poS/nlna plačana v gotovini Domoljub v Cfublfani, II. oKtobra 1939 ^ ----— «---- Celo 52 • Šle v. 41 Ne pozabimo na Kreka! 8. oktobra 1917 je umrl. C« pregledamo 'danes vrste ljudi, ki so Kreka Se osebno poznali, bomo videli, da je večina od njih že »videla Abrahama« (to se pravi: da je stara že čez petdeset let). Saj je Krek 22 let v grobu in med nami je že dorastel prvi rod, rojen šele po njegovi smrti. Tele vrstice so namenjene vsem Slovencem: tistim, ki so s Krekom živeli, in tistim, ki so o njem samo slišali. Prvim naj bodo prijeten spomin na lepe dneve, ki se ne vrnejo več; drugim naj pokažejo moža, ki je tako rekoč že pred desetletji mislil tudi nanje. Saj je Krek pri vsem svojem delu mislil na to, kako bi se ustvarilo boljše in lepše življenje za rodove, ki bodo prišli za njim. Kot učiteljev sin se je rodil Krek pri Sv. Gregorju nad Sodražico 27. novembra leta 1865. Po zgodnji očetovi smrti se je z materjo preselil v Selca nad Škofjo Loko, kjer je našel svoj drugi dom. O Selcih je lahko rekel, da mu tukaj »ni neznan noben obraz, kjer vsak pozna me, vsakogar jaz«. Postal je profesor v ljubljanskem bogoslovju in je bil 13 let državni poslanec, par let več tudi deželni poslanec. Razmeroma mlad je umrl; saj bi mu bilo danes šele pičlih 74 let, če bi še živel. Vsak stan bi pri nas lahko napisal majhno knjižico, kaj je Krek storil zanj, »Domoljub« prihaja predvsem med kmečke bralce, zato se ozrimo prav kratko samo na brazde, ki jih je zaoral Krek v zgodovino našega kmečkega stanu. Danes je Slovenija preprežena z mrežo hranilnic in posojilnic po Rajfajznovem sistemu; te vrste zavodi so imeli najpridnejšcga ustanavljalca ravno v dr, Kreku. Njegova želja je bila, da bi vsaka količkaj večja župnija imela svojo hranilnico. Krek je dobro vedel, da se splošno blagostanje ne more dvigniti brez pametnega varčevanja. Rad je izražal željo, naj bi vsak otrok prej ali pozneje prišel do tega, da bi imel svojo hranilno knjižico. Treba je hraniti bele denarce za črne dni. Da to pa varčevanje lažje, zato naj ima vsakdo priliko za varčevanje tako rekoč doma. Bili so časi, ko je vsa bivša Kranjska imela en sam denarni zavod: to je bila znana »Kranjska šparkasa« v Ljubljani, kakor so splošno Dvojno pregreho dosedanje šole po Slovenskem sploh imajo, kateri vsaki moder in pošten mož lahko spozna in omilujc, »ko ni slep. Prva pregreha je, da nišo dovolj cerkvene; druga, da n is o slovenske, kakršne bi imele biti. (Slomšek, »Zgodnja Danica« 1850.) imenovali Kranjsko hranilnico, ki je na tvojem poslopju dolgo časa imela samo nemški napis, dasi se je v to hranilnico stekal skoraj izključno slovenski denar. S tem denarjem se je pri nas podpirala nemška trgovina in industrija, Krek je vedel: če hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodje, moramo najprej svoj denar upravljati sami. Kmečki denar v kmečke zavode, slovenski denar v slovenske zavode! Tako bodo našli poceni posojila kmetje, ki pridejo v stiske, dobili pa bodo tudi kredita podjetni ljudje, ki hočejo trgovati, ustanavljati večja podjetja ali pa tudi samo izbolj-šavati svoje kmečko gospodarstvo. Ves izobraženi svet je uvedel v oktobru dan varčevanja — lahko rečemo, da je Krek premnogim Slovencem če ne omogočil, pa vsaj močno olajšal varčevanje. In slednjič je nekaj resnic« na tem, kakor pravijo stari ljudje: da nikdo ne zasluži tako malo, da bi ne mogel ničesar prihraniti, ia. «« tako mnogo, da M ne mogel vsega potrositi. Človek pa ne živi samo od kruha. Ob delavnikih smo vsi hlapci svojega stanu, v nedeljo smo pa vsi več ali manj — gospodje. Vsaj nekaj časa porabimo v nedeljo lahko v ta namen, da delamo, kar nas veseli. Kreku je bilo znano, koliko ob nedeljah mnogi ljudje pri nas — bero. Vedel je, koliko ljudi je pri nas željnih izobrazbe. Tem ljudem je treba iti na roko in jim omogočiti, da bodo prišli do knjig in časopisov, da bodo lahko poslušali predavanja, se učili petja in javnega nastopa. V ta namen je začel Krek ustanavljati izobraževalna društva. Kako je s tem ustregel živi potrebi med ljudmi, kažejo uspehi: danes imamo v Sloveniji blizu 400 izobraževalnih društev; če bi imeli še Goriško, bi jih imeli vsaj dobrih 100 več. Na Koroškem žive še dandanes slovenska izobraževalna društva prav od Krekovih časov. Izobraževalna (danes navadno rečemo: prosvetna) društva pa niso samo nekaka prostovoljna šola za odrasle. Namenjena so tudi zabavi. Eden največjih vzgo-jeslovcev našega časa, Foerster, pravi, da se največ . esreč zgodi zaradi tega, ker iščejo ljudje zabave na tak način, da jih potem po zabavi glava boli. Nam vsem je znano, kaj se vse dogaja ob nedeljah popoldne in ob — ponedeljkih. Vzemite v roko časopis, pa boste brali, v kakšne nesreče so zašli ljudje zaradi nedeljske zabave. Mrtvi, ranjeni in — zaprti nam kličejo, kakšne zabave naj človek ne išče ob nedeljah. In vendar je oddih človeku potreben! Nedelja je prav tako potrebna kakor delavnik! med največje dobrote, ki jih uživa človeštvo, moramo šteti božjo zapoved o posvečevan)U praznika. Prosvetna društva naj skrbijo l|u- Ob peti obletnici V ponedeljek 9. oktobra je minilo pet IcV odkar je iz francoskega Marseillea prišla V, Jugoslavijo in ostali svet strašna novica * umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra. Kakor smo bili pred petimi leti združeni oM njegovi krsti, tako bodimo združeni danes t prizadevanju za blagor naše skupnostL Veli« kemu pokojniku: Slaval dem tudi za razvedrilo I Petje, igra, zabava« smeh — vse to mora imeti prostora v pro-« svetnih društvih! V okrilju izobraževalnih društev se je rodila tudi naša telovadna organizacija. Tako se moramo posredno tudi Kreku zahvaliti za naš ponos: za naše f antovske odseke in Dekliške krožke« To bi bilo par besed o Krekovem delu ns£ gospodarskem in prosvetnem polju. O političnem delu Krekovem naj pa zadošča samo tale; misel: ko danes opazujemo usodo Slovencev,, se še prav posebno zavedamo, koliko hvale smo dolžni možu, ki je ob hiranju Avstrije pravočasno mislil na to, kako bomo prišli po: razpadu Avstrije v pravo državo, kamor nami kaže pot naš jezik in riaŠa kri. ; Kot človek je bil Krek pio nesmrtni označbi pesnika Župančiča preprost in dober (Nadaljevanje na prih. strani spodajJi Poglavie iz suženjstva malih narodov Kaj potrebujemo ie prič! Saj doživljamo vm, kar hočem aedajle povedati in obravnavati, na Ustni koži. Na koži našega maloštevilnega, na vse vetrove raztrganega in raz-neienega naroda! Suženjske dneve je pre-Bvffal naš narod že skozi dolga stoletja, zato ni nič čudnega, da mu premnogi očitajo, da je *orf in skozi suženjskega duha. Zgodovina mu je vtisnila svoj pečat in ta se ne da kar tako rptu-Uaii, tudi med tistim delom našega naroda ne, v katerem nam zadnja leta govore in pripovedujejo, da smo svobodni ali vsaj osvobojeni. AH ni znamenje najbolj anženj-ske ponižanosti dejstvo, da so nam v prvem jutru našega osvobojeoja nekateri najbolj suženjsko čuteči hoteli dopovedati in z na-redbami dognati, da mi sploh nismo več narod... Torej mi bi bili morali nekaterim dušam na ljubo dopustiti, da bi bil naš jezik od Trabarja tam doli v davni davnosti, pa preko Vodnika in Kopitarja, mimo Prešerna in Sloraška pa prav do zadnjih dni do Finžgarja ln Zupančiča moral izginiti iz javnosti in se zapreti v tesne predale pozabljivosti, v razne knjižnice in muzeje Zakaj, kdo bi pa bil še tako nespameten, da bi se Se hotel učiti slovenščine, če bi bila zgodovina nad njo zapisala svojo neizprosno besedo: »Bili so Slovesa in ni jih več! Morje suženjskega kleče-plaatva jih je pogoltnilo in njih bisere zaklenilo v prah ia v knjižnice.« Majhnim in maloštevilnim narodom ve?ji narodi ponekod ne puste živeti. Zapirajo jim ključ do lastnega življenja, pospravili bi jih radi v valovje in vrvenje močnejših narodov, češ, da ae ne izplača zanje zidati šol, da se jim ne izplača tiskati knjig, da jim ni vredno pošiljati uradnikov, ki hi ume vali njihov jezik... Na kratko: potujčiti jih je treba, te le kakšen po... bi bile treba narediti z njimi. kakor vsakdanji kruh. Kamor je prišel, je pri-aalal a seboj veselje, dovtip, smeh. Nikdar ni nastopal. kakor bi delil kake milosti, ampak rekel je: »Nevredni hlapci smo. Kar je bite naša dolžnost, smo storili.« Zavedal se je, da ■ delom za domači kraj, za svoj narod samo vračamo dolgove, ki jih dolgujemo človeški družbi Drugi ljudje so delali za nas in tudi danes uživamo sadove njihovega dela, pa moramo tudi mi delo povrniti z delom. Ko so mn nekoč na sv. Štefana popoldne v Selcih v Izobraževalnem društvu voščili za god — 27. decembra je godoval naš Janez Evangelist — je rekel tole: »Več nego sem jaz storil za Selško dolino, je Selška dolina storila zame in jaz se ji s svojim delom nikdar ne morem dovolj oddolžiti.« Bil je naše gore list, tako lep, zdrav in Ivepak, da bi ne bilo prav, če bi se spomin qaa} ne ohranjal od roda do roda. Takole so mu napisali Selčani na njegovo spominsko ploščo v Selcih: Spomin na T« nikdar ne bo ae zgubil, fa pozni rod k hvaležnosti bo vabiL Pri nas držimo, kar je kdo obljubil. Naj rod nikoli Te ne bo pozabil. In tefao bodi! 2« Toda tudi majhni in maloštevilni narodi hočejo živeti. Branijo se in upirajo se z žila-vostjo in vztrajnostjo, ki je v mnogih primerih občudovanja vredna. Saj se še slaboten drv zvija in brani, pa bi se človek ne! Lahko bi bilo na svetu lepše in mirnejše življenje, če bi se smel vsak narod gibati po svoje, obdelovati bogastvo svoje materine besede po svoje in bi bil na svoji zemlji svoj gospod. Ali mislite, da tisti, ki stale narode zatirajo in ob tla pritiskajo, res delajo iz ljubezni do svojega lastnega naroda! Le nikar jim ne verjamite! Pri tem krutem, nečloveškem delu jih ne vodi in ne podpira niti iskrica ljubeznL Z zatiranjem ne bodo nič svojemu narodu pridobili, pač pa bodo m-d družino narodov, ki naj žive v miru na svoji zemlji, zasekali vedno večje rane sovraštva in vedno večje stroške za vzdrževanje ljubega miru na naši, miru in reda žejni ii? potrebni zemlji. Sinovom malih in zatiranih narodov je marsikje zaprta pot do odličnejših služb in do boljšega kruha. Pa recite, če to ni znamenje usužnjenja! Lahko imaš zmožnosti, kakršne hočeš, lahko si priden, točen, vesten in uporaben. Vse nič! Na sebi nosiš pečat ponižanega in zatiranega naroda: vse ti nič ne pomaga. Ne sme« dvigniti! Ali mig];,, da tako poniževanje ne boli ? Ali misfcto, d> ga poniževani in zatirani manj čntijo drugi ljudje, ki ao porojeni v blazinah »Z vanja in napredovanja V Saženjstvo je ki Mi vw aoaeštoo od temnih dni. ki jih j, preživljal Izrael v Egiptu sli v Babilon« £ vse do naših dni ia časov, Otroci majhnega naroda iščejo nekateri-kraka med !«'*■ v tujini. iščejo ga , težavo, služijo ga ge z večjo težavo. Služijo ob besedi preziranja in zaničevanja, jedo ga ? bridkosti ia garakosti, kakršne je zmožna 1« tuja zemlja. O, dal Vaak, kdor je primoran zapustiti svoj dom in se podajati v tujino, kdor je sedal za tujo mizo, se je le vedno zavedal, da ne dobiva tega, kar so mn pri. služile njegov« roke, to, kar mu daje tujini, da je samo miloščina... ah, kakšna miloščina! Moral je ie slišati, da odjeda krak domačinom, ko vendar na testne oči vidi, dt domovina takega, tako grenkega, tako i solzami namočenega kruha svojim lastnim otrokom niti ne reže, niti ne ponuja ... Drobtinice 90 to od pasje une... Marsikaj bi se še dalo napisali. Pa saj veste, kako je: Resnice vsak čas še pisati ne smeš. Ce jo zapišeš, ti ne bodo verjeli, f» jo oznanjuješ, bodo nad teboj z glavami zmajevali ... Hitler je zopet govorit Dne 8. oktobra je Hitler imel velik tovor, iz katerega posnemamo« Kaj pran vodjo mernik«ga naroda? Pri sedanj vojni gre samo za dvoje: 1. Za ureditev vprašanj po polomu Poljske. 2. Za odstranitev napetosti, ki otežujejo mednarodno politično in gospodarsko življenje. Nemčija zahteva v tem smisla: 1. Meje, ki bodo odgovarjale njenim zgodovinskim, narodnostnim in gospodarskim pogojem. 2. Nov red v vsem njenem življenjskem prostora, in sicer na narodnostnem načela — zakaj vprašanje narodnih manjšin ni pereče samo tod, marveč skoraj v vseh državah južne in južnovzliodne Evrope. 3. Ureditev judovskega vprašanja. 4. Obnovitev prometa in gospodarskega življenja na Poljskem. 5. Poroštva za varnost na poljskem ozemlju. 6. Obnovitev poljske države, ki bo po ureditvi in po vodstvu dajala poroštva, da n« bo postala ognjišče požarov proti Nemčiji. 7. Odstranitev in oblažitev posledic sedanje vojne. Nemčija se zaveda, da je tu dela dovolj za 50 ali 100 let. Druga naloga, ki jo je treba zdaj reiiti, je zagotovitev varnosti v Evropi. Za to je potrebno naslednje: 1. Brezpogojna jasnost glede bodoče zunanje politike evropskih držav. Nemčija je pripravljena tako izjavo brez omejitev dati. Važno je pri tem dejstvo, da za Nemčijo versajske pogodbe ni več. Zato Nemčija ne zahteva drugega, kakor kolonije, ki ji pripadajo, in sicer najprej bivše nemške kolonije. Ta zahteva pa ni ultimat in je tudi n« misli Nemčija podpirati s silo. 2. Obnovitev in napredek mednarodnega gospodarstva s povečanjem trgovskega prometa, nova ureditev tržišč ter utrditev denarja posameznih držav, da bi se s tem počasi odpravile zapreke, ki so na poti svobodni trgovini 1 Za to pa je najvažnejši pogoj brezpogojno zafo* tovljen mir ia varnost posameznih narodov. To je mogoče doseči aauao s končno potrditvijo določenega stanja v Evropi ter z zaianj-šanjem oboroževanj Za dosego te varaosii se je treba sporazumeli o uporabi in obsefr uporabe nekaterega orožja, ki lahko v vsakem trenutka doseže vsak narod in zaradi tega povečuje občutek negotovosti. Kaj trdi Anglija t Na Hitlerjeve mirovne ponudbe ugotavlja Anglija sledeče: L Ne more sprejeti nobenega predloga, ki ne hi Evrope rešil neprestanega občatlu nevarnosti, v kateri živi. X Ne more sprejeli predlogov, ki ne upoštevajo njenih vojnih o-ljev. Ti cilji ao: obnovitev Poljske, obnovit«* Češkoslovaške in odstranitev narodnega socializma v Nemčiji. 1 Hitler ni govoril a* o tem, kaj bi bite pripravljena Nemčija d« Poljaki, Češki in Slovaški za izgubljeno samostojnost 3. Nemčija m doslej držala nobw* svojih obljub, zasadi česar ne more Ang»l» sprejeti sedanjih zagotovil, k» so vri «>#» nejasne ia nestvarne. ^ Kdor potrebuje rimsko suknjo, plašč, obleko -perilo, naj si ogleda veliko fcbiro * manufaktnrni trgovini tanku Češnik SJSjI Prvi mesec nemško-Srancoshe volne V prvem mesecu vojne proti Nemčiji poročajo Francozi službeno, da so imeli Nemci „ad 500 mrtvih, 2000 do 5000 ranjenih, blizu 200 Nemccv pa so Francozi ujeli. Uradno poročajo, da so meseca septembra Francozi izgubili 8, Nemci pa 24 letal, katera so Francozi sestrelili. V prvem mesecu vojne je nemško letalstvo v bojih, ki so se vsak dan vršili nad Siegfriedovo črto, izgubilo trikrat toliko letal kakor francosko letalstvo. Nemška letala so prvi dan vojne stopila na bojišče, toda pravi letalski boji so se razvili šele zadnje dni. V teh bojih so Nemci, kakor pravi francosko poročilo, izgubili 24, Francozi pa samo 8 letal. Če upoštevamo, da imajo Nemci zares odlično letalstvo, je jasno, da so francoski letalci pretekli mesec dosegli v letalskih bojih blestečo zmago. Letala tipa »Messerschmidt« imajo strahovit učinek, nemški piloti so spretni in neustrašni boj z njimi je težak, a kljub temu so francoski letalci pokazali svojo premoč nad njimi. Francosko letalsko poveljstvo podčrtava tudi izjemne okoliščine, v katerih so potekali letalski boji, in dodaja, da se je francoskim pilotom sestreljenih osmih letal zvečine posrečilo rešiti se. Se nekaj podrobnosti Nemško mornariško poveljstvo je sporočilo, da je neka nemška podmornica potopila danski parnik »Vendia«, ker je parnik najprej skušal pobegniti, potem pa hotel zavoziti na podmornico. — Oborožen nemški parnik je ob srednjeameriški obali s streli potopil angleško ladjo »Element«. Ker so nemške podmornice prej prenehale z napadi, kaže, da se bodo vojskovale nemške trgovske ladje. — V mehikanskem pristanišču Tampicu se je vnel nemški bencinski parnik z 10.000 tonami goriva. Ogenj je bil podtaknjen. — Londonski radio poroča, da v Švedski vlada veliko ogorčenje zaradi vedno večje delavnosti nemških podmornic blizu otokov Oland in Gotland. Te podmornice potapljajo ladje tudi v obalnih vodah. Tako je pred kratkim neka nemška podmornica potopila švedski parnik »Gun«. Nemško poročilo pa pravi, da je ladja hotela zavoziti na podmornico ter jo tako uničiti. Nadalje je bil potopljen v švedskih vodah litvanski parnik »Imant«, ki je naletel na plavajočo mino. — Iz objavljenih podatkov se vidi, da je Norveška od začetka vojne pa do zadnjih dni izgubila 15.000 ton svoje trgovinske mornarice, Švedska 11.000 ton, Finska Iskrena zahvala upravi »Domoljuba" Za poslano polarno podporo, ki mi je bila izplačana ▼ znesku 1.000'- dinarjev. Obenem toplo priporočam, da postane vsak katoliški gospodar naročnik »Domoljuba«, ki je tako priljubljen in ki pomaga v največjih Stiskah in težavah ■ svoio dragoceno podporo. Hrastnik, dne 30. septembra 1939. Horvat Jurij. 9000 ton, Belgija 4000 ton, Holandska 3000 ton, Danska pa 2000 ton. Smrt je našlo 17 norveških, 17 finskih in 11 danskih mornarjev pri torpediraniu svojih ladij, — Švedsko ladjo »Gun«, ki je plula v Anvers, je potopila neka nemška podmornica v Skageraku, — Neka finska ladja je zadela na mino pri otoku Zee-landu. — 8000 tonski nemški parnik je naletel na nemško mino blizu otoka Borkuna in se potopil s tovorom železne rude. — Neznana podmornica je potopila veliki ameriški trgovski parnik »Iroquois«. — Nemško podmornico so opazili zadnje dni ob obali južnoameriške' republike Čileja. — Neka francoska podmornica je potopila neko nemško trgovsko ladjo, 840 km od nemške obale. — Nemška podmornica je potopila v angleških vodah grško trgovsko ladjo »Dia« manti«. — Neka podmornica je potopila angleško trgovsko ladjo »Glenfarg«. — Francoski rušilec je potopil neko nemško podmornico. — Tekom prvega tedna v oktobru je' zaplenilo francosko vojno brodovje 30.000 ton: raznega materiala, namenjenega za Nemčijo* — Francoska podmornica je zopet potopila, nemško trgovsko ladjo. Vvsveippffff r < ^ Sovjetsko vojno brodovje Sovjetska Rusija je stopila v sklop evropskega razvoja in vse kroge zanima, kaj pomeni ta novi činitelj evropske politike, enemu kot prijatelj, drugemu kot nasprotnik. Ker je Sovjetska Rusija od najmerodajnejše Evrope dokaj oddaljena, pride pri njenem posegu v potek dogodkov najbolj v poštev njena mornarica, ker sovjetska vojska v notranjosti Rusije ne odločuje, odločevale pa bi sovjetske vojne ladje v Sredozemskem ali Vzhodnem morju. O veličini in bojni vrednosti sovjetskega vojnega brodovja je še marsikaj neznanega in večina tozadevnih poročil se pričenja z opombo: »Zaradi nezanesljivih podatkov je celotna slika nepopolna... resnično število vojnih ladij je najbrž še večje.., približno ... po zadnjih poročilih« itd. Tudi mi se moramo omejiti na prav take podatke. Z njimi bomo skušali podati sliko sovjetskega vojnega brodovja, med katerim so na prvem mestu — podmornice. Uradni podatki navajajo, da ima Sovjetska Rusija 160 podmornic (Italija okrog 110, Anglija in USA po 100, Japonska nekaj nad 80). Podmornice so bile stari šoli sovjetskega vojnega sistema najpriljubljenejše orožje. Po zadnjih poročilih so sovjetske podmornice razmeščene takole: v Vzhodnem morju 70, v Belem morju tudi 70, močne so skupine v Tihem oceanu, v Črnem morju pa jih je okrog 30. Podmorsko brodovje, ki ima za svoje oporišče Vladivostok, je imelo namen preprečiti japonski promet med azijsko celino in japonskimi otoki. Odkar pa je v veljavi rusko-japonski sporazum, je to brodovje prosto in ga je mogoče poslati na katero koli drugo vojno oporišče. Pomorska pot iz Vladivostoka v Per-zijski zaliv ali pred rtič Dobre nade na južnem koncu Afrike je dolga 7000 mil), akci)ski radij sovjetskih podmornic pa znaša 10.000 milj. Znano je, da se je sovjetsko pomorsko vodstvo v zadnjih letih veliko prizadevalo, da bi našlo ledu prosto pot po severni strani evropske celine, skozi Ledeno morje okrog Kamčatke in pred Vladivostok, toda ta namen še ni dosežen, ker je ta pot vsako zimo več mesecev neplovna. Skupine podmornic v Črnem morju, ki imajo v vojnem pristanišču Sebastopol lastne ladjedelnice, so Sovjeti spričo napetosti v Evropi močno okrepili, in sicer z nosilcem letal »Stalinom«, ki more prevažati 22 letal, in: osmimi modernimi ladjami za spuščanje tor-ped, vsaka ima 2800 ton in po šest topov (po 13 cm). Poleg tega imajo Sovjeti v Črnem morju še nekaj vojnih ladij, dve lahki križarki in pet rušilcev, vse še kot dediščina iz carske Rusije. Čeprav to brodovje ne odgovarja zahtevam modernega vojnega brodovja, bi vendar pri prehodu iz Sredozemskega morja skozi Dardanele v Črno morje moglo pomeniti veliko oviro. Težišče sovjetskega vojnega brodovja pa je vsekakor v Vzhodnem morju, ki je po znanem Stalinovem prekopu zvezano z Belimi morjem. V Vzhodnem morju imajo Sovjeti 70 podmornic, dve starejši vojni ladji, vsaka po 12 topov (30.5 cm). Tu je tudi težka križark« »Kirov« z 8000 tonami in več 18 cm topovi« »Kirov« je neka vmesna križarka med navadnimi težkimi križarkami, ki imajo po 10.00(1 ton in 20.3 cm topove, in navadnimi lahkimi križarkami, ki imajo po 6000 ton in 15 cat topove. »Kirovu« se bo kmalu pridružilo še sedem ladij te vrste, od katerih se tri že gra- (Madalievanie na prihodnji strani »nodafl II H||.|.P», I.M «111 ,11.,I 11,1.1 I.|j 11,11 I II I-.,m- | jS»si» Mf 1 umit "ki& tšhSmsm Drugi napad nemških podmornic ® ... fi_ ___-.11 »aitnlitlen Zadnje dni »e je začel spreminjati položaj jr pomorski vojni. Poročila nič več ne govore » torpediranju angleških in francoskih ladij M Atlantiku, v Rokavskem prelivu in v Se-y«rncm morju. Pač *o «e pa nemški napadi pomnožili proti skandinavskim državam. Pomorski strokovnjaki imajo vtis, da se je drugi Val delovanja nemških podmornic za zdaj ometi! na to, da bi Nemci pretrgali trgovinsko ■vezo med Skandinavskimi državami ln britanskim otočjem. Na Atlantiku nemške podmornice ne morejo več upati v kakšen večji gspabi ker ves zavezniški pomorski promet poteka z obrambnim spremstvom, tako da so trgovinske ladje popolnoma zavarovane. V »raka jih obveščajo in spremljajo letalski od-* Valiti. Nemški pomorski krogi so po francoski •odbi razočarani nad uspehi nemških podmornic, ki so se morale vrniti v tvoja oporišča kljub vsej hrabrosti posadk teh podmornic, ki jih pogrešajo. Hitler je sam prišel v spresa-etvu velikega admirala Raederja v Wilh«lma-fcafen, da bi prisostvoval odhodu podmornic, Id bodo začele drogi nemški podmornilki val. I svojo navzočnostjo je Hitler hotel vliti po-jfttma moštvu teh podmornic. Vse kaže, da bodo nemške podmornic« kdaj začele delovati v glavnem v Baltika in le njihovo »levilo zaradi zadobljemh izgub zdaj mnogo hujše, posebno zaradi izgub podmornic za dolge plovbe, to |e tistih, ki bi moral« križariti po oceanih, V prvem podmorniškem valu, ki ga J« Izvedlo moštvo nemških podmorničarjev, so sodelovale podmornic« po 250 ton. Teh j« Imela Nemčija 1. jannarja lanskega leta »amo 19 a ravno t« podmornice so imele največje Izgube. Računajo, da s« jih je vrnilo v opo-rUča samo 7. Nemška mornarica ima zda) teh podmornic le ie prav malo, drugih, tako Imenovanih obrežnih, Ima pa 25. Te podmornice niso uporabne za dolgo plovbo, zato jih morejo pošiljati »amo v Baltiško morje, posebno ▼ skandinavske ožine. V zadnjih dneh je britanska mornarica izgubila samo »tiri ladje, pač pa »o v istem £a*u nemške podmornice napadle nad 50 ladij skandinavskih držav In jih »edem od njih potopil«. Delovanj« nemških podmornic »e zdaj razvija v dveh območjih: prvo je na severu ob skandinavski obali, kjer so Nemci potopili i* tri norveik« ladje, drugo pa v prostoru, ki v«l« Baltik in Severno morje. Velika Britanija ieli zagotoviti trgovinske zveze s skandinavskimi državami, zato bo tudi to pomorsko območje čim bolj zastražila. Nemčija pa ■aa] KSCCIS aeivvau » jiot«®«, , -—--—----- » Severnem morju. To si razlagajo s tem, da | ga bo akuJala čim bolj ogrožati. ' italijanski lisli v boja proti Sovjetom Italijanska časopisa »Corriere della Sera« ta »Stampac posvečata dolge .članke nasilju, katerega žrtve so postale baltiške države. Oba llcta odkrito obsojata postopanje ter ne naj-deta zadosti strogih izrazov, da bi obsodila to ialolgro, katero strašna dejanja sledijo druga .drugi z nedojmljivo naglico. Toda nikogar ni, ki bi malim baltiškim državam pomagal, ko njihova svoboda tone v zarji sovjetske boljše-viške zvezde. Italijanski listi poročajo, kako Ii baltiških držav beži vse, kar bežati more. Čeprav Sovjetska Rusija imenuje svoje »pogodbe« z baltiškimi državami pogodbe o ib v ladjedelnicah Leningrada. Nekdaj so imeli Sovjeti v Vzhodnem morju tudi i« deset ru-Mlcev, ki pa so bili starejše vrst« in modernim zahtevam niso odgovarjali, zato bo jih : nadomestili • 13 modernimi torpednimi Solni. Ti čolni imajo to redko lastnost, da gredo •amo 3 m v globino. Taki ata samo ie dve vrsti majhnih podmornic, ki tvorita večji del sovjetskega vojnega brodovja v Vzhodnem morju, in sicer imajo podmornice prve vrste 'po 600 ton, podmornice druge vrste so pa »e manjše in imajo samo po 200 ton. Da gredo ' te mote tako plitvo v globino, je zaradi tega, 'k«r se je bilo treba prilagoditi meram Stali-1 novega prekopa, Iri je med jezerom Onega in ' Belim morjem globok samo 3.5 m. To bro-' dovje more po tej morski poti Iz Leningrada j priti v Belo morje ali obratno. Od jezera One-. ga pa se odpira po Marinskem prekopu druga j pomorska pot, ki pelje v veletok Volgo In po ! njem v Kaspiško morje. Meram teh umetnih "pomorskih poti J« Sovjetska Rusija prilagodila tudi obseg svojega novejšega vojnega bro-Zooet teden pr. kraja, j tri je nedelja in lahko bova poležali v po-Kdaj pa ti vstaneš, Dora?« ; Iflo Dora: »Zelo zgodaj. Moja mama pobožna in jaz moram zgodaj P?. : jtano-mem mleko izpred vrat, sicer bi mj; Talci vedeli, da je mama še T postelj'- Nemški topničarjl pred Varšavo. Spomenik Svobode v RigL Potapljač. Pogajanja za ndajo Varšave v oklopnem vlaku nemškega vrhovnega poveljstva. - Na sliki gJJ J vidimo poljske in nemške zastopnike. Stolnica v Rigi, glavnem mestu na Letonskem, ZdlltCVfljtG P0VS0(l llflS fist! ki je morala iti pod boljševiški protektorat »Ark-Royal«, najmodernejša angleška letalonosilka, ki ima 1600 mož posadke in 140 častnikov. Na ladjo morejo spraviti kar 60 letal, ki imajo 200 m prostora za startanje in pristajanje. Ladja odrine 22.000 ton vode. Hranilnice in bodoča samouprava Ob 60 letnici Mestne hranilnica ljubljanske je imel ban dr. Natlačen lep govor, is katerega naj ponatisnemo sledeče: Prehajamo v dobo, ko bo slovenski narod iv toliki meri kot Se nikdar prej sam vplival na svojo usodo. Potrebna nam bo trdna vera y lastno moč, pogum in vztrajna volja vsakega posameznika in vsega organiziranega naroda. Kar je veljalo pred petdesetimi leti, bo veljalo tudi še naprej in vedno: le na trdni gospodarski osnovi se bodo mogle razvijati vse bogate duševne sile našega naroda. Naloge hranilnic s Mestno hranilnico na čela bodo v bodočnosti fie pomembnejše: v skladnem delu i drugimi denarnimi zavodi naj uredijo varčevanje vseh članov naše narodne družine, naj tako zberejo vsa denarna sredstva in Jih dajo na razpolago zasebnim podvigom in Javnemu gospodarstvo, da se bodo zaposlile vse pridne roke, ki segajo po delu ter ga iščejo, in da se bodo izvrševale plodo-nosne naprave, ki naj dvignejo donosnost nagega narodnega gospodarstva. Sklepam > željo, da bi Mestna hranilnica ljubljanska i Isto požrtvovalnostjo ln ljubeznijo kakor doslej na čelu mestnih in občinskih hranilnic vse svoje delo, vse svoje izkušnje ln vse svoje velike možnosti poklanjala gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku našega naroda in nate domovina. Strokovnjakov bi Izgubila Jugoslavija letno okoli 90 mllij. din, fie bi namesto neolušče-nega riža uvažala oluščeni ril Važno Je na .vse zadnje tudi to, da je v naših luščilnicah zaposlenih okoli 500 delavcev, ki bi bili ob kruh, če bi uvažali le uluščen ril Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se to vprašanje čim prej rešilo, kajti če bomo prisiljeni, da uvažamo riž samo iz Italije, potem se bo pri nas podražil riž ▼ podrobni prodaji za 1.50 do 2 din pri kg. IZ DOMAČE POLITIKE < p Banovina Hrvatska polagoma ureja tudi svoja finančna vprašanja. Na podlagi uredbe D osnovanju banovine je bilo treba določiti tudi odstotek, ki odpade od kreditov državnega proračuna na banovino Hrvatska Med Zagrebom in Belgradom Je bil dosežen sporazum, da bo ta odstotek znašal povprečno $9% in Je bil Izračunan po številu prebivalstva, ne pa po velikosti ozemlja. Podroben kporazum glede prenosa teh kreditov pod ob-jlast bana Hrvatske je bil dosežen že z ministrstvom za trgovino in industrijo, kmetijskim RADIO LJUBLJANA od 12. do 19. oktobra 193* Četrtek, 12. okt: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Iz slovenske klavirske literature, 21 Keproduciran koncert simf. glasbe. — Petek, 13. okt: 11 Šolska ura, 18 Ženska ura, 18.20 Pisana šara, 19.20 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti 20 Operni večer. — Sobota, 14. okt.: 17.50 Pregled sporeda. 18 Za delopust igra Uadij. orkester, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19.20 Nac. ura. 20 O zunanji politiki. 20.30 Ilirija oživljena (spominski večer ob 130 letnici). — Nedelja, 15. okt: 8 Duet kitar. 9 Napovedi in poročila, 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve, 9.49 Verski govor. 10 Sonata v G-duru, 10.30 Radij, orkester, 12 Kvartet sester Stritarjevih, 17 Kmetijska ura. 19.20 Nac. ura, 20 Revni sorodniki; zabavna zgodba v 4 slikah. 20.30 Fantje na vasi, 21.15 Klavir, koncert — Ponedeljek, It. okt« 7 Jntranji pozdrav, 7.15 Napovedi, poročila. 7.30 Plošče, 18 Zdravstvo mladostne dobe, 18.40 Najstarejši slovenski spomeniki na Goriškem: Čedadski rokopis, 19.20 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Napevi Haydnovega oratorija ustvarjenje«. — Torek, 17. okt: 7 Jutranji pozdrav (plošče). 7.15 Napovedi in poročila, 7J0 Plošče, 11 šolska ura, 18 Pevski koncert: Dvo-spevi in samospevi 18.40 Pogojnost našega bitja, 19.20 Nac. ura, 20 Pevski zbor »Grafike*. — Sreda, 18. okt t 7 Jutranji pozdrav, 7.15 Napovedi, poročila, 7.30 Plošče, 18 Mladinska ura. 18.40 Delavska družina, 19.20 Nac. ura, 19.50 (Uvod r prenos, 20 Prenos iz ljubljanske opere. ministrstvom in ministrstvom za ljudsko telesno vzgojo. Z ostalimi ministrstvi pa bo sporazum sklenjen kmalu. Kakor se zdi, bodo Hrvatje odnesli tudi svoj odstotek od milijonskih podpor, ki jih je prejemalo sokolstvo iz kreditov ministrstva za telesno vzgojo. p Tndi pri nas potrebno. Težki, zamotani in zmedeni sedanji čas je kot nalašč za razna laži-modrijane in zgagarje, ki s svojim klepetanjem in širjenjem razburljivih vesti že itak preplašene ljudi Se bolj razvnemajo in motijo Škodujejo posamezniku, ker mu kvarijo živce in mu Jemljejo veselje do deLa, ter trapi jo družbo, da se neplodno lovi sa utvarami Pokrajinske fašistovske organizacije v Italiji so zato izdale kratke svarilne opomine, ki Jih nabijejo po delavnicah, obratih in drugih primernih prostorih. Glase se: Tu se ne ugiblje in razglablja o visoki politiki ln strategiji! Tu se delal p K volitvam senatorjev. "Državni odbor za volitve senatorjev Je imel sejo pod predsedstvom predsednika senata in predsednika drl odbora dr. Antona Korošca. Na včerajšnji seji Je bilo določeno Število senatorjev, ki Jih bodo izvolile posamezne volivne enote, tal sicer: dravska banovina 4 senatorje, drlnaka 5, zetska 8, banovina Hrvatska 18, vrbaska S, dunavska 8, moravska 5, vardarska 5, mesto Belgrad ■ svojim upravnim področjem p« enega senatorja. Potemtakem bo v vsej kra- 1J »vini 12. novembra izvoljeni skupno 47 s* natorjev. p Vellvnl sakon sa velttve t hrvaški is. bor isdelujejs sedaj v Zagrebu. V sporazumu med Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom ]• bila tudi točka, da se bodo izvršile volitve ▼ hrvaški sabor s tajnim glasovanjem. To načelo je sprejela tudi vlada, ki Je pred nekaj dnevi naložila pravosodnemu ministru dr. L. Markoviču, naj izdela načrt zakona za volitve narodnih poslancev na podlagi enake ln tajne volivne pravice po proporcionalnem načinu. Dr. Maček Je imel že pred leti izdelan zakon za volitve v sabor in bodo ta osnutek najbrl sedaj porabili ter ga le v nekaterih točkah popre, ili Kdstf pa bodo volitve v sabor, p* Se nI ničesar znanega. NESREČE_ n Zastrupili se se s volčje črešnjo. N« somborsko policijo Je oni dan vsa obupana prihitela poeestnikove žena Jovana Sečujskl in povedala, da sta njena dva otroka dobila nenadoma strašne krče, zaradi katerih sta padla v nezavest Isto se je zgodilo tudi a dvema sosednima otrokoma. Nekaj hipov zatem je prihitel v urad Jovanin sorodnik, ki je sporočil, da Je B-ietna Zorica že podlegle bolečinam. — Nesrečna ženska je stekla p« zdravnika, da bi režil življenje vsaj drugemu otroku, 8-letnemu Jurčku. Vse tri otroke so prepeljali v bolnišnioo, kjer so ugotovili, d« so si otroci zastrupili želodce. Izprati so Jim želodce in Jurček je bil kmalu Izven nevarnosti. Sosedova otroka pa sta ▼ zelo kritift« nem stanju in Je malo upanja, da bi ozdravela. — Preiskava Je ugotovila, da so otroci JedM volčje črešnje (bella doona). BoooHub najboljS! in najlepSe opremljeni nabožni mesečnik t nafii državi. Ima vedno lepe slike t bakra« tiska. Pišite, da ga Vam poffljeja na ogled. Naslovi »Bogoljube, Ljubljana, Jogoslov. tiskarna, i Brezobrestna posoji za V razpravi o letošnjem banovinskem proračunu Jo ban naše banovin« dr. Marko Natlačen napovedal ustanovitev sklada sa dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov. Tudi je bila že v letošnji banovinsld proračun (za 1939-40) vnesena postavka enega milijona din kot brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovo vinogradov, oziroma prispevek skladu. Ustanovljen Je torej banovinsld sklad za podeljevanje brezobrestnih posojil vinogradnikom za obnovo vinogradov. V ta sklad se steka skozi šest let po 1 mllij. din iz bano-vinskega proračuna, nato obresti in vrnjena posojila iz toga sklada. Posojila, ki se bodo dala v letih od 1989-1944, se bodo vračala ▼ 5 enakih letnih obrokih, katerih, prvi zapade v plačilo 6 let po izplačilu posojila, nadaljnja posojila pa t 4 enakih letnih obrokih, katerih prvi zapade 5 let po izplačilu posojila. obnovo vinogradov Posojila morejo dobiti samo tisti vino« gradniki-kmetje, ki ne morejo obnoviti vinograda is lastnih sredstev. Brezobrestno posojilo se bo dajalo 1« za obnovo najmanj 15 arov in največ 75 arov vinograda. Posojilo se more dati do največ 1.75 din za kvadratni meter vinograda. Vinograd 15 arov ml mora obnoviti najkasneje ▼ 1 letu, do 80 aro« v 8 letih, do 75 arov v 8 letih od dneva, k« se posojilo dovoli. Ce vinogradnik uporabi posojilo v druge namene ali če ne obnovi vinograda po navodilih, mora takoj vrniti posojilo v celoti in plačati obresti za nazaj. Prošnje za ta posojila je predložiti ban« ski upravi po okrajnem načelstvu najkasneje do 1. oktobra vsakega leta. ProSnJl je priložiti tudi izpisek is posestnega lista za cel« posestvo, zemljiškoknjižni izvleček sa eolo posestvo in izjavo županstva o družinskih, premoženjskih in pridobitnih razmerah razgled po svetu FRANCIJA t Komunisti-veleizdajalei svoje domovine. Francosko notranje ministrstvo je razpustilo 67 občinskih odborov v bližnji in dalj-nji okolici Pariza, ki ao bili pretežno v rokah komunistov, in je na njih mesto imenovalo komisarje. V kratkem je pričakovati, da bo jrlada razpustila še 377 občinskih odborov po državi, v katerih imajo komunisti svoje zastopnike. Iz raznih strani republike javljajo, da tudi socialisti na svojih sestankih sprejemajo ostre resolucije proti veleizdajniškemu zadržanju komunistov. Socialistična stranka Je s 115 proti 9 glasovom sprejela ostro resolucijo, v kateri govori o »veleizdaji francoskih komunistov nad domovino.« ANGUJA • Pred novim Hitlerjevim mirovnim predlogom? Londonski vladni krogi ao dobili novico lz Berlina, da je nemška vlada razočarana, ker niti Roosevelt, niti Mussolini in tudi ne vladarja Nizozemske in Belgije niso pripravljeni prevzeti posredovalne vloge. V Londonu so prepričani, da je verjetno pričakovati, da bo Hitler izročil nov mirovni načrt Splošno mnenje Velike Britanije prihaja zopet do izraza v uvodniku »Timesa«, v katerem ta list poudarja, da bodo zapadne velesile skrbno proučile Hitlerjeve predloge, smatrajo pa že sedaj, da ne preostane nič drugega, kakor še odločneje delati na to, da rešijo Evropo pred politiko, ki predstavlja trajno oviro za evropski ihir. 1 RUSIJA s Letonska — drogi sovjetski protekto- rat Ker je sovjetska vlada zbrala ob letonski meji 20 divizij motoriziranih oddelkov in letalstva, je estonska vlada nemudoma podpisala včeraj pogodbo o vzajemni pomoči med Letonsko in rdečo Rusijo. Pogodba je podobna nedavni pogodbi med Sovjeti in Estonijo, z njo je druga mala baltiška država izgubila samostojnost. Pogodba vsebuje naslednja določila: i Pogodbenici si bosta ob napadu ali nevarnosti napada po kaki evropski velesili na njene obmorske ali kopne meje prišli na pomoč. 2. Sovjetska Rusija bo preskrbovala letonsko armado z orožjem po ugodnih pogojih. 8. Letonska priznava Sovjetom pravieo, da si za varstvo svojih koristi v letonskih pristaniščih Ljepaji in Vindavi uredi vojna oporišča za mornarico in letala. Oporišča si lahko uredi tudi ob morski ožini Irben. V teh oporiščih bo Rusija na svoje stroške vzdrževala določeno število čet in letalskih sil. 4. Pogodbenici ne bosta sklepali nobenih sporazumov ali zvez, ki bi bile naperjene proti kateri od njiju. 5. Izvedba te pogodbe ne sme v ničemer kršiti neodvisnost državnega, gospodarskega in socialnega reda v obeh državah. Zemljišče sovjetskih oporišč ostane letonska last. Pogodba bo veljala deset let in se bo sama po sebi podaljševala, če je nobena država ne bo odpovedala. Prej ali slej bosta padli pod sovjetski protektorat tudi Litva in Finska. V vsako hišo »Domoljuba! DROBNE NOVICE j 12 svojih bojnih ladij je dala Portugalska na razpolago Angliji. Japonsko vojaško odposlanstvo si je tO dni ogledalo utrdbe na nemški Siegfriedovi črti. Kljub vojni bodo izdelali v Nemčiji 109 kilometrov novih avto-cest. Nadaljnjih 60.000 vojakov je odpustila španska vlada. Bo ostala nevtralnal Na temelju glasovanj je večina ameriškega ljudstva prepričana, da bosta zmagali Anglija in Francija. Pogodbo o ustanovitvi češkoslovaške vojske v Franciji je podpisal franc. ministrski predsednik Daladier. Velike čete ibirajo Eusi ob indijski ia afganski meji. V Cikagu }e nmrl kardinal Mundelein, zadet od kapi; svoj čas je ostro napadal nax rodni socializem. Komunistično stranko je razpustila fran* eoska vlada. 12 težkih bombnikov je dobila od Nem« čije v zameno za petrolej — Romunija. Japonci so obkolili 19 kitajskih divizij ki se jim še ni posrečilo prebiti obroč. 5 do 7 divizij šteje poljska vojska v Fran« ciji. Novo poljsko vlado v Parizu je priznala! vlada Združenih držav Severne Amerike. Bivše poljsko pristanišče Gdinja je dow bilo ime Gotenhafen. Francoskim četam se je posrečilo potisniti nemške čete iz važnih postojank v dolini! reke Saare. Na svobodo je spuščen znani nemški ko« munistični vodjah Ernest Th&lm*nn, prav takej drugi nemški komunisti iz konc. taborišč. RAZNO Jerebice belijo pred lakoto. V okolici Njemena »a Poljskem eo opazili krdelo 2000 jerebic, ki se |e umikalo prodirajoče-nm snegu in mrazu. Kjer se NJemen izliva v mor- ^ stoji velik svetilnik. ga to utrujeni in lačni ptiči več dni oblegali, dokler jim ni tam službujoči mož preskrbel potrebne hrane. Kljub temu P« Je poginilo več sto jerebic od mraza ln lakote. O strašni ptičji žaloigrl •o pričali kupi izglado-vanih jerebic. Več sto pticam ao tamoSnjl prijatelji dvoooJnih krilatcev pritrdili male obročke na Boge ln nedvomno bomo v prihodnji jeseni že pri M« našli kako jerebico a pritrjenim obročkom. V ameriških kolonialnih iaiih ni emel biti nihče na eestl, kdor je Imel oslovski kašelj, ož-PU) ali znake škrlatlnke. Vse take osebe so zapirali v Ječe. TarHja Ima poleg Bolivije največ etoletnikov. Po zadnjem ljudskem žte-Hn Mejejo v Turčiji 126« noMdh ln 4966 žensk nad Stt> M. Na čelu stolet-ffkov koraka Dede Baba, ■ so Jo radii leta 1781. Besede (Povest) Spisal N. Vellkonja, Ilustriral akad. slikar L fluSmell Slike ls tromeeečne kronike • naših krajih. >Be cerkve ne I« je potrdil liker. »Ce bi delali na to, da bi imeli mi enkrat župana!« je nadaljeval Smodin. »Pametni smo dovolj, k gospodi bi tudi lahko hodili. Ce ne po cesti, pa čez Vrh. Se hitreje si v Ajdovščini, kjer v strmini gredo noge same. Toliko, da pomisliš, pa si že spodaj 1« »Ne!« je dejal Liker. »Kako moreš biti župan, če pa Dolčani potegnejo skupaj? Kakor hrvatski prašiči, če gre za Otlico. In pisarno 1 Kje naj bo pisarna? Zunanjih opravkov je tudi mnogo. Nimamo ne hiralnice, ne šole, ne štirn; laže je drezati in kričati in biti po mizi in biti nezadovoljen, če si pomagal voliti župana, kakor pa če si sam župan. Lažje je očitke delati, kakor pa jih poslušati. Kar se bo dalo, nam morajo dati, če volimo župana!« se je smehlja!, __ »To je res!« je pritrdil Smodin. »Ali moč je moči In drva! Da ne bo dajala država ne za cerkev ne za šolo, so rekli. Da bodo morali skrbeti sami. Da je Hanuš dejal, da je razvada in da se mora ta razvada odpraviti, da je dejal!« »Pa ni tako rekel!« je dejal Liker. »Zima da je pripovedoval. Saj da Je še več pripovedoval. Da so bili orožniki pri Vidmarju, pa ne samo v pisarni, temveč tudi drugod; da Je bilo kolo narezano in da se Mlakar ni sam ponesrečil. Tega ni pravil pri nas. Pri nas Je samo pripovedoval to in «m ga slišal sam, da Je France Lendeta udaril, da je bil nezavesten. In ker se Je Ruparjeva Rezka potegnila zanj, da sta se skregala in se ne pogledata. Da je tam počila! in da se ne da več spojiti!« In potem sta se še župnik in nadučitelj skregala in da je dejal župnik »šomašter« in nadučitelj »kranjski far«. »Eh! Ne verjamem 1 Vse ne more biti res!« je dejal Liker. »Pri volitvah in suši so možgani, kakor bi jih! nategnil. Cesa pa ljudje ne izčvekajo. In čas imajo. Pri senu so skupaj, vodo nosijo v gručah, v ledenici so v družbi in strah bi jih bilo same pri borovnicah« Zima pa je kakor nalašč. Krošnjari, govori, čveka in' se sladka, kakor bi žvečil sladko koreninico. Zaradi drv, ker se mi je zdelo neumno, sem sam vprašal gospoda. »Ne!« je dejal, »ni tako. Kar je država rekla, jat njena dolžnost, če da kaj več, daruje. Hanuš ni rekel, da tega ne da. In ne verujem, da bi se bila župnik in nadučitelj skregala!« »No, nekaj pa je le res!« je dejal Smodin ter pre« skočil ranto, ki jo je nekdo vrgel na cesto. Liker se je sklonil ter povlekel ranto nazaj na njivo« »Da se kdo ne zadene!« Ni še končal, ko so se razlegli čez njive glasovi domačih zvonov. Moža sta prisluhnila. Otožno in težko. Zvonilo je mrliču. Pozabila sta na besedo, ki sta jo imela, odkrila se za večni mir in pokoj in molčala. Šele ko sta zagledala cerkev in kako se v linah ma-jejo zvonovi, Bta se predramila. »Ves čas premišljujem,« je dejal Smodin, »kdo M bil umrl! — Mežnar še zmerom goni zvonove. Danes nI samo malo poštronbolal. Pripovedovali so, da je Luka pri revežih samo nekajkrat potegnil in so temu rekli štrombolanje. »Saj ne potrebuje,« da se je izgovarjal, »prej je v nebesih, ko ti končaš!« Hudobni jeziki pa so govorili o bogatih in o ubogih. - Saj ni bilo nikogar, a katerem bi pričakoval, da umre1 po domovini Mekinje. Umrla je Ivana Hočevar v 77. letu starosti, pusestnica v Mekinjah in vdova po kovaškem mojstru, nadvse skrbna mati 16 otrok, globokovema žena, daleč naokoli znana po svoji izredni darežljivosti. V Ljubljani pa je umrla 54 letna samska Marija Košir z Brezij, skrbna Trtačnikova gospodinja. Pokopana je bila v Mekinjah. Naj počivata v mirul — Z dovo: ljenjem škof. ordinariata bo odslej v lurski kapeli v Godiču na žegnanjsko nedeljo ob 9 dopoldne služba božja (sv. maša s pridigo), letos torej 15. oktobra. S tem bo ustreženo dolgoletni želji Godičanov. Raka pri Krškem. Prošlo nedeljo je s svojim voajem, n.išim rojakom g. Lojzetom Žabkarjem prihitelo iz Ljubljane nad 30 gojencev Vajeniškega doma. Nadve neugodno vreme prav občutno ovira naše vinogradnike pri trganju grozdja. Pa še setev ozimine se zavlačuje in tudi dokaj otave, ki bi jako prav prišla, je zaradi obilnega dela s spravljanjem sadja, ostalo na travnikih. Upajmo, da nam nebo tekom jeseni nakloni le lepših dni. Vranja peč pri Kamnika. Žalostno so zapeli zvonovi dobri in krščanski materi Mariji Vodlan iz Vel. Lašne, ki je umrla pretekli teden po kratki, a težki bolezni v starosti 49 let. Pokojnica je bila vzorna žena, ki je imela usmiljeno srce do vseh potrebnih. V njeno hišo so prihajali samo krščanski časopisi. Svoje otroke je vzgajala v pravem krščanskem duhu. O Bog, Haj našemu narodu še takih mater in žena. Naj blaga žena uživa pri Bogu zasluženo plačilo, a preostale naj tolaži Bog. škocjan pri Mokronoga. Minuli teden je ?o dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal Kirar rane iz Grmovelj. Bil je dolgoletni cerkveni ključar grmolske soseske, dober krščanski mož in skrl-en družinski oče, ki je vzgojil otroke v pravem krščanskem duhu. Bil je soustanovitelj grmolskega gasilnega društva, katero je bilo ustanovljeno 1. 1910 in vseskozi delaven član in zvest podpornik tega koristnega društva. Ob koncu življenja mu je Bog naložil veliko trpljenje, a je Bogu vdan prenašal vse. Dragi France! Ni te več med nami. Ločil si se od nas in odšel po svoje plačilo k Bogu. Močno te bomo pogrešali, saj si se tako rad udejstvoval pri vseh krščansko usmerjenih organizacijah. Naj ti bo zemlja lahka, a žalujoče pa naj tolaži Bog! Boštanj ob Savi. V nedeljo 10. septembra smo pokopali dobrega krščanskega moža Ant. Judeža iz Kompolja. Bil je dober gospodar in vedno pripravljen pomagati bližnjemu. Njegov pogreb je pokazal, da so ga spoštovali vsi. — Posebno priznanje pa zasluži njegova neustrašena vernost. Nobeno nedeljo ni bil njegov prostor v župni cerkvi prazen. Bil ie prvi, ki se je s svojima sinovoma lansko leto vpisal v novoustanovljeno Apostolstvo mož in fantov. Pa je bil zdai tudi prvi, ki se je preselil v večnost. Brez dvoma mu je ob njegovi nenadni smrti bilo v veliko korist mesečno sv. obhajilo in zavest, da ie Gospodove dneve posvečeval, česar mnogi drugi v naši fari ne store. — V soboto 16. sept. smo položili k večnemu počitku Ivana Zakrajška iz Boštanja. Bil je nekaj tednov v bolnišnici v Ljubljani, kjer ni našel zaželjenega zdravja. Po prevozu iz bolnišnice je še isti večer umrl med svojimi dragimi. — V sredo 4. oktobra smo pokopali Ano Lisec iz Preske, ki je tekom svoje dolge bolezni pogosto prejemala sv. zakramente in tako laže trpela na bolniški postelji. Naj počivajo v miru! — Imeli smo vesel izlet naše mladine k Sv. Ani na Okič, kjer smo uživali bogate darove letošnje jeseni. Prvo nedeljo v oktobru pa smo pričakali tombolo, ki jo je priredilo naše prosvetnno društvo s sodelovanjem Salez. zavoda. Zdi se, da je tombolska sreča obiskala res potrebne. Glavni dobitek n. pr. je dobil ubog mizarski vajenec, ki si bo tako lahko oskrbel potrebno obleko za zimo. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem tvrdkam in dobrotnikom, ki so nam pomagali z lepimi dobitki. Izmed mnogih omenimo le nekatere, ki so poslali izredno lepa darila: Souvan, Urbane, Jueoslov knjigarna. Naša Sloga in Gre-gorič v Ljubljani. V. Hladin, Metka, Hubertus, Stermecki, Jagodic in Mohorjeva tiskarna v Celju; Zlatorog in Tiskarna sv. Cirila v Ma- riboru, tovarne r Hrastniku in Rušah, Bo^a^ka Slatina, Franck Kudiosan, Alga, Uata, Remec in Co. Iz bližnje okolice pa posebno trgovine; Mlinarič, Stergar in Setina v Sevnici in T^ raž v Boštanj u. Sneberje. Umrl ie v Sneberjih št. 47 pri Dcv. Mar. v Polju Ilromec Miha, posestnik ia v okolici znan kovaški mojster. Bil je krščan. sko zaveden mož. Naj počiva v miru! Gorje pri Bleda. Letošnja tujska sezana ja bila kljub dobri reklami slaba. Tujcev ai bilo v zaželjenein številu. Podružnica SPD je izdala nove lične prospekte s krajevnimi in fiokrajinskimi slikami, z opisom Gorij in oko-ice ter seznamom tujskih sob. SPD je ob* novilo galerijo kraljeviča Andreja v Pokl-piki in markacije ter kažipotne deske. — V nedeljo 15. oktobra bo priredila podružnica SPD veliko tombolo z lepimi gospodarskimi dobitki v gostilni >Kacon< v Zg. Gorjah. Čisti dobiček je namenjen za izvršena dela ▼ tekočem letu. Polzela. Sadjarska podružnica na Polzeli bo imela sadno razstavo v nedeljo, dne 15. okt. Razstavljeno bo vsake vrste sadje, sveže in suho. Razstava bo odprta ves dan. Zaključena pa ho z vinrko trgatvijo, ki se bo pričela ob štirih popoldne. Kmetje, sadjarji in prijatelji grozdja, vabljeni! Šmartno pri LltiiJ. V ponedeljek, 2, oktobra je umrl gostilničar na Uštjin Albin Grčar. Velika udeležba pri pogrebu jc pričala, da je bil Grčar priljubljen daleč na okoli Bil je tudi naročnik in vnet bralec »Domoljuba«. Naj mu sveti večna luč. Domačim naše iskreno sožalje. — Naša občina ja izvzemši Smartna izrazito kmečka občina. Letošnje leto smo z letino prav zadovoljni, predvsem s sadno, saj je bila tako obilna, kot 2e dolgo vrsto let ne. Nekateri, ki so bili s sadjem izredno obla-godarjeni, še krompirja niso utegnili skopati, ker imajo toliko opravka a sadjem. Da bi imelo sadja malo boljšo ccno, bi si nekateri zelo opomogli. Žito je tudi zelo dobro obrodilo, Ie ajdovih igan-cev ne bo, ker ja ajdo letošnja prezgodnja slana skoro povsem uničila; bomo pa koruzne bolj »na-tepali«! Krompirjeva letina je bila pa tako: ponekod zelo dobra, drugod pa izredno slaba. Prav upravičeno pravi naš kmet: »bo te Slo ...« — Naši ljudje so se vendar enkrat spametovali; namreč v tem, da v sedanjih časih sadje bolj in bolj upoštevajo kot gospodarsko dobrino. Včasih so ga ljudje kar stolkli ali namočili in skuhali žganje; posledice niso izostale... Letos pa sadje v veliki »Če bi koga prevideli, bi slišal in izvedel. Pa vsaj štirinajst dni nič. Tudi ni bil nihče hudo bolan. Morda je kakšna otročnica! Malo se privzdigne pa je.c »Res ne vem!« je dejal Liker. Zvonovi so prenehali, iz cerkve je prikimal mežnar in murček v ušesu mu je živahno bingljal. »Se groba mu ne bom kopal!« je dejal. »Zato sem pa bolj potegnil.« »Komu pa?« je vprašal Smodin. »Komu? Ali ne vesla?« »Kdo naj bi povedal?« »Da res nista izvedela! Povhovega Maksa je na Salcburškem. Dinamit Da ga je mina potegnila in da ga je neslo. Telegram je prišel. Stari Povh da ga je poslal, so rekli.« »Ali je telegrafiral, da ga je mina?« >Ni. Pa pri cesti ni drugega. Ali naj bi ga kamen, ko se je zavalil ali je on kam padel, ko je meril? Ali naj se ubije s krampom? Saj ni kopal! On je cesto prevzel ter mu ni bilo treba kopati. In meril tudi ni! Z minami pa je imel veselje; potehinila se mu je, pa je. Saj vemo. Mina ni zagorela. Nihče ni moral nazaj. NI mu kazalo drugega, kakor da je šel sam. Mladost je brez glave. Revež. Korajža ga je nesla. Ker mu ne bom kopal groba, sem pa potegnil z zvonenjem. »Naj bo,« sem rskol t c »Kako je bilo, moramo čakati pisma!« je rekel Liker. »Tam bo vse!« Smodin mu je prikimal. »Mrtev je!« je dejal Luka. »Mrtev je in mati da je naročila zvonenje. Jula je poslala otroka, naj zvoni. Kdo bo zdaj njegovo cesto!« — Jula je bila sestrična njegove Jele Ane, ta, je bila povedala PovhovkL »Kdo? Stari Povh in Zonta! Zonta ima fante in sam zna boljše kakor Povh. Tisto, kar potrebuje nemščine, se bo že zgovoril, delo pa je povsod enako.« »Da, delo in cesta sta povsod enaka!« je rekel Smodin. »Pri nas in na Salcburškem.« Molčala sta. Misli so jima bile pri delavcih, ki gredo po svetu. Pozimi tesači na Hrvatsko in v Slavonijo, spomladi in poleti na Štajersko, Koroško, Salcburško k cestam. Da Gorjani znajo ceste ter jim kar rastejo, so rekli. Dinamit, dinamon, ekrazit: skale se koljejo in vale v prepade. In Maksa je prijela mina, potehinjena, skrita v kamen, mina, ki se ni hotela prižgati, ko je bil njen čas. Videla sta postavnega fanta, ki je nosil štajersko obleko, gamsov šop za klobukov in rjave gamaše. Nabiral je pred mesecem delavce, zdaj je mrtev. Na tujem bo pokopan in čez par let bo njegov grob pozabljen. Saj je drugih tudi pozabljen. Ali se spomni kdo Seškega Korlna, ki ga je ubil hrast v Ppkracu? Nihče! Ali Zgono-vega Jenžeta, ki ga je zadelo železo na Koroškem in Zutovega Drejca, ki ga je podsulo na Salcburškem. Nihče. Ker nihče ne gre na grob o Vseh svetih! In takih imen je še dolga vrsta. Ce umreš pri peči, skrbe za grob, ker jih je sram, da bi bil grob zaraščen g travo in brez kamna. Zaradi jezikov; drugod ne vidijo, doma pa opravljajo!« Sonce je že zašlo, ko sta preskakovala mokro smrdečo cesto pred Janezovim hlevom. Gnojnica je neumorno cezela ter mehčala cestišče. »Veš kaj, Jože!« je izpregovoril Smodin, ki mu je brizgnilo po hlačah: »To pa mora Janez odpeljati drugam. Cesta se mehča ter se dela škoda!« »Rekel je, da bol Cement da je že kupil, da mu ga je pripeljal Bregar!« B (Nadaljevanja prihodnjič.) Spominja se Napoleona lin francoske revolucije, preživel je vso družino in je še med svetovno vojno služil kot prostovoljec. V svojem življenju še nI bil bolan, za starost pa ee ima zahvaliti kg jogurta, ki ga použije vsak dan. Kadi pa — kot Turek. 4 km globoko je zvrtala luknjo neka ameriška petrolejska družba, ki je iskala na nekem kali* fornskem polju novih pe-trolejskih izvirov. To je doslej najgloblja luknja v notranjost zemlje. Ostali petrolejski vrelci dosegajo globine do 2000 metrov, rekord pa je imel nek teksaški petrolejski vrelec, ki gre v globino 8899 m. Globina nam vzbudi občudovanje, če vemo, da je Visoki Klek, najvišja v deželi Avstriji, visok »komaj« 8897 metrov. Plavolaska. — »Ali že dolgo poznaš ljubko pla-volasko, s katero sva pravkar govorila?« »Hm, gospodično poznam že več let, a kot plavolasko sem |o prvič videl.« Bruosvlškl vojvoda poseduje umetno izdelano vazo iz oniksa, ki je vredna 8 milij. dolarjev, rsčlni lepo obrano opravljajo ali ga milijo. K temu U p* veliko pripomogla lansko leto zgrajena velika moderna sušilnica tukajšnje sadjarske podružnice. V letošnjem letu ja do sedaj posuiila tez 400 mernikov ladja, kar •• pravi čez 10.000 kg. Suiilnica jo postavljena na dvoriiču Kmetijske zadruge in je wetz-Podgorikovega sistema. Se oelo fe drugih občin pripeljejo sadje v suiilnico, kar ■govorno priča o nični kakovosti. Kuri jo lin izvrstno upravlja g. Hostnik Janko, gostilničar iz Zadruge. Pa saj tudi ni malenkost, ko je treba vsako noi po večkrat vstati in iti nalagat novega goriva. Zanimivo je predvsem to, da od 26. avgusta letos ie ni ugasnil ogenj v njej. Naklo pri Kranja. Ta teden beleži kronika le drugo smrtno žrtev na progi Kranj—Tržič. V ponedeljek je povozil večerni vlak uslužbenca državnih železnic Ankeleta Franca, v četrtek zve-ler pa je postal žrtev železniške nesreče Močnik Karel, delavec, zaposlen pri gradhenem podjetju Bricelj v Naklem, stanujoč na Bistrici pri Naklem. Okoli 4 popoldne ee je vračal • tovariši z dela. Močnik se je sam vračal proti domu po državni cesti v smeri proti Bistrici. Ker je bilo vreme de-levno, je Imel razpet dežnik in zato ni slišal in taradi teme ni videl vlaka, ki vozi ob 6.20 Iz (Tržiča proti Kranju. Ko Je stopil na tir, ga Je zgrabila lokomotiva in ga vlekla kakih 250 m naprej. Kolesje lokomotive mu je odrezalo desno nogo, kakih BO m dalje pa Je ležala glava. Pokojni Močnik je star 82 let in zapušča ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. N. p. v m.I Vače. Ce tudi malo pozno, naj se vendar ■pomnimo umrlega (25. avgusta) Janeza Avbeljna — po domače Kunšta —, ki Je bil 67 leta gospodar ln ves čas naročnik na Domoljuba. Bil Je tudi ves čas naročen na knjige sv. Mohorja, veliko let občinski odbornik v bivši šentlambertski občini. Pokopali smo ga pri podružnici sv. Marjete v Širokosetl. Slovesnega pogreba se Je poleg vaškega g. župnika udeležil tudi g. župnik svetogorski, u kar se mu sorodniki najlepše zahvaljujejo. Naj blagi 86letni res kršč. mož v miru počival — Bog daj lepo vreme, da bomo teaj krompir izkopali In ozimino vsejali! Galicija pri Celja. Nič nI zaigrala godba, nič niso zapeli pevci, tiho in mirno je obhajal naš ■ospod župnik Mihael Carl svojo petdesetletnico. G. julibant ee je rodil dne 29. septembra 1889 v Bmlhelu pri Pliberku kot »in kmečkih staršev. Gimnazijo ln bogoslovje Je obiskoval v Celovcu. Novo mašo je pel dne 1. julija 1917. Pridigal mu NOVI GROBOVI n Al' prijatelja nazaj nikdar več ne bo. V Teharjih so pokopali posestnico Marijo Pižek roj. Lipovšek. — V Smartnem pri Litiji je preminul posestnik in gostilničar Albin Grčar. — V Sneberjah pri Dev. Mar. v Polju je odšel po večno plačilo posestnik in kovaški mojster Mihael Hromeč. — V Kamniku v mekinjski župniji je zapustila solzno dolino Ivana Hočevar roj. Dornik. — Na Koroški Beli je odšla h Gospodu po večno plačilo Marija Zbontar, sestra tamkajšnjega g. župnika. — V Ptuju so spremili k večnemu počitku 91-letno vdovo po nadučitelju Marijo Trstenjak. — V Hočah so djali v grob posestnico Marijo Pleifer roj. Majcen. — V Št. Janin pri Rečici ob Paki je mirno v Gospodu zaspala Marija Rakum roj. Zontar. — V Celju je umrl stavbni podjetnik Vinko Kukovec. — Na Ježici pri Ljubljani je preminul 95-letni Jernej Goričnik, drž gozd. ur. v p. — V Mariboru so djali v grob zvaničnika drž. žel. v p. Josipa Glaserja.— V Ljubljani so umrlit Fujan Anton, soproga vlakovodje v p. Juli-jana Jug roj. Stermšek, učitelj Kari Gorišek, sedlarski mojster Alojzij Breceljnik, direktor pošte v p. dr. Anton Vagaja, vdova po žel. ur. Julijana Weiss roj. Pressl, žel. uslužbenec v p. Jakob Trček in polic, stražnik v p. Martin Hudalec. Naj počivajo v miru! je šmihelski rojak, sedanji ljubljanski vladika g. dr. Gregorij Rožman. Kaplanoval je pri St. Danijelu nad Prevaljami in pri Smiklavžu pri Ormožu, odkoder je odšel za župnika k Sv. Joštu nad Dobrno, kjer je ostal dalje časa do 1. 1935., ko je bil prestavljen v Galicijo Bog ga živi še mnogo, mnogo leti Šmartno pri" Litiji. NI dolgo, kar je naš domači pevski cerkveni zbor priredil lepo uspel pevski koncert na novo urejenih orglah, pa bomo Imeli že drugega. Pridejo namreč gostovat »Trbo- veljski elavčki«, in sicer v nedello 15. oktobra. Podali nam bodo Grbčevo staroelovensko otroško mašo, nekaj nabožnih pesmi in šolo »Zdrava Ma-Miraj«, ki jo zapoje priznana mlada solistka Rešil:« Koritnikova. Orglske točke in spremljavo pa bo izvajal prof. Matija Tome. — Preteki, teden so nam skoro vsak dan zvonovi peli svojo žalostno pesem o umrlih. Kar štirje so zapustili U svet. To »o: Grčar Albin iz Ustij, Bučar Franc iz Volčje jame, Šege Frančiška iz DšUj in Valenčič Jera iz Zavrstnika. — Dež, ki ga je bilo zadnje čase precej, je napravil nekaterim vinogradnikom precej škode. Pa tudi kmet bi že imel rad lepo vreme, da poseje ozimino in pospravi ie ostalo na polju. Blaguviea. V nedeljo 8. oktobra se je pri nas vršil shod organizacije JRZ. Shod je bil dobro obiskan, navzočih je bilo nad 100 moških. Na shodu je poročal naš narodni poslanec Janez Strcin o našem notranjem in zunanjem političnem položaju. Vsi Vpoklici k vojakom in živine imajo le namen ohraniti nevtralnost naie države. Stvoril se je tudi sporazum s Hrvati in ne bo dolgo, ko bodo prenešeni gotovi državni posli tudi na našo banovino. Ker vemo, da ima pri tem predvsem zaslugo naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, so zborovalci pritrjevali besedam govornikovim in Izrekli zaupanje in zvestobo dr. Korošcu in našim poslancem. Gospodu poslancu se pa na tem mestu ie enkrat lepo zahvalimo za lepe in resnične besede in želimo, da bi nam prišel še večkrat kaj poročat. — 9. maja smo izročili materi zemlji mladega gospodarja Janeza Pavliča iz Podsmreč-ja, 1. sept. pa Ivano Prašaikar, posestnico na Golčaju. Oba sta bila zvesta naročnika na Domoljuba, zadnja je pa bila tudi članica Mar. družbe ln je zato imela zelo lep pogreb. Se predno ie minulo eno leto, je šla za možem. Golčajsko posestvo je za enkrat ostalo brez pravega gospodarja. Naj počivajo v miru! St Andraž pri Velenju. Vedno «e pojavljajo ljudje, ki v svoji preveč bujni domišljaj vidijo razne dogodke daleč naprej. Z vso gotovostjo vedo povedati, kaj se ho zgodilo v teh in kaj v onih dneh. Saj že kar natančno za dneve vedol ln takih prerokov, ki prihajajo od Bog ve katere strani in ki tako natančno vedo za prihodnjost — takih vseznalcev tudi med nami ne manjka. Četudi tmo malo bolj oddaljeni od svetnega šuma, vendar najdejo pot v nai tihi kraj, da tukaj razlagajo svojo modrost. Pa so nali ljudje pametni in njihovim govoricam nič ne verjamejo. Saj so se doslej ie 41 Gospod Volodijovski Sveži zrak jI Je polagoma vračal moči In pogum, vendar ne v toliki men, da bi imela poželenje »nova Bkočttl med bojujoče se. To bi bila morda »torila zato, da bi prosila usmiljenja za ostanke ordlncev. Ker pa Je vedela, da bi to ne imelo nobenega uspeha, Je željno pričakovala konca bitke. ,, , , Tam pa »o »e bili In bili. Odmev klanja In kriki niso prenehali tudi no za trenutek. Preteklo je morda pol ure. Prapori bo se stiskali vedno močneje. Nenadoma pa je krdelee roparjev, ki je »telo morda dvajset Jezdecev, predrlo morilo! krožek in začelo kot vihar bežati proti vlitni. . . Pomikajoč »e vzdolž skalnatega prepada so mogli v re-nici dospeti do mesta, kjer se je višina polagoma zlivala z ravnino, in se rešiti na visoki •tepl. Na njihovi poti pa je »tala Baša i dragond Pogled na nevarnost Ji Je v tem trenutku vili mo« v »rce In »vednost v dušo. Izprevidela Je, da Je zguoijena, če ostane na mestu, ker jih to krdelo i samim navalom podre ln potepta, ne glede na to, da Jih raznese na sabljah. Stari dra-gonskl stražmojster je bil očito prav tega mnenja, »akaj zgrabil je Bašlnega konja z roko mi uzdo, ga obrnil v beg In kriknil s skoraj obupnim glasom: »Beži, Jasna gospa I« . „„,.. .„„„« Baša je zdirjala kakor vihra, a sama: zvešH bije vojaki »o ostali kot zid na mestu da bI, letudl le za trenutek, zadržali sovražnika In ilali ljubljeni gospe časa, da doseže velijo »azdaljo. Med tem pa »o vojaki takoj skočili «a «ta krdelom, kožo; preblizu za »vojimi pleč w čutili Lipke, da bi preganjali posameznega Jezdeca, pa naj M bil ta Jezdec tudi najlepša huriska iz mohame-dovega raja in bi se umikal v plašču, ki bi bil ves pošit z dragulji. Baši se je bilo treba samo zaokreniti proti Hreptjovu, da se iznebi pogona, kajti oni tam bi se gotovo ne obračali za njo levu v žrelo, ko so imeli prav pred seboj reko z njenimi goščavami, v katerih so se lahko skrili. Lipkl, ki so imeli boljše konje, ao se jim kljub temu vedno bolj bližali. Baša pa je sedela na konju, ki je bit neprimerno boljši dirjalec kot navadna kosmata kljuseta ordinska, ki so bila sicer v teku vztrajna, a ne tako uma kakor konji plemenite krvi. Slednjič ne samo ni izgubila zavednosti, ampak se je celo predrzna narava ogl* sila v njej z vso silo in viteška kri jI je znova zaigrala v žilah. Konj se Je stegnil kakor srna. veter ji }e žvižgal v ušesih in namesto strahu se je je lotilo neko opojno čustva »Vse leto me lahko gonijo in me »e dogo-nljo,« si Je mislila. »Podirjam še nekoliko, potem pa zaokrenem ln Jih aH pustim pred sebe ali pa jih, če me ne bi nehali preganjati, povedem pod Mbl,Prišlo Ji Je na misel, da če so se za njo pode« se ropUi preveč razpršili po stepi, trči mor-da pri obratu » katerim skupaj in se bo morala » njim dvobojevati. • »No kai na ie na temle je rekla v svoji bo-je vi ti dušici! Mihael me je že, takoizučil da to lahko smelo tvegam, sicer si bodo še mislili, da bežim iz strahu in me potem ne v«mejo več na drug pohod, poleg tega p« »e bo »e gospod Zagloba lz mene norčeval...« Tako si Je rekla In se ozrla na razbojnike. a ti ~ bežali v tropu Za dvoboj nI bitonob^o možnosti, BaSa pa Je hotela pred očmivse vopke doprinesti doka*, da ne be« na »lepo in nepre- J^dii se te spomnila, da ima v tokih dve n( govoric* izkazal* kot neresnične in brca podlag«. Zaupamo pa naiim državnim voditeljem, ki na« bodo znali voditi po pravi poti, na kateri na* ne bo zalotil «v«tovni vihar. Pristava pri TrHču. Pretekio «redo a« je vračal zvečer okoli 7 ualužbeneo dri. železnic An-kele Frane, »tanujoč na Pristavi it. 13, iz službe domov. Pri ielezniikem prelazu je zaslišal nekak i um in ker je bil moi nekoliko gluh in ker |« bila tema, ie mislil, da gr« avto. Hotel ae je umakniti, toda v tem trenutku ga ie že zgrabil vlak, od katerega je prihajal lum. Vlak je vozil u Tržiča ob 19.15 proti Kranju. Stroj ga j« vlekel za «ebo| kakih 20 m in nato ustavil, toda strojevodja 11 mogel ugotoviti le smrt. Ankele je bil takoj na mestu mrtev. Pokojnik zapuiča ženo in dorasio hčer. Naše sožaljel Predoslj« pri Kranj«. V torek «e ie vriilo politično zborovanje JRZ in MJRZ v Prosvetnem domu. Zborovanje «e je pričelo ob 8 zvečer v nabito polni dvorani. O političnem položaju je poročal tovarnar Joiko Zabret iz Britofa. Zborovale! «o t odobravanjem sledili govornikovim izvajanjem. V imenu mladine je govoril predsednik MJRZ za kranjski okraj Murnik Ciril iz Kranja, ki je pojasnil stališče mladine do notranje in zunanje političnih dogodkov. Občinsko politiko in njeno gospodarstvo je obravnaval Avsenek Iz razpoloženja zborovalcev se je videlo, da v polni meri odobravajo in zaupajo vodstvo politike svojemu voditelju dr. Koroicu. Mengeš. V nedeljo, 1. oktobra «o krstili v Supni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu devetega sina zakoncev Ivana in Frančiške Močnik. Otroku je bil boter Nj. Vel. kralj Peter II., katerega je zastopal podpolkovnik g. Jernej Pavlič iz Ljubljane. Otroka so krstili na ime Peter Sprejem kraljevega zastopnika je bil pred zupno cerkvijo, kjer so se zbrali zastopniki in organizacije vseh kulturnih društev v Mengšu, šolska mladina z učiteljstvom in velika množica drugega občinstva . Društva in šolska mladina so napravili dolg ipalir. Točno ob 3 je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja, katerega je pozdravil Karel Gregorc, župan trga Mengei, mu želel dobrodošlico, izrekel zahvalo vseh občanov za izredno čast, da je naimlaiiemu občanu izvolil prevzeti botrstvo Nj. Vel. kralj Peter II. Nato je mengeška godba zaigrala državno himno, nakar je kraljevega zastopnika pozdravila v imenu šolske mladine mala Majdič Darinka in mu izročila lep slovetvski šopek. Nato je nadžupnik g. Sušnik Janko spremil kraljevga zastopnika v lepo skrbno nabil. Začela, je konja zadrževati ali bolje, zadržujč ga obračati proti Hreptjovu. Toda o čudo! Ko so roparji to videli, je ves trop nekoliko spremenil smer bega; kreniti so namreč bolj na levo proti robu višine. Baša je pustila, da so Be približali na nekaj desetk korakov, potem pa je dvakrat sprožila na najbližje konje, se zaokrenlla in v polnem diru skočila proti Hreptjovu. Toda komaj je konj spretno kakor lastavlca predirjal kakih dvajset korakov, je nenadoma zazijala pred njim stepna razpoka. Baša ga je brez premisleka z ostrogami spodbodla in plemenita žival ni odrekla skoka. Toda samo njegova prednja kopita so njela nekoliko nasproti ležečega robu; zato je za trenutek na vse kriplje iskal z zadnjimi opore na strmi steni, potem pa se mu je zemlja, ki nI bila že zadosti zmrzla, pod nogami vdala in z Bašo vred se je zvalil v razpoko. K sreči Je nI pritisnit, zakaj poprej je mogla Se potegniti noge iz stremen in se z vso močjo nagniti na stran. Tudi je padla na debelo plast mahu, ki je bil kakor podloga prevlekel dno razpoke. Vendar je bil pretres tako silen, da je omedlela. Volodijovski n! videl padca, ker so mu Lipkl zapirali obzorje, zato pa je Melehovil! s strašnim glasom zakričal na ljudi, naj brez odloga dalje zasledujejo roparje, sam pa se je, dospevši do grape, na glavo vrgel navzdol. Kot bi trenil, je skočil s sedla in vzel Bašo ▼ naročje. Njegove sokolje oči so jo v enem trenutku vso objele, gledajoč, ali ne opazijo kje krvi, potem pa so mu po bliskovo preskočile na mah. Spoznal je, da je ta mah rešil smrti njo in konja. Zamolkel krik radosti se je iztrgal iz ust mladega Tatarja. Vendar pa mu js BaSa ležala telko na rokah. Zato jo je z vso silo pritisnil na prsi tn ji potem začel zaporedoma poljubljati oči, kakor bi jih hotel izpiti, slednjič pa se je ves svet zavrtel z njim Resnice se boje Jeseničana Malenšek Franc in Mavec Jože sta se vrnila iz Španije. Preden sta šla tja, sta bila marksista. Ko sta se vrnila, sta se spreobrnila. »Delavska politika« pa za spreobrnitev ni vedela in resnice ne pozna, kakor jo sedaj poznata Malenšek in Mavec. Pisala jima je, naj ji napišeta in narišeta Španijo, kakor je, da njihovo sliko priobči. Slika pa, ki sta jo v pismu orisala Maienšek in Mavec, marksistom ni prijazna, ni zanje lepa, ampak grda. Marksisti pri »Delavski politiki« so se resnice ustrašili, pa opisa niso priobčili zato, da bi naše delavstvo vendar do spoznanja ne prišlo. »Delavska politika« se je lepo potuhnila in članka ni priobčila, priobčil pa je članek naknadno jeseniški list »Na mejah«. Mislimo, da bi bilo le prav, če bi si »Delavska politika« tistim, ki jo berejo, upala resnico povedati tudi, če bi bralci potem zavrgli zlagani marksizem. Tega ni storila. Zato pravimo: do resnice jim ni, resnice se boje, da delavstvo v temi drže. okrašeno cerkev, nakar je bil izvršen obred it. krsta. Mengš je ta dan praznoval praznih farnega patrona sv. Mihaela, tržani so po hišah obesili zastave, okrasili hiše ter tako dali ie večji poudarek slovesnosti. G. Močnik Ivan je obrtnik, sedlarski mojster in izdelovatelj priznanih vozov na peresih v Mengšu. S svojo pridnostjo in varčnostjo preživlja obilno družino. Izmed desetih otrok je devet fantov in ena deklica. G. Močnik je zaveden katoliški mož. Njegova žena je bila dolgoletna na-čelnica bivših Orlic v Mengšu, možu pridno pomaga pri obrtu, svojo družino pa vzgaja v strogem katoliškem duhu. Močnikov! družini iskreno čestitamo. Pospeievanje gozdarstva. Banovinski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani prosi vsa vzgojna, kulturna in ilična društva, vse javne kor-poracije in ustanove ter vse privatnike, da sode- v blaznem vrtincu. Na dnu prsi kakor zmaj v votlini skrita strast ga je zgrabila kot vihar. V tem trenutku pa se Je razlegel topot Številnih konj kot odmev z visoke stepe in se bližal vedno bolj. Številni glasovi so začeli klicati: /Tukaj v tej grapi! Tukaj I' MelehoviS je položil Bašo na mah in zaklical prihajajočim: »Semkaj! Semkaj pridite!« Minuto pozneje je skočil Volodijovski na dno grape, za njim gospod Zagloba, MuSalski, Nenaši-nec in nekaj drugih častnikov. »Nič ji ni!« je kriknil Tatar. »Mah jo ]e reSil.« Volodijovski je vzel nezavestno ženo na roke, drugi so skočili po vodo, ki je ni bilo v bližini. Zagloba je prijel nezavestno za - senca in začel klicati: »Baškal Baška najmllejšat BaSkal« »Nič se ji ni zgodilo!« je ponovil Melehovil!, bled kot mrlič. Tedaj se Je Zagloba udaril po boku, zgrabil čutarioo, si vlil žganja na dlan in začel z njo Baši otiratl senci, potem pa jI je nagnil čutarico k ustom. In to je očito učinkovalo. Preden so namreč drugi prihiteli z vodo, je ona odprla oči In začela z usti zrak loviti; pri tem je pokašljevala, ker ji Je žganje žgalo nebo in grlo, V nekaj minutah se je popolnoma zavedela. Volodijovski jo je, ne da bi se brigal za navzoče častnike In vojake, zdaj pritiskal na prsi, zdaj ji pokrival roke s poljubi In govoril. »0 ti moja ljubljena I Kmalu bi bil duSo izgubil. Ali ti res ni« ni? Teli nič ne boli?« »Nič mi ni!« je odgovorila BaSa. »Aha, zdaj vidim, da sem izgubil« zavest, ker se je konj z meno) zvalil... Ali je že po bitki?« »2e. Azba-bel je posekan. Zdaj pa se hitro vrnimo, ker se bojim, da mi od napora ne zboliS.« »Sploh nobene utrujenosti ne čutim!« Je rekla BaSa. Potem Je pogledala bistro po navzočih in raz-prla nosnice. lujcjo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 22, oktobra do S. novembra 1939. V teh dnevih se naj vriijo v iolah In drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na teranu pa pogozdovanja goličav in praktični pouk o negi, vzgoji in izkori. ščanju gozdov. Propagando te jmeni j« treba voditi pod geclotn: »Vzgajajmo drevje, gozdove in gaje kot zaičito pred zračnimi napadi«. Pojasnila dajejo banovinaki odbor in okrajni odbori za propagando gozdarstva. Še nekaj drobiža Veliko petrolejske polje so našli v notranjosti Turčije. 4. oktobra so bili še vedno boji s poljski, mi razpršenimi oddelki, poroča nemško poveljstvo. Ministri angleških dominionov pridejo na posvet v London. Sovjetska Rusija je zopet začela izvažati leg v — Francijo in Anglijo. Angleii so doslej ustavili 74 ladij s celotno tonažo 513.000 ton. Romunija bo ostala mirna, dokler je kdo ne napade, izjavlja romunski zunanji minister. Tudi Turčija priznava poljsko vlado v Parizu za zakonito zastopnico poljskega na-< roda. 10.000 Italijank je zadnje dni naredilo skušnje za pomožno vojno tehnično službo (n. pr. telegrafistke). V Parizu so zaprli 31 komunističnih književnikov, ki so izdali letak z naslovom »Takojšnji mir«. Poldrugo milijardo din je dala Anglija na razpolago novi poljski vladi v Parizu. Japonska je izjavila, da še naprej priznava poljsko državo. 10.000 poljskih delavcev iz belgijskih ru-dokopov prihaja v Francijo na boj proti Nemcem. »Samo ne mislite, gospodje, da sem bežala iz strahu. Oho, še sanjalo se mi ni kaj takega. Kakor gotovo Mihaela ljubim, sem sebi v uteho dirjala pred njim, potem pa sem ustrelila iz pištol.« »Od teh strelov je padel en konj, razbojnika pa 3mo živega ujeli.« je pripomnil Melehovič. »No, kaj?« je odgovorila Baša. »Taka nezgoda pri skoku se lahko vsakomur pripeti, ali ni res? Nobena Izkušenost ne obvaruje pred tem, da se konj ne zvali. Ha, dobro, da ste me opazil!, gospodje, ker bi lahko tu dolgo ležala.« »Prvi te je opazil gospod Melehovič In prvi rešil, ker ml smo dirjali za njim, je odgovoril Volodijovski. Ko je Baša to slišala, se je obrnila k mlademu Lipku tn stegnila roko proti nJemu: »Zahvaljujem se ti, gospod, za dobroto.« On ni nič odgovoril, le njeno roko je pritisnil k ustom, potem pa se je sklonil ln kakor kmet ponižno .objel njene noge. Med tem je prišlo vedno več praporov nad breg razpoke. Bitka je bila končana, zato je gospod Volodijovski dal samo povelje Melehoviču, da naj polovi teh par ordincev, ki se jim je posrečilo skriti se pred pogonom, potem pa so se takoj vsi odpravili proti Hreptjovu. Po poti je videla Baša še enkrat bojišče z višine. Človeška ln konjska trupla so ležala po.iekod v kupih, ponekod posamič. Po nebesni modi nI so plula k njim vedno številneje z velikim kraka-njem krdela krokarjev In sedala v nekoliki oddaljenosti na tla, čakajoč, da bi čete, ki so se Se kretale po ravnini, odjahale. »Lej, vojaški grobokopl!« Je rekel gospod Zagloba, kažoč na ptiče • krivino sablje, »a naj le odidemo, pridejo semkaj volkovi z godbo in bodo tem rajnim z zobmi zvonili. To je znamenita zmaga, čeprav dobljena nad tako ničvrednim sovražnikom, zakaj tisti Azba Je ropal nekaj let zdaj tu zdaj tam. Lovili so ga poveljniki kakor volka, a vedno zaman; zdaj pa je naletel na Mihaela ln prišla je nadenj brna ura.« Prerodimo naše družine (Konec.) Pred vsem je potrebno, da je življenje po naših družinah res kšrčansko! Na družini je največ ležeče. V kakršni družini je človek rojen in vzgojen, tak navatfno je. Moderni svet je pokvaril družino. In to je najhujša pok vara. Zakonska zvestoba se pre-lanilja, zakoni se razdirajo, mnogi zakoni si sprevračajo namen zakona proti voijj božji. Bela kuga je posledica nevere in verske razbrzdanosti. In ta bela kuga se je strašno razpasla tudi med našim narodom. Za naš majhen narod pa je to usodno. Če bo pri nas — kakor se zdaj godi — vedno manj rojstev, bo tudi vedno manj Slovencev; m v Jugoslaviji vedno manj katoličanov. Drugoverci se množe, a nas je vedno manj. S tem dajemo svoji katoliški veri slaba- spričevalo. Kaj naj si drugoverci o nas mislijo? Kako moremo prepričati, da je ravno naša vera, kakor trdimo, prava? 2e samo iz teh. razlogov bi se morali na celi črti postaviti vsakemu napredovanju bela kuge! Dražimo je trefea ozdraviti! Zdrave krščanske družine bodo dale zdrav, močan narod. Vzgoja otrok mora biti danes posebno temeljita, globoko krščanska! Domača vzgoja je odločilna. Caser se človek v domači hiši navadi, tega se navadno drži. Starši bi se morali zavedati, kake nevarnosti čakajo njihove otroke na svetu! Ce otroci ne bodo od mladosti dobfo utrjeni, v veri in krščanskem življenju, n® bodo mogli kljubovati nevarnostim hudobnega in zapeljivega sveta. Posebno važae je vzgled očetov. 0, da bi bili naši slovenski možje res pravi krščanski očetje! jApostolstvo može naj nam da takih očetovi Za družino pa je najvažnejša šola. Sola mora nadaljevati in spopotajevati družinsko vzgojo. In. če mora biti družinska vzgoja krščanska, mora biti tudi šolska. Več kot na šolski postavi pa je ležeče na učrtePjrtvti. Učitelj mora biti krščansko vzgojen, da more našim otrokom nuditi krščanska vzgojo ter jim s svojim življenjem dajati lep zgled. Z veseljem popravljamo vest, dn bo letošnjo jesen učiteljski konviikt v Ljubljani v Marijanišču. Tafeo moramo vsestransko skrbeti, do bo naše življenj res krščanska! To zahteva od nas Kristus Kralji Krščansko življenje — tt> jo kealjasteo. Kristusovo! Na ta. način. naj. kraljuj* po naših. družinah* po naših, šalah« Po dotavnicsrik; tudi pa tovarnah i» pisarnah, na polju in povsod, med vsem narodom! Sami moramo biti dobri, celi kristjani, delati Kristusu čast in veselje — skrbeti pa moramo tudi, kaJco bi druge za to pridobili. Veliko zgubljenih že imamo v svoji sredi in; ti širijo nevero in pokvarjenost naprej, da utegne postati vedno hujše. Temu se je treba z vsemi močmi ustaviti! Za kristjana ni dovolj, da je sam kristjan; če je res dober, mora gledati, da drugi ne bi bili slabi! Ker po slabih se slabo širi vedno naprej. Nevera in pokvarjenost napredujeta. Duhovniki ne morejo vsega zabraniti, zato jim moramo mi laiki pomagati. To pa je katoliška akcija.. Kako lepo je to za nas, da moremo tudi mi sodelovati pri širjenju kraljestva božjega, da. smo na ta način neke vrste diuhovnikil Naj bi se vsi dobri verniki zavedali tega čast nega poklica, širiti božje Kristusovo kraij» stvo in naj bi ga po svoji najboljši moči tudi res izvrševali. Na ta način skrbimo in se trudimo tar delajmo, da bi Kristus po vsestranskem ki" ščanskem življenju res kraljeval med našim narodom. Slovensko ljudstvo! Današnji dan je zate velika milost. Tvoj Kralj Kristus slovesno zavzema v tvoji sredini, po tvojih, družinah, po tvojih šolah, svo prestol! Njegovega tera* ljevanja med nami naj ne bo konca! Dokler slovenski rod biva, po zemlji hod'., Živel naš Kralj Kristus! Slovenski rod! Na tvojj zemlji ... Bog Gospod!. Dahrepoljshe igrače Siromašna Dobržpoljeka dolina je skoraj vodno vsako leto prizadeta i kalrtmr vremensko lte-zgodo. Ljudstvo zaradi tega mnogo trpi in prehaja v čimdalje večje siromaštvo. To se občuti še bolj, ker v kraju ni nobene industrije, da bi se-moglo preživljati revno prebivalstvo. Sklenili smo tem siromašnim ljudem pomagati! » tam, da smo ustanovili zadrugo za izdalovanje: raznih igrač, pradvsem iz lesa, pa tudi iz tekstilnega blaga. Pogoji za izdelovanje omenjenih predmetov so naravnost idealni, ker je na razpolago dovolj surovin, predvsem zdravega, trdega lesa m, kar )e glavno, zelo nadaijeno in pridno prebiv?!-rfvo. , Z našim dosedanjim delom smo si pridobili le lep slove«, saj ee naše igrače razpošiljajo ie sedaj-v razne kraje naše domovine .Cenjene so zaradi svoj® pestrosti v barvi in poeabno še po edinstveni izdelavi. Uporabljamo samo prvovr&tni les in najtinejše barve, ki so nestrupene in so odporne proti vodi, milu in toploti. Naši izdelki ima]0 vse odlike prvovrstnih igrač in ima njih nakup tnrjiro vrednost. Cemr naših igrač- je pa tudi- n«1-siromašnejšim kupcem odgovarjajoča, sa| si lahko nabavite pri nas konjička z usojeno oprema za ceno 6—12 din. Nadalje: razna, vozila, kakor n. nr avtomobilček, za 3.5CI din itd. IzdeIu|emo preko 120 raznih igrač za deklice in dečke m: to po najnižjih cenah. Poleg nizkih ccn daiemo trgovcem Je razaa popuste, ako vzamejo kaj več lh s tem omogočamo najboljši zaslužek. I^fli.jamn najpriljnhljenejš^ igračke^ kakor: konje raznih oblik in velikosti, ; mačke, kamale, medveda; uadj.ll«-. kokoika. Petelina. raca, labode; razna vozila: avtomobile rasnih oblik in velikosti, lokoinot.ve in kompietne vlake, vozičke, zibelke In posteljice, kocke za se-etavtiaaje raznih oblik in dhtgezabavne P™™"** Na zalogi imamo tudi ram« oblečene punčke, živalce is tekstilnega blaga itd. Vse navedena izdelujemo samo z lastnimi delavci po najizviraejših vzorcih in je vae stoo&tbt-ni dbtnačl proizvod, ki ne zaostaja za dtagimi mo-zer^Mitan izdtelki. Ker je sezona za naročanje igrač za sv. Miklavža in Božič že nastopila, dovoljujemo si, opozoriti na našo igračkareko delavnico, ki, nudi sa malo denarja mnogo blaga. S tem pa, ku naročate blago pri tfas, koristit« ne 6amo sebi, ampak pomagate, siromašnemu l»ne j* Andersen v drugo poročil. V tej visoki starosti u mu je rodilo iz drugega zakona pet otrok, od katerih mu je zadnji umrl, Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica aH njo prostor velja za enkral Din 6—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov alf vajencev in narobe. Pristojbina za male oglase se platoje naprej. Kobil« irebetno, prodam t 1 ln pol meaeca staro žreblco. Ugodna cena. Rudnik St. 61. Čevljarskega vajenca sprejmem. Skalar V., Ljubljana. VII, Cest* IX, it 11. 2 bika stmendolca, stara 11 mesecev, prodam. Štefan Rakovec, VnanJ« gorice 35, p. Brezovica. »Singer« stroja ■ okroglim čolnlčkom za 1400 din, drugi pa 700 din, naprodaj. — Gradaška ulica it 1. Kupim 1000 divjakov za vrtnice. Frano Jenko — Medvode. Čevljarskega vajenca sprejmem. — Friderik Lindič, KoroSčeva ulica 14, Ljubljana. Korenje za krmo zamenjam za peso. — Franc Porenta, Stopanja vas it. 47. Vež pomočnikov mlajših, ključavničarskih, sprejmem takoj za trajno delo. Ciril PodržaJ, ključavničarstvo, Ig prt LJubljani. Srbske srečke rdečega križa In tobačne, ratno iteto, kupim. Ponudbe v upravo »Domoljuba« pod »Tudi druge« it. 16991. Mesarskega vajenca sprejmem takoj. Ant. Keber, Poljanska cesta it 44, Ljubljana. Pastirja 14—11 letnega, sprejmem. Dremelj Lojze, Laverca pri Ljubljani. Kmečka služkinja 40 letna, z otrokom, bi poročila dobrega samskega aH vdovca. Ponudbo upravi »Domoljuba« pod »Majhna dota« it. 16236. Več šivalnih strojevl »Pfaff«-ovlh, »Stnger«-Jevlh ln drugih, partijo koles ln otroških vozičkov prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžansks cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Gramofon dobro ohranjen, skoraj nov, s 24 ploščami — prodam. Naslov v upr. »Domoljuba« it. 16m. Moške obleke perilo ln vsa oblačila po priznano nizkih cenah al nabavite pri Preskerju - 8v. Petra cesta 11, Ljubljana. Usnje domačega Izdelka nudi naj ugodneje obrtnikom ln kmetovalcem LAVRIO, usnjarna — St. Vid pri Stični. Slaro lelezo In drage kovine plačuje po najvišjih cenah rr. Stopica, železnina, L|Dbl|anO Gosposvetska cesta 1. Letalec je bil prisiljen z aeroplanom pristati ter je obvisel na neki jablani. »Oprostite,« se je opravičeval lastniku vrta, »poskušal sem doseči nov rekord s tem, da pristanem nepričakovano in v neznanem ozemlju.« Gospodar: »Rekord ste brez dvoma dosegli. Vi ste namreč prvi človek, ki je splezal t to jablane, ne da bi prej plezal nanjo.« Oni gaber kupim za takoj ali ta posek pozimi. Plačilo tako) tud! pred posekom. Ponudbe je potrebno poslati takoj n« upravo »Domoljuba« pod številko 10392 ko j« ba Frank Andersen ,tar 79 let. V nje|!ovem prvem zakonu »e mu I« roddo kar 10 otrok od k terih jih pet le živi Njegov najatarejii sin j star 65 let. Do svojega 80 leU .. j. Ander,« " vedno vozil z motornim kolesom in pred nckai U* jt U potoval po deželi kot trgovski potnik. Celo »voji precejšnji starosti ie it večkrat udeležil tudi raznih dirk t svojim motornim vozilom. Vzorne konserve. L. 1825 je angleški polarni raziskovalec Edward Parry v severnem ledoviu oslavil dve konservni škatli, ki ju je Sest let zneje našel James Clarke Ross na polarni eks-pediciji s svojim stricem Johnom Rossom, ko sta odkrila magnotski severni tečaj. Dve leti nato iih je Jamei Ross daroval kapitanu pomožne ladi« »Isabelle«, s katero se Je vrnil domov, a kapitan jo škatli potem podaril muzeju v Hullu v spomin na Parryjeva in Rossota potovanja. Skoraj sto let se ni nihče zanimal za obe konservi, ki sta ostali zaprti. Vsi so pač mislili, da sta pokvarjeni. Toda L 1913 tedanji ravnatelj muzeja ni mogel premagati svoje radovednosti in ju Je odprl. V eni je bilo prekajeno goveje meso, v drugi grahova kaša — oboje v neoporečnem stanju. Pokušnja j« pokazala, da nista konservi v tto letih izgubili niti senčico tvojega okusa. Najboljše sredstvo proti keUem vnetju (ferS) iQ ka2ala okoltajca pri ttredh je zeliščno mazilo „OKAMA" Nešteto priznanj od babic in mater, OKMtt mazilo čudovito ugodno in hitro deluje pri svetih la zastarelih ranah, opeklinah, turih, llJijik k dragih kožnih poikodbih. Dobi to v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga lekarna mr. OBLAK, St. Vid nad Ljubljano Gospodarji sveta. Največja država sveti i» Anglija, ki meri s svojimi kolonijami ln man-matnimi državami 41 milij. kvadratnih km, kar je toliko, kakor je vsa Amerika skupaj. Angliji sledi Rusija t 21.6 milij. kv. km, kar je toliko, kakor dve Evropi. Na tretjem mestu je Francija, ki ima vsega skupaj 12.1 milij. kv. km. Po svojem obsegu Je torej večje kakor vsa Evropa skupaj, Sledijo jI Zedinjene države z 10 milij. kv. km, daleč za njimi pride nato Italija, ki ima sedaj 8.7 milil. kv. kr, nato Portugalska, Belgija, Danska In Holanska. Po prebivalstvu štejejo omenjene velike države milijonov: Anglija 480, Rusiji 147, Amerika 187, Francija 99, Italija 56, Hotelska 69, Belgija 19, Portugalska 15. Nov redilni prašek »REDIN« za prašiče. -» Vsak kmetovalec si labko hitro In z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. p« pošti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo fliko. Prodaja drogerija Kant. Ljubljana, Židovska aLi. Na deželi pa prodaja Redln vsaka trgovina. Jerca ie stopila v kovačnico baš ko je njea fant vihtel težko kladivo in ves zapoten udarjal po nakovalu. »Jože, ali greva »ocoi v ,jj" no?« — »Ne, nocoj ne morem, kegljaški ktuo ima nocoj svoje kegljanje in tu moram tnu zraven.« — »Ti, pa tvoje večno kegljanje, z» kar ti je več kot zame.« — »Poglej, Jerca, včasih se mora človek tudi malo razgibati.« <1 Kaj čakate? ALi hočete zopet naročiti cenik šele potem, ko bo istega zmanjkalo* Pišite še danes trgovski hiši Stermecki, Celja po novi cenik in vzorce. V vsako hišo Domoljuba! _______" ----—""""i""" sieviiKo 1U39Z w vwiinw III9V ifwiu»-i- »Domoljnh« tlano 88 din ta eelo leto, ia inozemstvo 60 din n i , , reklamacije p. .prava »Domoljuba«. _ 0g|„| „ ,.„{„„» ,",rej£™\ •'•«»111». »Domoljuba«, narofnlno. In"««« '» ,, P . 11 a k. - Uredniki Joia K o il ? a T- Ž2 j"!",'-TSle,04? ,orednl1"« oprave: 40-04. Isdajatelj: dr. Gregor« Jajotlovansko tiskarno: Joia Kramarli.