišal sem. da iščejo tu blagajnika. — Da. iii celo dva. Novega in starega. * — očetka sem trpi na notranjih finančnih križali, ki so povzročile polom njenih največjih | bančnih or^anzacij. Prvo konstituiranje >.o izvedli v Avstriji socijalni (kmokratjo. Prvi predsednik je bil Setz, današnji dunajski župan, prvi državni kancler pa dr. Itenner. S<>-cijalni demokratjp so -.i zamislili nemško Avsrijo kot enot malno večino enega glasu. Toda} naprej, ker se Velenem- J pričakuje ort»ti vladi. I'mrl je tudi Schober. ki je neklerikalne meščanske .stranke še znal držati v neki otalni liniji. Položaj v Avstriji je danes tak. da ima v parlamentu Dolifuss za svojo vlado en gla>, ali v najboljšem primeru dva glasova zajamčene večine. S temi izgledi je stopil zvezni kaneelar pred parlament. ki se je 18. oktobra sestal k jesenskemli zasedanju. »Jasno je, da pri takem številčnem razmerju ni misliti na kako smotreno j načelno politiko, kaj šele na politiko "močne roke" Dolifuss zato krčevito snubi Velenemce, ki pa za sedaj odklanjajo sodelovanje. Si.■♦t pa peščica velenemškili gLasov tudi ne bi ravno zabelila zelja. Grozi pa Se druga nevarnost : kako .si pri svoji notranji nevtal-nosti predstavlja uvedbo milične-ga sistema. LETALSTVO DOBROTNIK ČLOVEŠTVA ... uo naei" | razkol med krščanskimi soeijalei jonalno državno organzacijo. ki Že pomladi se je na strankinem naj bi se prej ali slej pridružila veliki 'Nemčiji. Toda že s počet-ka je bilo videti, da -pri tem ne i aoin Bog žnjimi. Otii, ,ki so ostali, .so pa menda že ,j tolik« previdni da, zbirajo potreben denar oziroma sredstva, relon, st. je sieer to. močno stranka. krSeansko,sOei- da nova nevarnost se poraja iz jalna. je imela vse drugačne ten-1 gospodarske situ«ciie. Mehanski dence. V enotni Avstriji > jut-L|0ji stranke, obrtniki in trgovci, via do val Dunaj, k, so mu Mala ob „iSo zadovoljni z gospodarsko po-strani t ud. druga večje mesta in j iitiko viade. Tudi uradniki s se. mdmtrusk, kraji. Taka Avstrija dan jim k urzom niso zadovoljni V b» bila trajno izročena nadmoči ušesih vseh meščanskih slojev, tu-socijalistov. Podeželski človek, | di kronsko socijalnih. zveni ge-kmet. mah obrtn.k. mali trgovec. U, opoziciji: "Proti agrarnemu pa Je bil ze od • | Zato je zelo verjetno, da bo raz-1 velja vi jen svoječasni sklep parlamenta. naj se še to >zimo razpišejo nove volitve. (Razpust -parlamenta je bil med gib razmerah ne prihajali vpo- tem res že od goden. Op. ur.). itev. t Avstriji pa imajo važnost kot jeziček na tehtnici. Vnem je T*6 T aPom™a Kliioranje o odobritvi ■idhnjtga mednarodnega posojfls,. ko te je ▼Uda imtU za- Pri takih razmerah se mora človek res začuditi, da se Avstrija vendarle čuti poklicano, po zgledih Nemčije in Madž&mke trkati ns mednaiedita Trsta z zahtevo! Primerov, da pomaga letalstvo človeku v sili in nesreči, je mnogo. Vsi jasno pričajo, da ima člo-vcšvo v letatitvu ne samo izborno prometno sredstvo in strašno o-rožje. temveč tudi velikega dobrotnika. Letalska pomoč v >jji ima za seboj celo vrsto junaštev. Najvažnejša je pomoč letala v primerih, kjer ;rre za človeško živ-Ijene. Prevažanje bolnih ranjencev. zdravnikov in zdravil po zraku se je že večkrat sijano obneslo. Naj omenimo samo nekaj primerov. Povel jnik letališča v Oster->un-du na .Švedskem je dobil nujno prošnjo, naj prepelje iz oddaljene ko je prepeljalo iz Krankfurta preko Moskve v Teheran v Per-' ziji H)0.fM)0 d<>z cepiva proti ko-' leri. ki je takrat divjala v Perziji. Pomoč prebivalstvu zamrznjenih otokov v Ilaltiškem morju bi . bila tudi nemogoča brez letal. Tn-j «i I zamrzrnjeiie parnike v severnih krajih že včekrat rešili na ! širnem morju, ediiio na ta način, da so metali po>adki iz zraka živila. Tudi planinske koče visoko v gorah dobivajo v sili pomoč po zraku. S padali mečejo iz letal kočam hrano, gradbeni materija!, kurivo itd. 50 poletov je treba, pa spravijo v gore toliko inatrijala. kolikor bi ga znesli nosači tja v ."iOdneh. In zračni promet je vtem prinjern celo :i<>rš eenej.ši. Zanimiv j»- bil primer rešitve v Alpah preti leti. Znani francoski pilot Thoret j«- opazil med pole. toni na o-t r"in frrebenu Alont ■IMauca turista v nevarnosti, da pade. Turist je dajal letalcu znamenje z robcem. Letalec se j.- takoj vrnil v dolino in alarmiral gorske vodnike, ki so si- brž napotili v gore in rešili turista ter Za žensko je važna preteklost. za moža pa bodočnost. * Pomočnik tovarišu : — A ko ne bo mojster preklical svoje besede, grem. — Kaj pa ti je takega rekel f — Da moram iti . . . Ženska ne zahteva razumevanja. temveč ljubezni. * — »Pomisli, prijatelj, ko *etn prišel včeraj iz pisarne domov, mi je primaknila žena na-lonjač k peči. pripravila mi je copate iu mi celo osuažila pipo. — Povej mi no brž. koliko veljala njena nova obleka.' rozd- vasi težko bolnega. Takoj je po-, njegovega ranjenega spreiuljc slal tja letalo z dvema vojaškima i valca. Letalstvo pa igra važno/ pilotoma. 20 km dolgo pot sta • vlogo tudi v pokončevanju škod-preletela v 70 minutah in čez pol- J Ijivega mrčesa in gašenju drugo ure* je bil bolnik na opera-| nih požarov, cijski mizi v bolnici, kjer mu je takojšnja operacija rešila živije-! nje. Na pustem otoku. 11") milj od obale Alaske. se jt- učiteljica pri čiščenju puške težko ranila. Na vsem otoku ni bilo mogoče dobiti pomoči. Po radiju so zaprosili za nujno pomoč, toda morje je bilo nemirno in nobena ladja ni mogla do otoka. Kar se je pojavilo nad otokom letalo, ki se je SLOVENSKA PRIREDITEV. V nedeljo dne 27. novembra popoldne ob pol treh ho v Slovenskem Domu v lirooklvnu tambu-raški koncert. Sodelovali bosta tudi pevski društvi'"Slovan" in "Domovina". — Tamburaši bodo vkratem igrali tudi za radio. Po-spustilo na zasneženo poljano. Iz'drobnosti bodo pravočasno objav-njega je izstopil zdravnik, ki je '.Ijene. DENARNA NAKAZILA ZAN£ 8UIVO IN TOČNO XAXOB VAM POKAŽE NA ' STOPNI SEZNAM T JUOQ8L&VUO n v ITALIJO Din 900------------ $ 3.50 ur ioo .................... Din 100 ................ $ 5.00' Ur 200 .................... Dtn «00................ s 6.75; Ur 300 ................. Dta «00----------% 8-25 tir 400 ______ UslOOP--------------$16^5 Lir 50Q ________________ JDfel 5000 ..................... $79-0011 Lir 1000 .............. Za isalačll* v*€jlh mikov kot zgoraj navotfano. bodlol v " Urah dovoljujamo «a botj« poooj*. ..........t 5.70 ..........$11.20 ..... $16.40 ..........$21.75 ..........$29.75 ..........$52.50 ctlnarilh ali SptjlAgp^ V JlMERIŠKIH DOLMUIB U Sa ttplu^ilo if & morate poslati--$ 570 " JI104M) H "__410 JU) $15.00 » » ___$15 90 " " 7P " " __ »i oo " " 040JR V »__ffiilO » JMjOO » -__$51.30 Pre&palp dobi f atoma kraju izplačilo ▼ dolarjih. CAaua err*«* u •t. (FRANK SAK8EB) WBCT MM imKIT N«W YORK, N. Y. Solze sr. vedno najmočnejše orožje žensk. * — Le da.it»• s'* zavarovati pri nas. dolarjev. je optimistNa to vprašanje je nešteto odgovorov. Znan mn .je j>a tudi naslednji .slučaj: Rojak, ki je bil že desft let ple-šat, se je odločH in š-I v lekarao vprašat. »V imajo kako sredstvo, s katerim bi si glavo namazal, da •bi mil zrasli lasje. Lekarnar mu je dal neko ma< žilo. — Koliko stane * — vprašal rojak. — Petindvaj-et eentov. — AJi mi bodo zrasli lasje? — Xa škatljiei piše. da bodo, j»z pa ne vem. Rojak je nekoliko mislil in dejal : — »Ko. če na škatljiei piše. da bodo zranli. mi pa še dva .glavnika prodajte. 2AUJMM£ HEW YOU, TODAY, HO 4, 1938 LAKOKST MLOWWrnm VVLY »tO 0- A\ W. AH AM IS; znizana najemnina (iuopudivu K*averija je wla že ae>to leto kot |>odii»j*Mttt-ft. pri Zachlan*kvh in plačevala je 21 tcNllo Mohioi) sto blatili mesečno. Že dvakrat so bili v teti let rti 7.11 i- — Vidi*, saj smo ti pravile! Pa J — Seveda jo igra. pa še kakšno. « ni.-i hotel« |M**lušati! I Toda to je kočljiv* zadeva, ta — In vendar vam uioram poj preklicana najemnina.... Od včeraj pravu-i povedati, da mi je to malo gospod Zaehlanskv »sploh več ne nerodni. Ve bila bi sniela prositi' grr ori z menoj, mulo kuha. A ona /a!i g<«rv|MKli ni K.saveriji pla^-o,j ZacJJailskvh. naj mi znižajo na- j B~.i je davi na pozdrav komaj od-im/adnje ji pa vzeli še dokla io jeni ni 110. To je bila moje Mrani, zdravila. Že vidim, tla *e je naše »'rne tečaje. 4ro*podivna jv lahkomiselnost. iskreno medsebojno razmerje obla - — Kaj praviš.' — je zaploskala dii". še več. doeela pokvarilo se im jra zbori te jia izmed K-saverijinih je. ( utim dobro, da bom težko tovariši? z rokami.... Mar ti pada vzdržala z njimi pod isto streho, d-r.ar z neba Kaj ne igra trideset liolje bi bilo, da je ostalo pri pr-zlatih pri tebi mri »ene vloge? otni najemnini. bila namreč m'-iteljica in tako ji je plača neprestano krčila; a pr-v/ga je bilo Jr«*b« kljirh temu i meti pripravljeni h sto datih za najemnino in jih odšteti gospodinj:. (aiMpoditua K saver i ja je plarevrla najemnino točno. dokler .i« niso jele tovarišice nekega dne prigo-v anali: — Kaj ti še vedno plačil ješ s»o zlatih za svoj-j mračno aobieo* — že .s«-stO leto. \edllo etiako. — Ni inogtK-e. Saj vi m> stanovanjske razmerV r ieli letih močr. > i* premen i le.... Tako luknjo lahko e privadila' Plačevati tak» visoko najemnino? — - Ne. pač [»a svoji sobici. Menjati stanovanje j«- vedno tako neprijetno. Človek nikoli 'ne ve. na ki,!cšne ljudi zo|»et naleti.... — Kaj so Zaehlanskv tako ideal Iti ljudje.' — Tega ni« trdim, toda pri njih >* III še vedno na boljšem kakor drugje; poznam vsaj njihov«' d«>-bre in slabe strani. Svoji okoliei sem >e privadila. — Recimo, da je tako. Toda .s lew še ni rečeno, da je treba plati \ t i M0 lako luknjo previsoko najemnino. Reei jim. naj 'ti najemni-4 no »nižajo. Saj so ti v teh šestih le- till že dvakrat znižali plačo, a najemnine v Varšavi padajo. Opremljenih s«>b je zdaj vse |>olir». Tvoja gospodinja to tudi dobro ve in ti 1*> najemnino yroto"r» rada znižata. Kar poskusi. I mm videla, da bo res tako. Gospodična K saver i ja je re* dala pregovoriti in govorila je / Zarhanrkkyni 'a stran znižanja na-jcjnrdne. In takoj drugi dan je poročala o tem v Šoli svojim tova-rivieam. — No. kako si opravila * So ti znižali najemnino! —■ Seveda so jo. brez vsakega « U»ta\Ijanju. « Mslej boni plačevala samo sedemde?»ct zlatih namestil M o. UMETNE SANJE sanjalo mnogo o tem. da .-edijo, stojijo, tekajo, se plazijo, jahajo itd. 1'činek obveze in njenih draž-Ijajev na mišice nog je bil torej nedvomen. Void je na slieeii način razisko- Prvi, ki je začel sanj«- raziskovati znanstveno, je bil učenjak lfe'Tiier. ki je l*>s."» napravil poskus. da bi ugotovil, od kod izvira mora. Spečemu človeku je dal volneno odejo čez obraz, tako da mu je /.a k ril usta in deloma tudi- .. .... . .. , va iH-inek obvez na obeh >pudnj in nosnice. Speci človek J»- pričel . , .. ... , , . koiu-inah. rudi tu se je pokazal težko dihati, obraz 11111 je postal .. ,J, ' ... „ ,„„ porast- motoričnih sanjskih pred- idee vratne odvodnice -o se mu 1 ,--,,- .... , i-. i stav. 111 .sicer po>cbno taksnih ki nabreknile. <•!> vsakem dihu je za-1 , „'. ^ so izrazale pasivno gibanje vsejfH telesa 1 na pr. vožnja > ali spor«-r (na pr. ^eila-nje. vstajanje itd.) Prve predstave izvirajo gotovo iz te«ra. d« Poziv! Izdajanje Usta je t zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, Id so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. » ti tatovom javnega imetja, a da bi bil usp«*h tem večji, sta zadnje čase c-nralni izvršilni komite in svet narodnih komisarjev sklenila. da se za tatvino prevoznega žita uporabi najvišja mera soci-ialne zaščite — smrtna kazen » konfiskacijo imetja.'Po tej odredbi je število kandidatov za smrt-no kazen v SSSH nenadno naraslo na nekaj tisoče v. stokal — a se ni mogel ganiti, veliko muko se je telo končno o-hrnilo. da se je osvobodilo odeje, dihanje je postalo takoj mirne j- še in tako t udi spanje. K. se je -■ - • ^ J nj|(,rf uk;i/,lje pna oseba zbudila, je pnpo- (_______.......... |t,,„; .i,,^^-,. v.e žetve, tako da brez na.ipotreb-Pri tem se javlja |>ej-,tv«>. da kmetje kradejo ži to. ne vzbuja nikakega začudenja. zakaj državni tr<»spodarski kc> možganov razširijo na vse te- j kazni d»\stavo vedorala. da se ji je sanjalo «» gr- . . . . . . di živali, ki ji je ležala na prsih. Pitava o paralelnem prenu-1 ostajajo kmetje Ovirano dihanje je torej vzrok ^ ^ ^ ^^ ^^ ^ , ^ ^ VH>j y rkrfljijli so 1 časni in enakomerni dražljaj o-[stale prazne, zakaj kmetje beže beli gležnjev predstave o prej-j pred gladom v mesto. Kadi teh >.»-dejanjih in stanjih, ko je ! I ost ni h rasnier se je obrnila Zve za nastanek more. te ovire pa lahko sledijo iz notranjih organskih motenj. * Šnjlh PriporM« ren«!«M domače zdravil* "V l-vron him iulu »tutrili Anchor riifl'Ei^l'ff *» n»;Si»lj*r do-r.if« /drani". n< Hotj^^a l-,prr hrl>ei. »klc^, <»hT'e prilike, ki jo j ■ mogo<"-'' U|x»iabljati kot običajno stoječo svetilko ali j « za |njsrcdno razsvetljavo. Stojeea svetilka trosv*-ei»ega nz^rea. - mv.i-nim. iiastibiiinu svilenim s»nčiiikoui V seneui-kn je reflektor iit tuočua Mazda ž;irui'-a. »itt pošilja luč |»roii -t it>|.it. nasi i«ljeuialei !alik<> jtfar-Mjo tZi.iKi na rok., in jC!.7»*iii ><-. ili to. kar smo zdaj. ^ 1 najti v kavarni Lam bi in nekatere spod markiz, — je začel Ma*earot. — Pied svoje bivše »eenee: in med njimi bi se mov-pet ili dvajsetimi leti smo bili mladi, pošte-' da našel kdo. ki bi mi mogel za prvo silo poni ljudje, polni mladostnih iluzij, polni za- soditi nekaj denarja, recimo sto krajcarjev, upanja, iz nas je kar puhtel po^mn. ki j*- sto krajcarjev ni mnogo, kaj ne. ^os]x>d ponos vojaka na Ixjijnem p<»lju. Sta nova i i markiz ! Toda tistega ^dne so pomenili zame smo vsi trije v siromašnem hotelu v rue de^ivy(.nje mojih prijateljev in ozdravljenje , Mednarodni kongres za varčevanje je določil, naj bo ta teden posvečen pouku o kori-tih varčevanja. Vsi narodu na svetu vodijo kampanje, kojih svrha je. naučiti ljudi, kak«) koristno je varčevati. Posebna pozornost je posvečena šolski mladini, da se bo v zgodnji mladosti naučila varčevati. Po mnogih ljudskih šolah vm- t,kovanja mo.l »Senci, j _ Da (kvllii ,.il(> _ j(. lla<|al.il-val lla kiltClfKa SPIli ..l.mil, jO Mllifljiv-, po-X1 Muscat - in v,-udar se mi zdi. da jo bil«;gledal mojo oblek., in ko je /.vedel, da sem nja. Varčevanje nikakor ne pomeni spomnim, kako bralko SlilO V SVojlll 1IM-skopuKtva. Morris Plan je te dni razočarali. Takrat smo bili siromašni, objavil članek z o/.iroin na med la Harpe in imeli smo se radi kot. bratje. — O kako davno je bilo to! — je zamr-mral Hortcbizc. moje ljitbice. Kosem prišel v kavarno Lamblin. ni bilo Tam še nobenega mojega znanca. Natakar, I danes. In srce mi stiska silna bolest, če se* domači učitelj, mi je izvolil odgovoriti, da , . . . , II NAM£RAVAH ffHREBRI VESEHCE. ZABAVE * o GLišOi 'Q^NAROpA'^pa SMRT ZA TATYBW PŠENICE narodni teden varčevanja, v ka- i gospod markiz, toda bodočnost smo videli pred seboj v najlepših barvah. Catenae je Kadi velikega jrladu je bilo v Sovjetski Rusiji mnogo žitnih tatvin. posebno pšenice, katero odnašajo kmetje s kolektivnih posestev in .-i mejjepo moko za hišno porabo. Ker pa je bilo takih slučajev preveč, .so bile izdane strode kazni za "tatvino kruha". To se nanaša tudi na tatvino pšenice. katero prevažajo po železnici ali po vod i Organi sovjet. vlade so se prav brezobzirno borili pro- j tereni ie rečen«: — Varčna drn-Uma ne kopiči denarja. Pametno! bil odlikovan/a svojt delo "O prenosu last-•ra izdaja za svoje potrebe ter šte- niiie'\ Hortebize za svojo delo 'Analiza di sistematično Morris Plan sve- i siunljivili sllovi"*. jaz st 111 pa Uspešno štn-tuje onim. ki imajo kaj denarja, j djra| pmvo. Nesreča je hrttHa. ize S]>rl s M-0jn rcKlbhlo. Cateuacovi kat»*. ki nosijo 41 ^ odstotka obresti. Za po«lrobm».st i pišite ali pa vprašaje, pri Morris Plan Company. West 42 Street, ali pri podružnicah. 17 Enimi S rt^i ekstrakt smreke, znanstven izclwVu iz smrekovega dreves*, ki ratfe r t urinski h gozdovih ter je znano kot arlstokrat r^druAini iglastih dreves. --NA TR«U* 1'SPK^NO IZZA 174,".-- V kanab |» ik»1 kUufrrama # ZA JPOL KlUNiRAMA^^ In en kilogram zajm KiiiUiBUf______^10 tat w. ZA -EN KIU^RAM B. C. HKAL^g crrt nnlitelji so živeli \ bedi. jaz pa sploh nimam rodbine... Tako smo začeli polagoma dovati. Jaz t dini sem zasluzil nekaj denarja z in-strukeijami... Zaslužil sem pet in trideset krajcarjev na dan iu k8a bo beda še večja, sem se do ušes zaljubil v siromašno dekle, ki je boh halo na pljučih. Kdo bi bil slutil kaj takega pri sfingi z zelenimi očali, ki se je imenovala Masea-rot r — Povedati vam hočem -to zgodbo kratko. — je nedaljeval; — Xekega dne je prišlo tako daleč, da vsi skupaj nismo.pr(*mo^li niti beliča in Hoiiebize mi je bil bas po-vod*al. da Im> moja ljubica kmalu umrla, če ne t »o inreia do»bre hrane. — Xo. le piH*akajta. prijatelja! — sem vzkliknil. — Deiiitr hoiuo kmalu imeli. Planil sem ven. ne da bi vedel, kaj bom počel. Vpraševal sem v uhu. ali naj iztegnem roko in začnem prosjačiti, ali pa zadavim mipioioče?odnv še ni. da pa morajo priti vsak čas. Dejal sem. da jih počakam. Nanakar me je vprašal, kaj mislim naročiti. Odgovoril sem: nič! in sedel v kot. ('akal seniwlobre četrt ure. ko je naenkrat vstopil v kavarno mož. čigar obraz mi w izgine iz spomina, četudi bi živel sto let. Bil je bled kot zid. ig< gove poteze so Irile raz-jedene in ustnice so se mu »tresle. Takoj mi mi je bilo jiLsno, da imam pred seboj moža, ki ga preganja kruta usoda kakor je mene. Toda on je moral biti bogat, t'im je sedel v naslanjač, so prihiteli natakarji iu ga ponižno vprašali, kaj izvoli l/aročiti. S hrope-čim glasom, ki je bil tako težko razumljiv, da so morali vprašanje dvakrat ponoviti, je naročil: — Steklenico zganja iu pi^dni pribor. To. kar je M asi-a r< »t pravil, je bila resni--čna zgtwiba. Xa poslušalce je napravil glo-lw)k vtis. (Vlo večno snrehljajoyi se dr. Hortebize je postal resen. — Pogled na te^a moža. — je nadaljeval lastnik zavarovalnice. — mi je bil v olajšanje. Ljudje snnr že tako ustvarjeni, da nam nesreča bližnjega pomaga- prenašati lastno nesrečo. Bilo mi je jasno, da mož strašno trpi in z nekakšnim nezdravim zadoščenjem sem dejal: — Življenja ne preklinjajo samo .siromaki, tudi bogaitiui imajo svoje križe in težave. , NADAIjJEVANJE slepi VSAKDANJI KRUH Fl 47 Za GI>i Naroda priredil L H. (Ntdiijertnjf.) Tudi Vi Materina pretnja: — fe greš k tej babi, ti razbijem jrlavo. — je ni mogla zadržati. Toda sramota, neizmerna Kramots. ki ji je pognala kri v lica. ako je pomislila na mater. Kaj bo o njej rekla Mina? Zmerjarla bo! In. ali Ji bo mogla oporekati! >>! Greta j« bila dovolj %tara in tudi dovolj prebrisan«, materi ni bilo treba tako glaano kričati da se je razlegalo po celi kleti, asj je vedela vse. In tako ni šla k Mini, ker je sramovala. Toda danes je ni bilo sram, dan*« jn je mo^la prinesti veselje — Artur je bil zopet doma! V Kopitarjevi ulici je našla samo Matildo v klybuku in paj-rolanu oblečeno v črno obleko ker je bila ravno pripravljena, da gre. Ka\n<> je zaprla vrata. Greta je izvedela, da Mina ne stanuje več tu. temveč v Železničarji ulici pri nekem Mlinarju; za številko Matilda ni vedela. In tako je letala Greta od hiše do hiše in je z bojazljivim Šepetanjem izprašrrala po nekem Mlinarju. Konečno \*ndar najde; Mina pa he ni niti razveselila! Kako m zrastla 1 — pravi Mina in jo potegne v kuhinjo. — Sedi! In zdaj mi povej, kako si me našla. Greta ji pove da ji je Matilda, ko je ravno odhajala z doma. povedala njen naslov. Mina se prestraši. — Kaj? Matilda praviš, da j«4 šla z doma! Ali ne čaka na mene! In v črni obleki! Sama! Ne s Frido v naročju! — Trdo prime Greto. — Kje je bila Frida! — Kakšna Frida * — Moja Frida. moja mala dekliea. — O. tako. — Greta zardi iu povesi oči k tlom. — Je nisem videla. — H, Bog! — Mina je bila vsa nesrečna. — Tako. zdaj «*re tudi ob nedeljah popoldne iz hiše in pusti Frido samo! Ali je kaj rekla. kdaj zopet vrne! Ali pa. kam gre? Ali zakaj gre! Greta na nobeno vprašanje ne ve odgovora. -- Artur je zopet Inkaj. — reče še enkrat iti gleda v Minili obraz. Nobenega žarka veselja ni v njem, in tudi ne nobene sra-ineljive rdečice, nobena poteza ni izdala presenečenje; njen obraz je popolnoma miren. *»!ali v .sirotišnico. pozneje »ra je pa adoptiral trgovec William Bright well. shipping news PETROLEJ IN PREMOG VATIKAN GRADI HIŠA. KJER SO USTRELILI CARSKO RODBINO (Jeologi so preračunali bogastvo premogovnikov in petrolej- zidajo. Po Iaterenski pogodbi je dobila sveta stolica od Italije pri- skili vrelcev, pa so dognali, da bojbližno dve milijardi v gotovini in trajala doba premoga, takozvana vrednostnih papirjih. In večino "črna epoha" še približno 22*K) tega denarja Vatikan investira v let. Angleški premovniki bodo iz-j nova poslopja. Gradbena delav-črpani v 100 letih, nemški v 14(H) nost Vatikana pa podpira tudi ita-letih. ameriški v 20(M) letih. Mno- I iijanska država, ki se je zavezala go hitreje pa bližajo koncu sve- zgraditi na lastne stroške vati- tavne petrolcj.ske naloge. Ameriški petrolejski Dohertv trdi. da se bodo ameriški! petrolejski vrelci izčrpali v enem desetletju, če se bodo nadaljevale njejrove prekomerne uporabe. Anglež Richard Comayne je preračunal. da bodo svetovni petrolejski vrelci v 80 letih suhi. Ta prerokovanja so vzbudila mnogotera vprašanja, kako in s čim bi nadomestili petrolej in premog v bodočnosti. Znanost se je s temi vprašanji vneto doslej že bavila. a ni dala nikakih pametnih zaključkov. Misli i-o predvsem na to. kako bi najbolje izrabili toplotno moč premojra. da bi na ta način podaljšali "življenje" velikim premogovnim zalogam. Danes se na primer v najboljših kurilnicah parnih kotlov pora-bi le 13 odstotkov kalorične energije, ki jo hrani v sebi premog. Drugi načrt se dotika misli, kako bi ustvarili u-metni premog, fire namreč za ra-cijonalno in sistematično porabo ojrromnih šotnih skladišč v zem- kausko železnico. V-a druga vatikanska poslopja, kakor velika ra-mairnat .• . • . i ... . j dio-postaja. nova umetniška pale- Bivši sovjetski študent N. Mo-( skvin. ki je prispfl nedavno v | Pariz, pripoveduje o življenju mla I dine v Rusiji. Na eni strani vzgajajo mladino strogo v komunističnem duhu. na drugi jo pa tarejo skrbi za vsakdanji kruh. Posledica je. tla mladina 11- pozna mnogih važnih dogodkov iz ru->ke zgodovine, zlasti ne iz začetka našega stoletja. Prebivalstvo Rusije je v splošnem h' pozabilo, da je bila carska rodbina umorjena. V literaturi iu dnevnem tisku se o tem ne razpravlja, in mlado pokolenje sploh ne ve. kako je carska rodbina umrla. K<> sem bival v Jekaterinburgu. pri- 5. novembra: Champtain v Havre 9. novembra: CtHisexelt v Havre Hamburg v Cherbourg »«. novembra: Berlin v Hremen Ceni«? Grande v Genoa 11. novembra: 'tn«-ri<_* v Cherbourg Kremen v Frtmen l-.ris v Katre 12. novembra: VolenUuin v Boulogne ^ur CJer Hex v Genoa 15. novembra: Leviathan v Cherbourg in l;rein"3 15 novembra: Vuli-ariia v Trst 1'euttfchUnd v Cherbourg 18- novembri: Olympic v «"fcerb-)iirg Kur«,pa v Bremen 23. novembra: St. L<(»utm v CifrlmurK Pr*-s Harding v Havre 24. novembra: Gen von Steuben v firemen 25. novembra: FJ.-rt-iigaria. v Cherbourg 26. novembra: Cttam|»!ain v Havre A«lgu=tus V Genr.a Vajmk v Cherbourg 23. novembra: iirenien v Bremen 30- novembra: York v Cherbourg Manr.att.in v Havre Subiidam v Boulogne sur Mer 1. Cecembra: Stuttgart v Bremen 2. decembra: llom«rk v Cherbourg ■i. decembra: It»-* v G*-n--a 6. decembra: Saturnia v Tret 7. decembra: f\ur"pa. v Bremen Ite« I:>>o«evelt v Havre 8. decembra: Berlin v Bremen 5. decembra: I* A IMS (BOŽIČNI IZLETI Havre Albert lfc»II'n v Clierl-.urg Oljmplc v Cherbourg "0 decembra: tlom i v 13 decembra: Harhl-ire v Cherbourg 14. decembra: M i* i«- v Cherbourr Iter. r,jr;i ri* v Cherbou-* f"oiite di £3.1 \ O i a v Cen >a 15. decembra: Bremen I.ev iaih in v Cherbourg Jn Bremen 21 decembra: Pre« Hcrrltnfc v Havre I'eutM-hland v Cherbourg 22 decembra: I »res. len v Bremen 21 decembra: «*hamt>' tin v llnr« Homeri«' v Cherbourg 27. decembra* Kur v Bremen 2? decembra: N York v Cherfniurf Msnlnltr.n v Hm vre 30 detembra: OI\rnr»if- v Cherbourg rija. governerjeva palaea. poštni urad itd. m> bila tzgrajena. na stro- poveduje Moskvin. sem se vee- ške Vatikana. , Zadnji veeji gradbeni projekt _ Vatikana je nova palača, kamor pride šest svetili kongregacij. l*a-la«'o so že žareli graditi, in sicer na-sproti cerkve Santa- Maria. — Zgrajena bo v slogu te cerkve in drugih poslopij trga. Gradi jo in- krat spomnil, kako je postalo to mesto z godovinsko. Kmalu po prihodu sem se napotil v prole-tarski park in na trgu blizu parka so mi pokazali enonadstropno hišo. res. to je najpomembnejši zgodovinski spomenik, hiša trgovca Tpatijeva. kjrr je bila ustre- DVA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Na najnove sem frarceskem parn ku Pr ljubljenem parmku 'CHAMPLAIN" H m PARIS 26. NOVEMBRA 9. DECEMBRA Izletnike bodo spremljali izveaem tprem'jevalci F-^nch Line NIZKE CENE ZA VSE DELE JUGOSLAVIJE Za informacije iu \-{>r;i£ajt«- pri iutš«m h kali »nt .iuer.ru I.K«» ZA KKAJŠKK MCTI.uK'I.ITAX TKAVKL rTen. raJ Travel S» rvi« e. rn Bt'BF.AI" 'FranU Sak.-er > ^ 1359 Jjt.« ori'l Av, New York. N. V. 21»i \\ l»th S t . ,N>w Y>.: r.. N V ^Fherieh Jlne 19 STATE STREET NEW YOR<. N. V. ženir Momo. Palača kongrcgacij Ijena camka rodbina, bo imela zanimivo oklopno klet.; Prihodnjo nedeljo sem si ov'1^- vi.sr»ka bo štiri nadstropja. Podzemni del je že dograjen, nadzemni bo pa pod .streho v juniju prihodnjega U'ta; dograjena bo palaea leta C »d konkordata. z Ttalijo jf* Vatikan neprestano največji stavbenik Rima. SIN CESARJA MAKSIMILIJANA? dal to hišo. Debele preproge pokrivajo tla tako. da se koraki ne sliši jo. Hiša je spremenjena v nekakšen muzej. Rdere sukno in zavese temn^ barve napravijo na človeka muč^n vti.s. Vsi govor** tu tiho. kakor bi bil mrlič v hiši. Xekatere sobe so obnovljeno tako. da vidiš v njih vse. kakor je bilo usodne dni. ko je prebivala v njih carska rodbina. V eni *»o- , bi stoji >t*-kl»-iiH omara z napisom: "Revolver in sablja delaven verhiseške tovarne Matrosova. ki je izvršil obsodbo jekaterin-burškega sovjrta delavskih, vojaških in kmečkih zastopnikov na-1 carsko rodbin«/*. IŠČEM svoj»-ga brata Frank Dovjak, doma iz D«»leuje vasi ]>ri ("erkniei. V Ameriko .i«- jtri-š-1 pre«l 31. leti. Pred 1<> leti j«-odšel v Milwaukee, \\".s.. ali v Ki«'hm«>iid. Spor«»riti mu iuiatn važne stvari. Moj mož j«- umrl 1*. septembra «'v k-|o kaj ve o njem. naj spor«n"i sestri: Uršuli Bacar, 951 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind. (3x 5) CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Serilo (ENGLISH SLOVENE RE>OU) Bi>dc aam« $2.— Naročite fs pri KNJIGARNI 'GLAS NARObA' tl< Went lttb 8tree* new fork City ... „ .... , „ , Blizu virginske obali pri Kap Iji. Iu niL-Iijo mokro soto potom tt ■ i ■ i- . . ... ,, ___1 "Henry Jezi <0 m gl«»boko ogrodje visokega pritiska (do 100 atmos-1 ja(,rniee «Meri(]a« ki sp je to. fer) na nek Mrm predelati, da • .|r ,efa lf)n Xa «Meridr je bi bila porabljiva kakor premog, j takrat rniee Xa ...... . . —odšlo vi jeni mehiški dabipolagaliupv veeje irablja-pre(Wdnik ])i}iz v Evropo kron. ske dragocenosti bivšega mehi- nje vodnih moči prav v uvrho fjgrevanja ni preveč misliti, saj stoji pre nami stoletje, v katerem se bodo p«>stavile vse vodne moči v službo človeka. Nemški učenjak Viktor Meyer je prišel na misel, la bi porabili visoko napetost bliskov. katero bi spravili v akumulatorje. Xeki angleški znanstve-3 škega cesarja Maksimilijana, u-strefjenega leta 18*>7. Zaklad se cenili na 5 milijonov dolarjev in vse to ogromno bogastvo se je potopilo z "Merid<»*\ Zdaj hočejo Američani zaklad dvigniti in tu .se začenja zanimanje javnosti za trgovca z ribami v Islingtonu v nik zopet ^ pri poro«" a, da bi pora-, A Hj. WilIiama Bright well a. bili mogočno morsko valovje kot Muž je ^ aTneriškemu kapita- električno silo in