ZMAJ' ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ;^^^ im—S) glob zmcua Številka 7-10 JULIJ - OKT. 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Vse kaže, da se bomo vedno pogosteje pri obravnavanju rezultatov uspešnosti dela v mesečnih in tromesečnih ter drugih časovno zaokroženih obdobjih soočali s problemom občasnega pomanjkanja reprodukcijskih materialov. Na sliki: traktor - nakladalec v Šentvidu je že lani izpodrinil ročne lopate predvsem za raztovarjanje manganove rude z železniških vagonov. Tako nam je po pokritju obveznosti iz dohodka ostalo 53,7 milijona dinarjev čistega dohodka, kar je 2o % manj od planiranega in 22 % manj od lanskega leta. Tega smo razporedili: 43 milijonov din za osebne dohodke ali 26 % več kot lani, 5,9 milijona din za sklad skupne porabe, 2,3 milijona din za rezervni sklad in 2,5 milijona din za poslovni sklad. POLLETNI REZULTATI v delovni organizaciji ZMAJ Čeprav smo že pred ocenjevanjem naše devetmesečne poslovne uspešnosti, ne bo odveč, če v kratkem zabeležimo dosežke I. polletja. Vzrok, da tega nismo storili prej je v tem, da v poletnih mesecih ni izšel naš časopis GLAS ZMAJA. S polletnimi gospodarskimi rezultati Zmaja ne moremo biti preveč zadovoljni. Kljub povečanju celotnega prihodka za 33 %, povečanju domače prodaje za 14 % in povečanju izvoza za 121 %, v primerjavi s I. lanskim polletjem je doseženi dohodek celo za 3 % manjši od lanskega. Vzroki za tako stanje so v močnem povečanju vseh nabavnih cen med tem ko so prodajne cene ostale na nivoju konca leta 198o. Ugodno je, da je prodaja baterij na domačem trgu, ki je dosegla 16,8 milijonov kosov, po lanskem zastoju zopet zaživela. Še hitreje raste prodaja lastnih svetilk, ki je s 312 tisoč kosi za 53 $ večja kot v enakem lanskem obdobju. Izvozu smo namenili v naših planih posebno pozornost. V prvem polletju so tudi rezultati zelo ugodni. Dosegli smo 806.500 $ izvoza od tega 354.000 8 na konvertibilnem trgu in 452,5 tisoč 8 na klirinškem trgu. Tako je klirinški izvoz že presegel letni plan, medtem ko pri konvertibilnem zaostajamo za cilji. V prvem polletju smo uvozili za 696 tisoč 8 repromateriala, rezervnih delov in opreme, pri čemer smo uresničili 47 % letnega uvoznega načrta. Celotni prihodek znaša za delovno organizacijo 29o,3 milijona din in je za 2 % manjši od planiranega. Porabljena sredstva so v letošnjem polletju porastla glede na lansko leto za 69 % ter za 3,4 % presegajo planirane. Pri tem ima zelo velik vpliv na ta porast povečanje amortizacije, ki znaša 128 %. Dosežena akumulacija v višini 4,7 milijona din močno zaostaja za pričakovanji in z njo nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zato je bila imenovana komisija za analizo vzrokov nedoseganja planskih rezultatov, ki je pripravila predlog ukrepov izboljšanja poslovanja do konca leta. Predlagane ukrepe z zadolžitvami posameznih služb so obravnavali samoupravni organi, ki bodo mesečno spremljali njihovo izvajanje. R.Č. z naslovne strani Računalniško krmiljen stroj za izdelavo alkalnih baterij. Stroj izdelan v sodelovanju s Strojno fakulteto v Ljubljani. To smo lahko prebrali poleg velike barvne fotografije, razstavljene na letošnjem sejmu ELEKTRONIKA 82 od 4. - 8. oktobra na Gospodarskem razstavišču. Enako fotografijo, seveda v črno beli tehniki objavljamo na naslovnici, praktično pa je ta stroj, ki je sicer še v fazi nadalj-ne montaže, postavljen v oddelku za proizvodnjo alkalnih baterij. Prvo glasilo po poletnem premoru Pride čas, ko se še tako dobro utečen stroj nenadoma ustavi. Majhen zob v sklopu zobatih koles odpove, se zlomi zaradi obrabljenosti, dolgoletne utrujenosti. Povsem normalno, lahko ugotovimo. Povsem nasprotno pa učinkuje ugotovitev, če je poseg v sam mehanizem nestrokoven, nedopusten, morda celo nameren in povzroči veliko, nepopravljivo škodo. Toda z vztrajnostjo, voljo in našo sposobnostjo je možno ohromeli stroj ponovno aktivirati ter zopet pridobivati načrtovane produkte. Za to pa je potrebno nekaj časa. Rezultati 9 mesecev so nam že znani V sredo 20. oktobra letos je bil v Zmaju sestanek članov ZK z namenom, da ocenijo poslovanje za devet mesecev ter izvajanje ukrepov za realizacijo plana 1982. Sestanka so se udeležili še predsedniki družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, vodje delegacij ter vodilni in vodstveni delavci. Dne 27. oktobra pa smo na zborih delavcev sprejeli poročilo o poslovanju v devetih mesecih ter ugotovitev celotnega prihodka, dohodka ter čistega dohodka in njihovo začasno razporeditev. Čeprav smo z rezultati dela v letošnjem tromesečju večinoma dobro seznanjeni, bomo kljub temu v naslednjem glasilu objavili bistvene povzetke. Prav ta čas, sicer izgubljen, je bil v mesecu septembru. Načrtovano glasilo sploh ni izšlo in zato ste ga, bralci zaman pričakovali. Tudi po pošti. Ko smo pred časom v širšem krogu s predsedniki družbeno političnih organizacij v Zmaju razpravljali o nadaljni usodi rednega izhajanja glasila, smo si bili enotnega mnenja. GLASILO IZHAJATI MOHA I smo zatrjevali vsi hkrati. Tako je bilo tudi dogovorjeno. Toda, veliko lepih besed obnemi ob vprašanjih KAKO in KDO...? Nemalokrat je bilo že rečeno, da je gradiva dovolj za mesečni informativni bilten. Treba ga je le izluščiti, obdelati, pripraviti za objavo. Vrstijo se dogodki, ukrepi, razne akcije, razvojni posegi, finančni pokazatelji, naši uspehi in pomanjkljivosti. Vrstijo se problemi in uspevajo rešitve. Še in še bi lahko naštevali. Toda, kdo naj bo pobudnik, kdo naj nakazuje teme, izbira avtorje, ki jih skoraj ni, ker so prezaposleni, nimajo časa, pozabijo na obljube, odpovedo sodelovanje zadnji hip. Da avtorjev ni, ne moremo trditi v celoti. Vsem tistim, žal redkim, ki sodelujejo z uredništvom in so voljni prijeti za pero, gre priznanje. Vendar, če temeljito pregledamo seznam avtorjev, so izpadli vsi tisti, ki bi že po svoji funkciji v raznih organizacijah in organih morali sodelovati pri informiranju skozi naše glasilo. In še marsikdo, ki se raje ogradi od te dejavnosti, čeprav je po strokovni izobrazbi sposoben ali po svojih delovnih nalogah dolžan prispevati svoj delež v pisani besedi za objavo. Naš gospodarski trenutek je težaven. Vsi se srečujemo z dodatnimi obremenitvami pri vsakdanjem delu. Tudi člane uredniškega odbora, zlasti še urednika, je zajel vrtinec novih, poglobljenih aktivnosti. To pa daje slutiti, da bo čas za zbiranje in pripravljanje gradiva za prihodnje izdaje glasil odmerjen bolj skopo. če hočemo torej negovati tradicijo rednega izhajanja našega glasila, moramo končno le spoznati, da imamo pravico glasilo vsebinsko oblikovati prav vsi delavci in da je širok krog delavcev dolžan prispevati gradivo za objavo. Če vsega tega ne bo, glasila ne bo. Za takšen molk bo morala slediti odgovornost. Vemo, čigava. - Vemo pa tudi, da ne samo urednikova. Bodimo na vseh ravneh aktivni. Ne samo z besedami. Tudi z dejanji. Tudi z napisano besedo! UREDNIK ] dopisujte v I I GLAS ZMAJA I I $ *-**********************************, * Novosti v oddelku alkalnih baterij Za namestitev računalnika v posebnem prostoru smo se odločili za nakup standardnega kontejnerja, ki smo ga postavili poleg novega stroja Od letošnjega dopusta do danes so v oddelku za alkalne baterije nastajale nekatere vidne spremembe. Vse stene in strop so pleskarji na novo prepleskali. Nad mizarsko delavnico so nekaj dela opravili tudi zidarji, montirane pa so bile tudi kovinske stopnice v nadstropje. Namen gornjega prostora v tem trenutku še ni določen, sigurno pa je, da se ga bo dalo ustrezno izkoristiti. Na prvi strani tega glasila predstavljamo sliko stroja za izdelovanje alkalnih baterij LR 6. Posamezni sklopi so ses- Delavski svet delovne organizacije je imenoval tavljeni v linijo, treba pa je še marsikaj postoriti. Ne gre samo za instalacije električne energije in zraka, temveč še za zahtevna opravila povezave z računalnikom. In ne navsezadnje, ko bodo dani vsi pogoji za poskusni prazen tek celotne linije, bomo lahko začeli šele preizkušati posamezne strojne operacije. Kako bodo dela na montaži novega stroja napredovala, bomo pisali v prihodnjem glasilu. Delavski svet delovne organizacije ZMAJ je dne 26.8.1982 na podlagi razpisnega postopka za izbor vodje tehnično razvojnega področja kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ob izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev iz razpisa ter ustreznega mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri SZDL občinske konference Ljubijana-Šiška imenoval KUHELJ Tomislava, diplomiranega inženirja strojništva za vodjo tehnično razvojnega področja za mandatno dobo štirih let s pričetkom 1. septembra 1982. KUHELJ Tomislav, rojen 5.6.194-7 v Ljubljani je leta 1973 diplomiral na Fakulteti za strojništvo, leta 1978 pa je opravil strokovni izpit. Ob prihodu v delovno organizacijo ZMAJ je napolnil 5 let delovnih izkušenj in sicer kot asistent in zadnji dve leti pri nalogah v konstrukciji in projektivi. V Zmaju se je zaposlil 1. septembra 1979 na objavljenih prostih delih in nalogah vodje konstrukcijskega oddelka v tehnično razvojnem področju. Zalogovniki za pozitivno in negativno maso za proizvodnjo alkalnih baterij Prostor nad mizarsko delavnico smo pozidali in prepleskali in postavili kovinske stopnice Hill HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIEIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Kratek pregled porabljenega časa na sejah samoupravnih organov Ko že govorimo o stabilizaciji in štednji na vseh nivojih, poglejmo na kratko porabljeni čas za seje delavskih svetov in komisij za delovna razmerja v naši delovni organizaciji za obdobje 9 mesecev: DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE (šteje 13 delegatov) je imel v 9 mesecih lo zasedanj ter so porabili za ta zasedanja 14 ur in 3o minut. DELAVSKI SVET TOZD Baterije je imel 23. zasedanj, porabili so 38 ur in 4o minut (šteje 7 delegatov)- DELAVSKI SVET TOZD Specialne baterije je imel 2o.zasedanj za kar so porabili 24 ur in - v TOZD Baterije je komisija zasedala v 9 mesecih 23 krat, porabljenih je bilo 21 ur in 3o minut, - v TOZD Specialne baterije je imela komisija 14 sej in približno porabljen čas 8 ur in 3o minut, - v delovni skupnosti je komisija za delovna razmerja imela 26 sej in so porabili 21 ur in 5o minut. Vsem zgoraj navedenim zasedanjem in sejam so prisostvovali tudi strokovni delavci kot poročevalci. Prišteti bi morali še vse ostale sestanke organov: samoupravne delavske kontrole, disciplinske komisije (posebno v TOZD Baterije je disciplinska.komisija zasedala večkrat) ter razne strokovne sestanke, pa bi število ur prebitih na sestankih pokazalo zaskrbljujoč podatek. Za samoupravljanje moramo sicer nameniti dovolj časa, vprašati pa se moramo, ali ne bi z boljšim informiranjem, ustrezno obrazloženimi predlogi sklepov in tudi z boljšimi medsebojnimi odnosi tega časa za sestanke bistveno zmanjšali. Zamislimo se in ukrepajmo, tudi pri sestankovanju so naše notranje rezerve. mk lo minut (šteje 7 delegatov). DELAVSKI SVET DELOVNE SKUP- Nadomestne volitve v DSSS NOSTI - 18. zasedanj, pora- bljenih je bilo 26 ur in 2o minut (šteje 7 delegatov). KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA so 5 članske Obeta se nov uspeh Sredi oktobra je v posebnem prostoru v Zmaju steklo delo na izdelavi gumbastih baterij z oznakama MR 9 in LR 9. Prvi izdelki so rezultat dela delavcev tehnično razvojnega področja z namenom, da se utrdi tehnologija proizvodnje oziroma pravočasno odpravijo možne pomanjkljivosti. Verjetno bomo o tem podrobneje pisali že prihodnjič. V delovni skupnosti skupnih služb so delavci na nadomestnih volitvah dne 11.oktobra 1982 volili delegata v DELAVSKI SVET iz delovne skupine tehnično razvojnega področja. Dosedanji delegat Kuhelj Tomislav po imenovanju za vodjo tehnično razvojnega področja ne more več opravljati delegatske funkcije, zato so bile potrebne nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah je bil za delegata delavskega sveta iz tehnično razvojnega področja z večino glasov vseh delavcev delovne skupnosti izvoljen tov. SAVIČ Stane, samostojni raziskovalec za elektrokemijske sisteme. V preostalem času mandatne dobe delavskega sveta mu želimo uspešno delegatsko delovanje ^ f ,-T ■ m skr&bst&i r" ly|yf|wfi gnit*/ ~ v- W Reklamni pano ZMAJ ob moto-cros stezi pod Ljubeljem nad Tržičem na letošnji prireditvi Od poletja dalje pripravljamo tople malice doma Letos smo v delovni organizaciji ZMAJ izvedli drugo fazo razvoja družbene prehrane in s tem omogočili zaposlenim delavcem nuditi svežo, raznovrstno ter po hranilni in biološki vrednosti ustrezno in higiensko neoporečno hrano. V ta namen so v TOZD Specialne baterije pridobili nov prostor in ga ustrezno uredili, v Ljubljani pa smo v obstoječi jedilnici izvedli nekatere posege oziroma manjša gradbena dela z energetskimi priključki, odtoki in slično. Kajti dosedanje prostorske razmere so nam omogočile predvsem razdeljevanje hrane. V letošnjem poletju smo torej v obeh prostorih družbene prehrane v Šentvidu in Ljubljani začeli kuhati in pripravljati tople malice in dokončno prekinili z zunanjimi uslugami . Smo sedaj zadovoljni? Smo, bi bil lahko kratek in jedrnat odgovor. Abonenti tako v Šentvidu kot v Ljubljani nimajo nobenih pripomb nad izbiro in kvaliteto malice in slišati je bilo vrsto pohval. Brez dvoma gre priznanje tudi delavcem v obeh kuhinjah. Novi prostori družbene prehrane Mesec julij je čas, ko vsi delovni ljudje mislijo na dopust, letovanje na morju ali v planinah. V TOZD-u Specialne baterije ga smo že pred-tem, posebno pa se 1. julija 1982 težko pričakovali uradno otvoritev novih prostorov družbene prehrane. Ta dan smo se vsi delavci temeljne organizacije vključno z nekaterimi povabljenimi iz temeljne organi- Pogled v novo kuhinjo obrata družbene prehrane v Šentvidu zacije Baterije iz Ljubljane in delovne skupnosti ob 9. uri zbrali na vrtu pred novo menzo. Predsednik delavskega sveta temeljne organizacije je povedal, da je naša temeljna organizacija z odkupom te sosednje stavbe, z adaptacijo in novo opremo prišla do nove velike pridobitve in sicer do novih prostorov družbene prehrane. S to pridobitvijo naj bi prišla še posebej do izraza skrb za delovnega človeka in njegovo prehrano med delovnim časom. Vsekakor so novi prostori družbene prehrane velika pridobitev, saj je bila stara menza-kuhinja že zdavnaj premajhna, nefunkcionalna in v starih prostorih ni bilo mogoče pripravljati toplih obrokov, kar pa je bila že dolgoletna želja nas vseh. Verbič Rozalija /v ospredju/ in Kastelic Anica pri pomivanju posode po končani malici v Šentvidu. Daleč naokrog po hodnikih je zadišalo, ko je Jugovič Rudi 13. oktobra pripravljal za malico svinjske zarebrnice na beograjski način. Delavka Janoš Marija, ki je zaposlena v temeljni organizaciji že vse od leta 1956 je nato simbolično otvorila naše nove prostore družbene prehrane. Tako je bila majhna slovesnost ob otvoritvi naše nove menze končana in delavci so že posedli za posebej za to priložnost okrašene mize, ter si postregli s toplim obrokom, ki pa je bil že pripravljen doma v novih prostorih in seveda ob tej priložnosti tudi nekoliko boljši in obilnejši. SiH. ooooooooooooooooooooo Nov izdelek Zmaja je že na tržišču V letošnjem letu se je na tržišču pojavil nov Zmajev izdelek z nazivom: kombinirana baterijska svetilka z grelcem za odtal-jevanje ključavnic. Za datum začetka prodaje bi lahko navedli 17. september 1982, ko je bilo prvih 5oo komadov poslanih v naše konsignacijsko skladišče v Osijek. Imate idejo ? Novemu izdelku Zmaja kar ne najdemo ustreznega imena. Kajti, ni samo svetilka, ni samo svinčnik niti odtaljevalec zamrznjenih ključavnic. Ima tri dokaj različne namene, zato ga je težko označiti z eno samo besedo, morda dve. Začasno ga bomo imenovali ELEKTRA. Bralcem glasila pa ponujamo možnost, da predlagajo ustreznejše ime za naš novi izdelek. Tri dobre predloge bomo nagradili z našimi praktičnimi darili. Predloge zbira propagandna služba do 2o. novembra letos. Poskusite sodelovati! Nov izdelek ima tri namene: - odtajevalec zamrznjenih avto-ključavnic, - kemični svinčnik, - miniaturna svetilka. V zimskem času, ko avtomobilske ključavnice zamrznejo in jih s ključem ne moremo odkleniti, si pomagamo z našim novim izdelkom. S premikom drsnega stikala potegnemo ven toplotni trak in ga vtaknemo v zmrznjeno odprtino ključavnice,ki dovolj segret odtali srez ali led, nakar z lahkoto uporabimo ključ. Nov izdelek je obenem pisalo s kemičnim vložkom, v temi ali mraku pa pritisnemo na stikalo za vklop žarnice, ki nam osvetljuje želj eni predmet. Skratka, lahko pišemo v temi. Za vir energije uporabljamo dve bateriji LR 6, podatki za žarnico pa so: 2,2 V - o,25 A z lečo, Osram. Tržišče zahteva namizne svetilke Zaradi znanih redukcij električne energije se je povečalo povpraševanje po namiznih svetilkah Z 50. Zato so morali v TOZD Specialne baterije organizirati dve liniji za montažo teh svetilk. S posodobitvijo obrata družbene prehrane so prostor stare jedilnice namenili proizvodnji svetilk. Tako jih dnevno zmontirajo devetsto komadov. Planinšek Jožica pri montiranju namiznih svetilk Z 50 Kako smo preživeli dopust ? pj; Letošnje poletje se je dokončno izteklo in z njim vred tudi glavna turistična sezona. Tudi mi smo se vrnili na svoja me-'/v' sta, s seboj pa prinesli obilico lepih spominov tudi z oddiha ob morju. Letos smo poleg Bašanije letovali prvič v štirih 'S/l Zmajevih počitniških prikolicah v "Lanterni" pri Poreču in .'/j/ "Stoji" v Puli, ki so bile v celoti zasedene v glavni sezoni, delno pa tudi izven sezone. Smo bili zadovoljni v avtokampih? STRMOLE Ignac. Z letošnjim letovanjem sem bil izredno zadovoljen. Presenečeni smo bili že prvi dan, ko smo si ogledali lepo urejeno notranjost počitniške prikolice in bili navdušeni nad opremo v predprostoru. Lesena tla so kvalitetno izdelana in praktično zelo uporabna. Skratka, do podrobnosti je bilo vse pripravljeno za naše dobro počutje. Tudi okolica je bila prijetna, dovolj mirna za počitek in morje v neposredni bližini. Žal, nam je odmerjeni čas prehitro potekel in odšli smo domov z naj lepšimi vtisi. (Lanterna). SIRNIK Alojz. V Lanterni sem bil z družino na dopustu v drugi prikolici. Bilo je čudo-r vito in tudi zdravega sem se počutil še posebno zaradi tega, ker smo sami kuhali in je bil tako jedilnik prilagojen predpisani moji dieti, če bo le možnost, bom takšen način letovanja z veseljem uresničil tudi prihodnje leto. Moram pohvaliti pogoje bivanja in kuhanja v predprostoru.(Lanterna). PREK Marija. Počitniška prikolica nam je bila praktično namenjena le za spalnico, saj nam je bila dana možnost kuhanja v predprostoru. Dokaj velik hladilnik nam je še kako prav prišel. Dopust smo preživljali v času največje sezone, zato je bil živ-žav okrog nas vsakdanji pojav kot tudi gneča v trgovini. Sence je bilo dovolj, dočim je predprostor preveč izpostavljen soncu. (To velja za prvo prikolico). Sicer pa, bilo je zelo lepo. (Lanterna). KOBETIČ Olga. Letos sem prvič preživela dopust v kampu. Prav zato sem bila še bolj navdušena na počitniško prikolico, ker sem dolga leta hodila v Červar in stanovala v bloku. Letos mi ni bilo treba nositi prtljage na plažo, saj smo bili v neposredni bližini vode. Navdušila sem se nad takšnim načinom letovanja in če bo le možnost v prihodnjem letu, se bom spet odločila za kamp. (Lanterna). GROJZDEK Peter. S kampiranjem sem bil sicer zadovoljen, lahko pa povem kakšno pripombo, saj sem bil soudeležen pri postavljanju prikolic. Prva prikolica se mi zdi v redu postavljena, dočim je druga precej utesnjena in izpostavljena vetru. Pri postavitvi ti dve hibi nismo predvidevali, sploh pa, če se spomnimo takratnih jarkov za polaganje električne instalacije. Udobja v prikolici in predprostoru pa je dovolj. (Lanterna). RUPAR Tatjana. Več let zapored sem kampirala v šotoru, letos pa prvič v počitniški prikolici. Razlika je občutna, sploh pa smo bili navdušeni nad vsem od kampa, lokacije do opreme, pri čemer izpostavljam dobre pogoje kuhanja v predprostoru. Skratka, lepo je bilo. (Stoja). JAKOMIN Milan. 0 kampiranju v Stoji imam samo lepe vtise. Nobenih pomanjkljivosti nisem opazil. Sploh je posrečena rešitev kuhanja v predprostoru, saj se na ta način bolje vzdržuje notranjost prikolice. Lokacija obeh prikolic je ustrezna in skrbi me le, kako bo potem, če jih bomo morali prestaviti na drug, za sindikalne prikolice določen prostor. (Stoja). MOHORKO Venčeslav. Letos sem preživel dopust v počitniški prikolici Zmaja, ki je locirana na dobro izbranem prostoru v kampu Stoja. Da sem bil izredno zadovoljen s takšnim načinom letovanja izražam v osebnem stališču, da se bom kot predsednik konference sindikata zavzemal za širitev tovrstnih kapacitet, razume se, v okviru danih možnosti nakupa novih prikolic. (Stoja). GERDINA Anton. Kampiranja v počitniški prikolici sem že navajen. Bil pa sem prvič v Stoji in mi je zelo všeč. Še posebej pa naša prikolica s predprostorom, v katerem so zelo dobri pogoji za pripravljanje hrane. Že letos sem se odločil, da bom še preživel dopust v Zmajevi prikolici, če mi bo le dana možnost. (Stoja). Že iz te majhne ankete je razvidno, da so si odgovori na postavljena vprašanja zelo podobni. Strnemo jih lahko v ugotovitev, da smo delavci Zmaja izredno zadovoljni z lokacijo postavljenih počitniških prikolic, notranjo opremo in možnostjo kuhanja in bivanja v predprostoru. Letos smo namreč prvič letovali v naših, skupnih prikolicah. Drobne . novice... Na letošnjem jesenskem Zagrebškem velesejmu se ISKRA ni predstavila s svojim razstavnim paviljonom. Zato je delovna organizacija ZMAJ na željo naših poslovnih partnerjev razstavila svoje izdelke na stojnici delovne organizacije TOBAK iz Ljubljane, ki nam je za te namene odstopila tri razstavne vitrine in komercialni prostor. Že od poletja dalje po preselitvi stroja iz Šentvida v Ljubljano v TOZD Baterije izdelujemo baterije 2R 10 za izvoz. Proizvodnja teh baterij bo tekla v Ljubljani predvidoma do konca tega leta. Letošnja sezona je trajala od 1. julija do 31. avgusta. V tem času so bile vse naše počitniške kapacitete izkoriščene v prikolicah in našem domu v Bašaniji, dočim za Uskovnico ne moremo trditi. 0 zasedbi doma na Uskovnici bo treba zaradi nadaljne upravičenosti sklenitve pogodbe za naslednje leto najti razlog s pregledom letošnjih nočitev. Kdo in kje je letos letoval, objavljamo seznam iz evidence v splošno kadrovskem področju. "Stoja" (v sezoni) ZADEL Peter PODRŽAJ Zlatko KRALJ Amalija PANCAR Kati LOHKAR Jelka PETERLIN Milena ŠTIRN Viktor BARBORIČ Marta UESNOVAR Pavle GERDINA Anton RUPAR Tatjana MOHORKO Venčeslav "Stoja" (izven sezone) MAYER Marijan MATJAŽ Tanja GAJSKI Brane JAKOMIN Milan "Lantema" (v sezoni) KRISTAN Jožica STRMOLE Ignac JOVANOVIČ Milivoj SIRNIK Alojz PREK Marija KUŠARI Darinka ČEBULAR Anica GROŠELJ Oto VELIKONJA Božidar KOBETIC Olga JURAS Milko GROJZDEK Peter "Lantema" (izven sezone) STRAVS Ivo TOMsIC Miran Bašanija RIHAR Feliks MIKLAVEC Stanka SETNIKAR Ivanka GORŠE Franc ZINGLER Jožefa BRANKOVIČ Dušanka SITAR Marija SREBRNJAK Ivanka SLADOJEVIC Mara MANOVA Vena NOVAK Ivan GERBEC Jana FILIPOVSKA Fani MRAMOR Justi STARINA Ivanka DUŠA Štefanija KREK Tončka PLANINŠEK Joža PEKOLJ Marija KELBIC Janja KLEMENČIČ Rozi KOJIČ Zora PREBIL Boštjan PRIMC Bogo KOCMAN Marija DRČAR Jernej FRANCELJ Rudolf ČTIGLEC Franjo KOLAR Slavica CAMERNIK Janez RIVO Anka SMODIS Ivo OTRIN Mara STIH Milan PAJK Franc KOVAČEVIČ Helena PRAH Pavla BAVDEŽ Matjaž FORTUNA Stanka NOVAK Ciril KASTELIC Anica OBLAK Terezija ZUPANČIČ Milka JUHANT MILAN ŽAGAR Nada Bašanija (sobe izven doma) VRHOVEC Zmago Azinovič Stojan Izdelovalec plastičnih stročnic IPLAS iz Kopra naj bi v prihodnje dobavljal stročnice v razsutem stanju in ne več zložene. Dostavil nam je dva vibratorja, naš delavec Telban Lado pa je po lastni zamisli izdelal konstrukcijo za avtomatsko podajanje polizdelkov na montažni stroj R 20. Naprava je sicer že vključena v redno proizvodnjo, treba je le z boljšimi materiali odpraviti nekatere pomanjkljivosti. V drugi polovici septembra smo se na osnovi precejšnjega števila anketirancev odločili za koledar 1983. V propagandni službi je bilo na vpogled 6 različnih primerkov, izmed katerih je dobil največ točk stenski koledar "Staroslovenska arhitektura". V soboto in nedeljo 16. in 17. Bašanija (sobe izven doma) VRHOVEC Zmago AZINOVIČ Stojan DOLANC Ivica KREMPELJ Marija HRENKO Justina GERMSEK Simona ŽNIDARŠIČ Danica BOBNIČ Rufada VINKLER Rezka MAJSTOROVIO Zoran oktobra smo naše štiri počitniške prikolice uredili za prezimovanje. Podrli smo predprostore in lesena tla in odstranili omarice ter hladilnike. V Lanterni smo obe prikolici odpeljali na skupno mesto parkiranja, v Puli pa sta ostali na istem mestu kot v poletju. Novosti. SOCIALISTIČNA RF.PI SKUPŠČINA OIICINE PUBLIKA SLOVENIJA skupščina obcimf LJUBLJANA - 8E/?K rvAf DELOVNA KNJIŽICA ki jih prinašajo spremembe in dopolnitve 306341 Sonja D sl ovilka zakona o delovnih razmerjih NOVOSTI KI JIH PRINAŠAJO SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Novela zakona o delovnih razmer j ih izjiaja iz predhodno izdelane celovite analize stanja na tem področju, zato ocenjujemo vse novosti in rešitve za sila živijenske rešitve. Te novosti in rešitve bi lahko strnili v naslednje skupine vprašanj: 1. nudi večje možnosti zaposlovanja, predvsem mladih; 2. razširja možnosti razporejanja delavcev; 3. usklajuje izobraževanje s sistemom usmerjenega izobraževanja; 4. izpopolnjuje sistem izrabe delovnega časa, odsotnosti in dopustov; 5. izpolnjuje sistem odgovornosti za delovne obveznosti in 6. urejuje načine in oblike prenehanja delovnega razmerja. 1. S širitvijo možnosti zaposlovanja novela predvsem prinaša novost, da naj se dela oz. naloge, ki zahtevajo določene izkušnje opredeljujejo tako, da pri tem upoštevajo vrsto, zahtevnost in odgovornost ne glede na zahtevnost stopnje strokovne izobrazbe. To pomeni , da se poslej za manj zahtevna dela in naloge kot pose- ben delovni pogoj ne more določati posebnih delovnih izkušenj. Preciznejša je tudi opredelitev pojma z delom pridobljene delovne zmožnosti t.j. da se za delovno zmožnost štejejo tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil ali razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom kot tudi uspešno opravljanje del in nalog v neposrednem proizvodnem ali drugem procesu dela. Pri sklepanju delovnih razmerij za določen čas je dobil ta institut jasnejše obeležje in izpeljavo za skleni -tev delovnega razmerja za nedoločen čas, če so nastale take možnosti, skrajšal pa se je tudi maksimirani rok iz enega leta na devet mesecev. In slednjič, k razširjanju možnosti zaposlovanja bo pripomogla tudi obveznost, da vsaka temeljna organizacija v vsakem koledarskem letu v skladu s kadrovskim načrtom zaposli določeno število pripravni kov. 2. Sedanja zakonska ureditev na področju razporejanja delavcev med delom je bila zelo toga, zato je sedaj prepuščeno to področje samoupravni regulativi. Nasploh je uveljavljeno načelo prilagodljivosti in fleksibilnosti pri izvajanju proizvodne- Registrska številka OSEBNA IZKAZNICA iška Registrska Kraj in ilka ' številka — i 7/j ga procesa, zato bo potrebno definirati: - način razporejanja delavcev znotraj temeljne organizacije - način razporejanja delavcev iz ene v drugo temeljno organi zacijo - začasno razporejanje delavcev v okviru delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela. 3- Uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju terja vrsto izvedbenih rešitev, ki se nanašajo na vrsto, obseg in načine izobraževanja delavcev. Uveljavljeno je načelo, da je izobraževanje delavčeva pravica in dolžnost za čimbolj uspešno opravljanje določenega dela oz. izpolnjevanja nalog, ki jo bo uresničeval z planom izobraževanja. 4. Delovni čas kot eden zelo pomembnih elementov organizacije dela, dobiva v noveli zakona veliko pozornost, saj se z vidika delovnega časa lahko zelo vpliva na učinkovitejšo proizvodnjo, čimboljšo organizacijo dela, čim popolnejšo izrabo delovnih naprav in priprav in v mnogočem vpliva tudi na čimve-čjo produktivnost dela. (Mnoge analize dokazujejo, da poprečno v Jugoslaviji produktivno delamo od 4 1/2 do 5 ur dnevno. Izhodišča noveliranega zakona na področju pravnega urejanja delovnega časa temeljijo na prilagajanju delovnega časa razmeram proizvodnje in tržišča, opremljenosti s proizvodnimi sredstvi, razpoložljivemu repromaterialu, potrebam uporabnikov storitev in ne nazadnje tudi prilagajanju evropskemu načinu premičnega delovnega časa. Novosti se izrazito kažejo v: - fakultativni neenakomerni razporeditvi delovnega časa, - obvezni neenakomerni razporeditvi delovnega časa, - fakultativni prerazporeditvi že določenega načina razporeditve delovnega časa, - vplivu neenakomerne razporeditve delovnega časa na obseg in uresničevanje nekaterih pravic in obveznosti (nadomestila, odmor, počitek, absolutne prepovedi ipd.), ® ® ® © © © © © Etiketirka za AR 25 V mesecu juliju letos so v TOZD Specialne baterije uvozili iz Švice stroj za etiketiranje baterij 4R 25. Tako bo odpadla še ena ročna faza dela in se nedvomno zvišala produktivnost. Stroj je sicer še v preizkušanju, treba je opraviti nekatere prilagoditve transportnemu traku, vendar bo kmalu vklopljen v redno linijo proizvodnje oziroma finalizacije teh baterij - določanju dela s krajšin delovnim časom, - nadurnem delu (največ 3o ur mesečno in - letnih dopustih (prenos v naslednje leto, dolžina letnega dopusta ipd.). 5. Izpopolnjen sistem na področju odgovornosti za delovne obveznosti ter odškodninske odgovornosti se odraža predvsem v: - možnosti nadaljevanja disciplinskega postopka v času mirovanja pravic, - možnosti oblikovanja 3-članske-ga senata, - obveznem izrekanju disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja (neopravičeno izostajanje z dela, zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni, idr.), - možnosti razporejanja dela v času suspenza na vsaka dela oz. naloge in - obveznem predhodnem postopku v temeljni organizaciji za uveljavitev odškodninske odgovornosti (določen rok treh mesecev in možnost sporazuma o višini odškodnine). Na področju prenehanja delovnega razmerja so se posamezni inštituti zelo podrobno uredili, novosti pa so pri: - urejanju ob tako imenovanem samovoljnem prenehanju delovnega razmerja, - upokojevanju delavcev, ki izpolnijo pogoj za popolno osebno pokojnino oz. izjemne možnosti nadaljevanja delovnega razmerja in - enakopravnem obravnavanju delavk in delavcev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (možnosti, da delavka, če to želi, dela do izpolnitve pogoja za polno osebno pokojnino tako kot delavec). Od opisanih novosti zakona o delovnih razmerjih je treba še omeniti težnjo zakonodajalca, da se zmanjšajo vse oblike dela po pogodbah o delu, ki se poslej ne bodo mogla sklepati brez pristojnega organa temeljne organizacije, njeno trajanje pa je lahko največ do 6o dni v posameznem koledarskem letu. Z namenom zaostrovanja odgovornosti za izvrševanje delovnih obveznosti kot tudi zaradi vsesplošnih prizadevanj za večjo produktivnost dela, novela zakona določa precejšnjo zaostritev kazenskih določb z zviševanjem denarnih kazni za prekrške do najvišje možne mere. V času oblikovanja in usklajevanja navedenih novosti zakona v naše samoupravne splošne akte (delavski sveti so že sprejeli komisije in rokovnik) pričakujemo, da bomo tvorno sodelovali s pripombami, mnenji in stališči, ki so v skladu z intencijo zakona in naših proizvodnih potreb in da se ne bomo aktivirali le pri uveljavljanju "PRAVIC", pač pa je naša dolžnost, da ustrezno oblikujemo tudi "OBVEZNOST". A.K. Upokojila se je Dne 11.9.1982 je bilo v oddelku baterij 4R 25 zelo živahno. Večina delavk iz baterijske proizvodnje, se je nekaj pred 14 uro zbralo, da se bodo poslovile od svoje dolgoletne sodelavke Albine PETAN, ki je ta dan zadnjikrat delala z njimi. Albinča (tako so jo tudi večkrat klicali) se približa z počasnim korakom, ob njej pa stoji njen prvi nadrejeni delovodja Kraševec Miro. S preudarno besedo ji spregovori nekaj toplih, zahvalnih in spodbudnih besed ob njenem odhodu v zasluženi pokoj. Njene sodelavke (katere so jo primerno obdarile), so se kar vrstile ob njej z različnimi željami, opravičili in priporočili.Stisk rok-čustva-pogle-di so v takih trenutkih tako globoki, tako prisrčni kot še nikoli prej. Videti je bilo, kako je vse to naša bodoča upokojenka čutila, hipoma je pozabljeno vse kar je bilo neprijetnega. Albina Petan se je rodila 6.4.1925 v Rtiži vasi. V Šentviškem obratu se je zaposlila 9*6.1958, starostno upokojena pa je s 1.10.1982. Poznali smo jo kot vestno in zanesljivo delavko, včasih je malo upravičeno pogodrnjala in spet je bilo vse dobro. Občasno je sodelovala tudi v organih upravljanja, oziroma komisijah itd. V svojem stažu dela je bila z odločbami razporejena na dela: izdelava polizdelkov, t.j. predvsem na 6 in 25 tonski stiskalnici, dela avtokontrolor- Albina Petan ke in zadnje obdobje ultrazvočno varjenje baterij 4R 25. V svojem zasebnem življenju se je v zadnjem obdobju glede na svojo skromnost in vztrajnost odločila zgraditi novo stanovanjsko hišo, katero je s pomočjo dveh primernih zneskov posojil iz njenega združenega dela, že skoraj dokončala. Vsi njeni sodelavci ji iz srca želimo prijetno in toplo Ročno vlaganje žičk v čašice BF 22 je ta TOZD Specialne baterije nemalokrat predstavljalo veliko obremenitev, ko je bilo treba za to operacijo dela zaposlovati po 20 delavk, če so hoteli izpolnjevati planirane obveznosti. Zato so angažirali še kooperante in tudi delavci ljubljanskega TOZD so občasno priskočili na pomoč. V mesecu juliju pa so iz Francije dobili dolgo pričakovani stroj za avtomatsko vlaganje in krivljenje žičk v plastične čašice, kateremu strežejo le tri delavke. Vsekakor je to velika pridobitev za proizvodnjo 9 voltnih baterij, saj je kapaciteta stroja v eni izmeni 55.000 čašic. Razlika je veš kot očitna, če vemo, da je ena delavka ob izpolnitvi norme vložila le 2.500 čašic v celi izmeni. S strojnim vlaganjem se je tako močno povečala produktivnost. Naj še omenimo, da so stroj takoj po prevzemu v celoti razstavili, premerili posamezne PETAN Albina pri izdelavi baterij 4R 25 ob stroju za ultrazvočno varjenje bivanje v njej, kot tudi še nadaljnega vedrega življenja v zasluženem pokoju. sestavne dele, zrisali načrte za rezervne dele, ga sestavili in vključili v proizvodnjo. Ročno zalivanje odprtin z aral-ditom se sicer nadaljuje, vendar je že slišati, da bi se tudi ta delovna operacija lahko avtomatizirala. Stroj za vlaganje žice Izlet na Uskovnico bomo ponovili Za soboto 28. avgusta letos so se delavci TOZD Specialne baterije odločili, da se popeljejo na izlet na Gorenjsko. Imeli so v načrtu, da si ogledajo Bled, Bohinj ter za zaključek priredijo piknik na Uskovnici. Žal pa jim vreme ni bilo naklonjeno. Že na poti proti Ljubljani jih je spremljal dež in še dalje do Bleda, ki pa so kljub temu obiskali muzej na gradu ter si ogledovali okolico s pogledom na jezero. Prikrajšani pa so bili za razgled na venec gora, ki oklepajo "podobo raja", kot je pel France Prešeren. Ogled Bohinja so črtali iz programa in se podali direktno na Uskovnico. Dež je nekoliko ponehal. Zakurili so ogenj in začeli peči. Jedačo in pijačo so imeli s seboj. Ko pa je ponovno začelo deževati, so se preselili pod napušč bližnje mlekarne, kjer so našli prostor tudi za ples. Mnogi so zahajali tudi v bližnji Planinski dom. Avtobus je bil poln izletnikov in mnogi so bili tokrat prvič v tem kotu Slovenije. Prav zato je škoda, da jim je ponagajalo deževno vreme. Sklenili pa so: izlet na Uskovnico bomo ponovili. Knjižna zbirka Prešernove družbe 1983 Tako kot vsako leto bo Prešernova družba tudi letos ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna izdala svojo "Redno letno knjižno zbirko", ki jo v množični nakladi dvajset tisoč izvodov po zares dostopni ceni prejmejo člani in drugi naročniki - bralci Prešernove družbe: 1. Prešernov koledar za leto 1983 /z barvnimi reprodukcijami odličnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in raznovrstnimi drugimi zanimivostmi/ 2. Polona Škrinjar: PAVLA, povest 3. Miran Ogrin: PO STOPINJAH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis 4. Živojin Gavrilovič: IGMANCI, roman 5. Mira Ružič: BITI ALI NE BITI, knjiga proti onesnaževanju in za varstvo okolja 6. Aleksander Cordell: MORTYMERJEVT, roman - nagradna knjiga /brezplačno jo prejmejo člani Prešernove družbe, ki so poravnali članarino do 30.6.1982/. Cena vseh šestih, v platno vezanih knjig je 850 dinarjev /z nagradno knjigo/ oziroma 700 dinarjev /brez nagradne knjige/. Cena vseh šestih knjig v mehki /broširani/ vezavi pa je 500 din /z nagradno knjigo/ oziroma 400 dinarjev /brez nagradne knjige/. Vsem, ki "Prešernove zbirke" še niste naročili pri poverjeniku Prešernove družbe ali v knjigarni, priporočamo, da to storite čimprej, lahko tudi s priloženo naročilnico, ki jo izpolnite, odrežite in pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Borsetova 2? ------odreži-----------odreži---------odreži---------odreži------- NAROČILNICA Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešernovim koledarjem 1983: 1. vezano v platno - z nagradno knjigo 2. vezano v platno - brez nagradne knjige 3. broširano - z nagradno knjigo 4. broširano - brez nagradne knjige Knjige mi pošljite na naslov: .......... 850 din 700 din 500 din 400 din Za soboto 18. septembra smo dobili 50 vstopnic za večerno predstavo "Krvava svatba" v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu. Udeleženci predstave so si isti dan ogledali še Gradež in Doberdob. Naročnino bom poravnal a/ po povzetju b/ v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 dinarjev DATUM: PODPIS: gibanje članstva V delovno razmerje so bili sprejeti: JUNIJ DREMELJ Jože, pripravnik v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 1.6.1982 KNEŽEVIČ Mira, čistilka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.6.1982 JULIJ MARKIČ Stojan, pripravnik v tehnično razvojnem področju za določen čas dne 19.7.1982 FRIEDRICH Franc, tehnolog I. v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas dne 16.7.1982 AVGUST BIJEC Janez, ključavničar v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 23.8.1982 SEPTEMBER RISTEVSKI Ljubo, ključavničar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.9.1982 KANC Marko, skladiščni delavec v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 28.9.1982 MATIJAŠIČ Mirjana, baterijska proizvodna delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 28.9.1982 TKALEC Milena, baterijska proizvodna delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 29.9.1982 Prenehali delovno razmer.ie JUNIJ JOVANOVIČ Nada, čistilka v TOZD Baterije dne 30.6.1982 (upokojitev) MAZI Branko, kovinorezkalec v TOZD Baterije dne 6.6.1982 ŽIŽAK Albina, proizvodno baterijska delavka v TOZD Baterije dne 8.6.1982 OVEN Vida, delavka brez poklica v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 9.6.1982 VUJAKOVIČ Ljubiša, transportni delavec v TOZD Baterije dne 14.6.1982 KNEŽEVIČ Mira, čistilka v TOZD Baterije dne 18.6.1982 Služben izhod za privatno tankanje ? Ne. - Službeno tankanje. Rabili smo nafto in depol maso. Posnetek s poti proti Šentvidu v mesecu oktobru. jurmn,! knjižnica Grosu/je JULIJ PERETIČ Julijana, tehnični kontrolor v TOZD Baterije dne 2.7.1982 (upokojitev) ŽAGAR Nada, knjigovodja kupcev v delovni skupnosti skupnih služb dne 2.7.1982 (upokojitev) DREMELJ Jože, pripravnik v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 4.7.1982 (odhod v JLA) DIZDAREVIČ Andreja, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 31.7.1982 AVGUST PONGRAC Darko, skladiščni delavec v TOZD Baterije dne 1.8.1982 JERIHA Metod, tehnolog vzdrževanja v TOZD Baterije dne 31.8.1982 SEPTEMBER MOMČIlOVlČ Ljubica, baterijsko proizvodna delavka v TOZD Baterije dne 7.9.1982 ZAGOREC Dorica, baterijsko proizvodna delavka v TOZD Baterije dne 7.9.1982 ŠIROVNIK Alojz, transportni delavec v TOZD Specialne baterije dne 19.9.1982 MUHIČ Vinko, strojnik v TOZD Baterije dne 30.9.1982 PETAN Albina, izdelovalka baterij v TOZD Specialne baterije dne 30.9-1982 (upokojitev) POTOKAR Marjan, transportni delavec v TOZD Specialne baterije dne 23.9-1982 ZADNIKAR Jožica, finančni administrator v delovni skupnosti skupnih služb za določen čas dne 30.9.1982 I Ob dnevu mrtvih Še nekaj dni nas loči, ko se bomo spet množično zbrali ob grobovih naših pokojnih svojcev, sorodnikov, nekdanjih znancev, prijateljev in članov kolektiva. Tisoče drobnih plamenčkov bo objelo njihov poslednji dom, tisoče in tisoče raznih bogatih cvetov se bo sklanjalo nad nje. Pretresel nas bo molk in poglobljeno razmišljanje ob spominu tudi na naše nekdanje dobre sodelavce in tovariše, ki so pred kratkim za vedno odšli od nas. Prižgimo droben plamenček, s katerim se jim bomo oddolžili. N.S. v//////////////////////^^ Srečanje upokojencev bo letos v Šentvidu Kot vsako leto doslej, bomo tudi letos v okviru Dneva republike organizirali srečanje upokojencev, srečanje naših nekdanjih sodelavcev v tovarni ZMAJ. Letos se dobimo petnajstič zapored. Majhen jubilej naših srečanj, bi lahko dejali. Majhen jubilej vaših obiskov v tovarni, v kateri je večina vas preživela polno delovno dobo. Prihaja čas, ko bodo oživeli spomini, obenem pa se boste seznanili z našim sedanjim gospodarskim trenutkom in z vsemi problemi, ki nas tarejo. Obljubili smo že lani, da se tokrat namenimo v Šentvid pri Stični na ogled tamkajšnje tovarne. Namen imamo, da obljubo izpolnimo. Vsakdo od vas bo pravočasno prejel vabilo. Že zdaj pa lahko napovemo, da bo predvidoma srečanje z vami v sredo 24. novembra letos. Nasvidenje na 15. srečanju 111 w Rojeni v Vj-, I v .s P'\v//o>v, NOVEMBRU Rozalija VERBIČ Milko JURAS Sulejman PEPIČ Anica RADINKOVIČ Ana RETAH Emilijan KANC Emilija DRČAR Milan KAHNE Amalija FLIS Tomaž OGRIN Marinka STRUNA Janez TRATNIK Janez MEDVED Emica KOVAČ Nuška NERED Mira TADIČ Jože HREN Fani GORIŠEK Nežka LAVRIČ Lizika STRNAD Marija GROŠELJ Ruzbina HASANAGIČ Jožefa ROBIDA Valentina BALIGAČ Ivanka SETNIKAR Slavko ANTONČIČ Drago METLJAK Poldi KOPREK Albin ERJAVEC Bogo PRIMC Daria HOSTNIK vsem iskrene ČESTITKE Prvo družabno srečanje z upokojenci je bilo 25. novembra leta 1968. - Se spominjate, da ste po dolgih letih prvič prišli na ogled tovarne ZMAJ, se odpeljali na ogled tovarne v Šentvidu, odkoder je objavljena slika s tistega dne, se nazaj grede ustavili v Ivančni gorici na kosilu in se v trdem mraku vrnili v Ljubljano . Od takrat so potekla leta in letos bo 15. srečanje zopet v znamenju TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični. 12o5, Tratnik 11%, Križaj 1132, Končina llo8 in Bolta lohl. Igralci Zmaja nadaljujejo tradicijo zmagovalcev ^ S 1. septembrom se je začela tudi bowling sezona za leto 1982/83. Po uvodnih treningih je bil na koncu septembra že prvi turnir pod pokroviteljstvom B.K. NIKOLA TESLA. V konkurenci 56 tekmovalcev je zmagal Stojan Tršan z odličnim povprečjem 199. Peto mesto je zasedel Tratnik, 19- Končina, 25. Križaj, 3°. Tršan I. in 35. Bolta. V konkurenci trojk je trojka v postavi S. Tržan, Križaj in Tratnik zasedla tretje mesto, druga trojka v postavi Končina, Tršan I., Bolta pa lo. mesto med 19- trojkami. V prvem kolu lige je Iskra -Zmaj brez večjih težav premagala ekipo Uniona z 12:6. Letošnja liga se igra po novem sistemu tako, da nastopijo za eno ekipo trije pari in vsak par dobi po dve točki za zmago proti nasprotnemu paru. V finalu pokala na področju SR Slovenije je Zmaj v res lepem in dramatičnem dvoboju premagal ekipo Tivolija in tako mmiimiimmimm!!!!!! Zadnji # 12/ rok za oddajo ^ \—J/ člankov uredniku za novembrsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 25. oktobra prvič zmagal v pokalnem tekmovanju. Tekma sama je bila res dostojna finala, saj je o zmagovalcu odločalo šele zadnjih nekaj metov. Po štirih igrah je Tivoli vodil kar za 132 kegljev, to razliko pa je Zmaj v predzadnji igri nadoknadil, tako da sta obe ekipi odšli v zadnjo šesto igro z istim rezultatom. No v zadnji igri so igralci Zmaja zaigrali res dobro, posebno pa S. Tršan in na koncu slavili zmago s 3 keglji razlike. Zmaj je nastopil v postavi S. Tršan Verjetno ne ve nihče, koliko pokalov imamo v Zmaju. Koliko pokalov smo si priborili na športnih tekmovanjih, verjetno ne vedo niti športni referenti, ki naj bi o nastopih in zmagah pisali evidenco v knjigi športa, in ki bi jo ob izteku mandata predali nasledniku. V finalu na področju SFRJ pa je ekipa Zmaja že teden dni po finalu SRS premagala ekipo NIKOLE TESLE in tako kot prva slovenska ekipa osvojila Jugoslovanski pokal, ki ga' je do sedaj kar šestkrat osvojila zagrebška Gramoščica, katero pa je letos na področju Hrvatske premagala Tesla. Za Zmaj so igrali S. Tršan 1194, I. Tršan 1137, Končina llo4, Tratnik llo3 in Križaj lo3o. Reprezentanca Slovenije, za katero so nastopili tudi trije igralci Zmaja: Križaj, S. Tršan in Tratnik, pa je že šestič zapored premagala reprezentanco Hrvatske in tako drugič osvojila pokal Bratstvo-Edinstvo v trajno last. J.T. Res pa je, da je pokalov veliko število. Precej je shranjenih v skladišču propagandnega materiala, a še več jih je pri posameznikih doma, od koder je tudi objavljena slika. POSTAVLJA SE VPRAŠANJE, ZAKAJ SE DO DANES NIMAMO V ZMAJU ŽE OBLJUBLJENE RAZSTAVNE VITRINE "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.4-21-1/73 Odprto vprašanje