Paviiln! franke v državi SHS. 295. Stav. Izlila razen RntJeSj fn praznike« usek ci a n cb IS. u?3 čopsEdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih no pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1 '50. Uradni razglasi, po?lano ter notico isti prosto K 2*—. Pri večjem naročilu popust. V Llubllani, v Meh 23. decembra 1920. Posamezna štev. i krono. Las® IV. diasil® iuseslov. socilalno - demokratične stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leto h 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. &L, Učiteljska tiskarna. MBlUJKPmt 543 MANDATOV VERIFICIRANIH. Danes cb desetih dopoldne ie bila seia konstituante. Citali so noro-£ilo verifikacijskega odbora Verificiranih ie 343 mandatov. Predsednik ie zakliučil seio in odredil prrliodnio seio za šestnaisto uro popoldne z dnevnim redom: Prisesa in volitev oredsedn>štva. POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE. Belgrad 22. dec. Pogaiania za sestavo nove vlade se bodo. zopet pričela. Topot na bo šlo hitro ker se ie posrečilo doseči sporazum g'e-de oredsedništva parlamenta. Poe.a-lania bosta vodila Nikola Pašič in Da vidovič. SPORAZUM GLEDE PREDSEDNIKA KONSTITUANTE. I DU Belgrad. 22. dec. Danes do-Doldne ie bila v ministrstvu za kon-s.tjtuanto konferenca voditeliev vseh strank, na kateri so se voditelii t o-paiali glede prisege in volitev o>nd-‘>edn:štva SVEČANA SEJA KONSTITUANTE. LDU Bela r ad 22. dec. <’ZNl ) Svečani seia konstituante ie doicče-na za 12. ianuaria nrihodnietra ieta. HRVATSKA ZA.IEDNICA RAZ-PRAVLIA. LDU Zagreb. 22. dec. (ZNL’1 line 28. t. m. bo v Zagrebu ses*anck Ti vai^ke zaiednice na katerem sc ho raznravliafo o Političnem Doloža-ui in se bodo vršile volitve predsed-ništva osredniega odbora. BLOKADA REKE. LDU Bakar. 22. dec. Snoči ob 24. se io pričela efektivna blokada Reke s kopnega in z moria. Blokado vodi general Caviglia. D’ Annunzio* ie proglasil na Reki voino stanie in se namerava braniti. Ni izkliučeno. da bodo D’ Annunzieve čete če bo sila. udrle tudi na Sušak in tamkai rekvirirale živila. L DU Rim. 22. dec. D’ Annunzio ie odvrnil snoči na Cavigliev ultimat. da nima ničesar več pristaviti svoii zadnii noti. Držal, se bo svo-iih načel in se branil. Vsled te odklonitve ie proglasil Caviglia nad Reko. Rabom. Krkom in Sv. Markom strogo blokado. Caviglia ie obiavil mnogo razglasov svoiirn četam, kakor tudi D’ Annunzievim legionar-iem in reškemu prebivalstvu. Olede blokade ie dovolil Caviglia 48 urni rok za odhod onim osebam, ki žele zapustiti blokirane otoke in ozemlia. PROTI URADNIŠKIM ZADRUGAM I.DU Zagreb 21. dec. (ZNU) Na magistratu ie bilo danes zborovanie iavn;h nameščencev, na katerem se ie protestiralo proti naredbi finančnega ministrstva, ki določa, da se plači uradnikov odtegne 10% za na-Jcupčvalno zadrugo. Sklenjena ie bila .resoluetva ki zahteva da se ta naredba takoi razveliavi STAVKE V BOSNI. LDU Zagreb, 22. dec, »Novosti« |av-ljafo Iz Sarajeva, da je zveza rudarjev dala vladi snoči ultimat 24 ur, da odobri njibuve zahteve. Tudi železničarji pripravljajo stavko. KOMUNISTIČNO NAStLIE. LDU 'Zagreb, 22, dec. Komunisti levičarji so dali tajništvu sccijallstične stranke, ki ima svoj lokal v istem poslopju, ultimat, v katerem zahtevajo, da se lini izroče lokali, ki jih Ima na razpolago soe;ja'istična stranka, sicer si jih vzamejo s silo. Igra se nadaljnje... Igra za sestavo nove vlade se nadaliuie in še ne bo tako kmalu kčnčajia. kakor se ie to mislilo spočetka v unaniu na »nove Hudi«, ki so nrišli v konsTitusntu s orenriča-niem da bodo ravno oni vse prevrnili m vpeliali nove metode nolitič-nega boia. Ti gospndie so danes že lahko prepričani na svoie oči da se starini ornkleto dobro razumcio na oclit’čni tarok in da proti takim -.cralcem ni dobro napovedovati "nagat nltimo«. Kakor se sliši po-s+niaio energični mladini, če iih smemo tako imenovati, že nekoliko nervozni ;n sitni. Doslei ic politični položai razčiščen !e v toliko, c1.'1 vemo 7. vso gotovostjo. da bo ožemite. ki se danes imennie kraiisvim? SHS. ostalo enotna država in enotna ?osrcod£> ska celota. O tem deistvu danes ne more b ti nobenega dvoma več. ker stoli ogromna večina strank na oezi-tiv:sticl mogli predstavljati, Če jim povemo, da obstoji iz 8 velikanskih stebrov, katerih vsak Ima po 250 m vlsočine. Žično omrežje, st tvori s ienil stebri 2 ogromna bloka, zavze. ma površino 1.200 m dolžine proti 400 m išrirfe (potem pa govore » »brezžičnem« brzojavil!) Sila, ki jo proizvaiafa ta erva loka znaša 1000 kilovatov, dasi so prvotno pričakovali »samo« 700. Brezžična po-stafr na Eiflelovem stolpu v Parizu le 4 krat slabejša, lyonska pa 5 krat. Prlšei »e čas, ko se ne bomo več čudili eglptovsKmt templjem in piramidam! — lzzet paSa, ki je bil poslan od turško vlade, da še pogaja s kemallstl, je prešel s četami in tovori r.a njihovo stran. Postal je njih vojni minister. — Tako ie prvi de! »pogaiani« gotov, — Armenija je na predlog moskovske vlade podala dve noti Georgiji In angorskl vladi, v katerih zahteva takojšnjo Izpraznitev lastnega ozemlja, ki so ga po zadnjih bojih zasedle čete omenjenih držav. — Krupp zasluži tudi, če ne izdeluje kanonov. Poročilo znane nemške Kruppo-ve družbo, ki po določilih versailleske mirovne pogodbe ne sme več izdelovati voj« netra materijala, pravi, da je bilo v tekečem letu 70,5 milijonov mark čistega dobička, dasi so v njenili obsežnih podjetjih fabriel-rall samo neškodljivo In celo koristno blago. — Torej, moralo je priti do svetovnega klanja, da so se gospodje velekkorl-ščevalcl prepričali, da je »pošten« »zaslužek« (po današnjih pojmih seveda!) mogoS tudi brez nakopičenja bomb ta najnovelšlti sistemov vojnih možnarjev, — Ameriško posojilo Nemški. Ameriškemu kongresu bodo v kratkem postavili predlog, naj se Nemški dovoli posojilo 1 milijarde dolarjev za pospešitev trgovinskega prometa med obema državama. Stran 2. >■■■■ NAPREJ. Stev. 295. Dnevna kronika. Govori se! — Govori se. da ie neki iavni funkciionar izdal neki poziv, Govori se. da ie ta poziv adre-S'ran na neka industriiska oodletia. Govori se. da se omenia v tem pozivu tudi beseda »denar«. Govori se. da bi nai bil ta denar natnenlen nekemu drueemu iavnemu funkciionar-iuM Ker ie iavnost zelo vznemirie-na zaradi takih in podobnih »eovori se«, zato orosimo, da blaeovoli po-vorienršivo za favna dela te »eovori se« nekoliko razjasniti ali še bolie: popolnoma ovreči. Siccr bi utegnila favnost sama skrbeti za potrebna obiašnienia. Toliko za danes. — A oropos. kal Da ie z odeovorom na trejntve v sobotnem »Naprei«-u? Tudi tukai bi se smelo zcorai omenjeno pcverieništvo nekoliko zeanltt. Akti menda niso izdnili? Ce so. bomo poskrbeli za — Dreoise! Sladkor za božične praznili e. Ministrstvo za prehrano in obnovo je dovolilo, da smejo sladkorne tvomice v Beogradu in čuprijl razdeliti 10 vagonov slao-korja malim prodajalcem v svrho oskrbo prebivalstva za božične praznike. Vsi mali prodajalci si smejo nabaviti po 500 kg sladkorja, ki ga ne smejo dražje prodajati kakor po 14.50 dinarjev v kraju tvomtet In po 15 dinarjev izven kraja tvornico. Tvomice bodo morale poročati, komu »o sladkor izdale. Nadaljnjih 10 vagonov bodo razdelile tvornlce konzumnim In kmetijskim zadrugam ter industrijskim obratom. Tvomice bodo morale voditi zapisnik razdelitve sladkorja ter o tem poročati raialstrstvu. — Novi kovani drobiž. Finančno ministrstvo ie Dreielo tri vaeone novega kovanega drobiža do 10 in 25 Dar Omejitev prometa. Radi rudarske stavke sta ukinjena vlaka Beograd-Za-greb štev, 5 In 5. Na vseh progah zagrebškega železniškega ravnateljstva vozita do nadaljnje odredbe samo po 1 mešani In 1 osebni vlak. Vsi ostali vlaki so ukinjeni, dokler se ne zagotovi premog iz zasebnih ali državnih rudnikov. Iznicd direktnih vlakov na Dunaj In v Prago vozita vlaka Stev. 3 in 4 z odhodom ob 15. Iz Beograda. Med Beogradom in Zagrebom le ustavljen vsak prevoz brnita, Izvzemi! živino, vojaške poSiljatve in premog. Beograjsko želazulško ravnateljstvo naznanja, radrgomanjkanja premoga ustavijo >vlakl in 2 med Beogradom In i. Edino-sfmplonski orlent-eksprcs bo 5e nadalje po starem voznem redu. Vollv rudarske stavke. Rudarska Stavka ooteka mirno, brez vsakih incidentov. V stavko so vstoDili tudi rudarii državnesra oremoeovnlka Ve-lenie. — Pri državni železnici upata da vzdrže za 20 dni »ooolni normalni osebni in tovorni Droinet. Tudi lužna železnica ie bale preskrbljena s oremocrom. Shod upokojeaccv, udov In sirot uslužbencev Južne železnice. Da Je pri tem podjetju marsikaj škandaloznega, smo že večkrat poudarili, a morda nikjer drugje se nemarnost in brezčutnost železniškega ravnateljstva ne kaže v tako drastični luči kot pri ravnanju z upokojenci, udovami in sirotami, Nekateri upokojeni uradniki dobe n. pr. na mesec celih — 70 K, a če Imajo velike družine 150 do kvečjemu 200. Opeto-vane prošnje in protesti niso nič izdali, zato so sklicali prizadeti včeraj v Mestnem domu 9hod, na katerem so izjavili, da se vržojo raje pod vlak, kot da bi še nadalje živeli tako obupno življenje. Zahtevali so, da jim milijardarsko podjetje v 10 dneh ugodi skromni zabtevj: izenačenje pokojnin s pokojninami državnih železničarjev. Navzoči poverjenik za socijalno skrb g. Adolf Ribnikar je izjavil, da se bo zavzel za to stvar, a to ni dovoli: treba je, da vlada nemudoma napravi konec izsesava, nju revnih bivših nameščencev in njihovih družin po kapitalističnih hijenah! Javna predavauja na univerzi se za dobo božičnih počitnic prekinejo. Prvo pr e da vanje se bo zopet vršilo v petek 7. Jan. ob 8. uri zvečer na univerzi. Predaval bo g. univ. prof. dr. F. Veber Iz cikla »Telo in duša III. del (nadaljevanje): Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnim svetom. IV. del predavanja »Stopnje življenja in pomen kulture« se bo vršil v nedeljo 9. Jan. ob 10. uri dopoldne. Učitelja za Izdelovanje »suhe robe«, najrajše Invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo. V Invalidskem domu v Dol. Toplicah Je namreč mnogo invalidov, ki bi se radi naučili Izdelovati »suho robo« (žlice, kuhalnike, škafe itd.) Za invalida bi bila služba učitelja tudi stalna, za neinvalida začasna. Podrobna pojasnila daje (najbolie ustno) Invalidski oddelek-v Šentpeterskl vojašnici v Ljubljani. Na dan pred Božičem t. J. petek 24. decembra t. 1. ostanejo ljubljanski denarni zavodi zaprti. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda Je Izšel za 1. 1921. Cena 16 K za Izvod. Tedenski Izkaz. V mestni občini ljubljanski se je v tednu od 12. dec. do 18. dec. rodilo 19 otrok (1 mrtvorojenec), umrlo pa je 20 oseb (7 tulcev) In sicer: za tifuzom 1 tujec, za jetiko 3 osebe (2 tujca), radi rnrt-vouda 2, radi nezgode 1, radi samomora 1, za različnimi boleznimi 12. V zavodih Je vmrlo 11 oseb, obolelo pa Je: za Škrlatico 1, za tifusom 2 (1 tujcc). Zatvoritcv potovalne pisarne. Ljubljanski mestni magistrat kot obrtna oblast Je dal zapreti potovalno pisarno Simona Kmetetza v Kolodvorski ulici, ker ni kon-cosijonirana. Pisarna ne sprejema več potnikov v Ameriko. Iziava. Načelstvo lcons. društva rudariev v Hrastniku izlavlia. da ie bilo dne 13. decembra napačno informirano o irosoei DoroteH Dolinšek. Omeniena ie obče spoštovana in poštena. Načelstvo . Dr. Čerin ca. Perič, Pred ljubljansko okrajno sodnijo soba štev. 28 Je bila zanimiva pravda dr. Cetin ca. Perič. Dirigent kraljeve opere Perič je kritiziral godbo dravske divizije, daš, da je »škandal-muzt-ta*. Dr. Cerln kot kapelnik vojaške godbe Je Periča tožil zaradi žaljenja častL Perič Je bH obsojen na 800 K denarne kazni ali teden dni zapora. Izpred. liubUatiske oorote. (Uboj na Dobravi) Je senzacionalna doleo-traina razprava. Naval radovednega občinstva velikanski. Porota razpravlja uboi na Dobravi. Prvak, po-sestnik in gostilničar Leopold Briceli ie bil načelnik »trasilcev« na Dobravi. Dne 12. septembra v nedeiio do malem Šmarnu le dobrovsko »srasilno društvo« Driredilo veselico. Na tei ie prišlo do besedneea. strastnega prepira med Bricljem in 30letnim posestnikovim sinom Francetom Rupnikom. Okoli 11. ure zvečer je Briceli v strasti zabodel s kuhinjskim nožem Rupnika v Drsa na cesti pred eostilno. kier ie mrtev obležal. Briceli se zasrovaria. da le to storil v popolni razbnrlenosti. Zaslišanih le bilo 18 prič. Bil ie obsoien na tri leta zaradi uboia. Izpred MublJanske porote Zaradi tatvin ovac. telic, kokoši v leseniški okolici le bil brezposelni Miha Mulei obsoien na Det let težke ieče. Miha Muloi ie tudi kmetu Posračar-iu ukradel 4 potice. 6 velikih štruk-llev in malinovec. Bil ie pravi tat živine. Ukradena blagajna. Nadalie ie bil pred poroto zaradi -tatvine obsoien Vincenc Ravnikar na eno leto težke ieče. ker ie ukradel 30. mala 1.1. iz pisarne Trboveljske premosro-kcOTie družbe ročno blasraino z 29.00QK gotovine. Porotniki so potrdili da ie bil znesek pod 4000 K. Tatvine na kolodvoru. Na davnem kolodvoru so se noiavile številne tatvine, zlasti tatvine sladkoria. Policiia ie aretirala veččlansko, dobro oreanizirano družbo. Tatvina mlekarskih posod. Mlekarski Zvezi ie bilo ukradenih 500 velikih mlekarskih oosod. Prašiček in vino. Jože Završnik iz Hrušice ie hotel za praznike — zaklati prašička. Za »koline« s! ie nameraval preskrbeti dobro sladko vince. zato 'e vlomil v vinsko klet Josioine Češnovarieve v Stepanji vasi ter si ie napolnil steklenico 26 1. kier so ea pa zasačili in Izročili za »božič« v zaoor. Senzaciionalna aretacija. V Dovjem na Gorenjskem ie zagrebški detektiv aretiral Liudmiio Novak in meno sestro Mariio oreož. Košir. — Omenieni sle izvršili koncem novembra velik vlom v stanovanie za-erebškeca tr-irovca Mandiča Gerso-na. kier ie bila orva služkinia ter ste odneali razne dragocenosti in tuie valute v skuoni vrednosti 327.800 K. Nekai zlastnine ste prodali nekemu ljubljanskemu zobozdravniku. Kulturni vestnik. Repertoar. Drama: v četrtek in petek zaprto; v soboto »Hasanaginica«, izvem; v neJeljo »Sen kresne noči* v operi ob dramskih cenah, izven; v ponedeljek in torek (28. dec.) »Smrtni ples I. bi II.«; v sredo zaprto; v četrtek »Sen kresne noči«, D; v petek zaprto; v soboto »Cvrčck za pe«jo«, izven; v nedeljo »Pohujšanje«, izven; v ponedeljek »Cvrček«, B. — Opera: v četrtek ln petek zaprto; v soboto »Leva Vida«, izven; v ponedeljek zaprto; v torek (23. dec.) »Trubadur«, C; v sredo »Tosca«, C; v četrtek »Sen« D; v petek »Od bajke do bajke«, mladinska predstava ob 3. pop., izven; v soboto »Prodana nevesta«, izven v nedeljo »Tosca«, Izven. Fran Levstik: Izbrani solsl za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Ant. Koželi. Krtiiea obseea 220 strani. V Liubliani 1921. Izdala, založila in natisnila Učiteljska tiskarna. — Učiteljska tiskarna se ie lotila velike naloee izdati naše klasike v ilustrirani mladinski izdaii. Doleo so pogrešali teh naši starši, naše knjižnice zlasti Da naša mladina sama. sr*, ii ie ostalo tako več ali mani nepristopno nailenše kar so naoisali tudi zanio naivečii možie našeea naroda. Zbirko, ki bo ouremliena povsem enotno, ureiata in prireiata Fran Eriavcc in Pavel Flere, ilu- strirali io bodo pa nairazličnelši slovenski umetniki. Prav kar ie izšel Drvi zvezek ki prinaša za mladino Hirane spise eneera naših nafvečiih Desnikov in pisateljev, to ie Frana Levstika. Kniico ie ilustriral A. Koželj in ie za današnie čase naravnost razkošno onremliena. Prinaša izbor nle^ovih pesmi, dalie Draviiice in pripovedke ter znamenitega Martina Krpana in Potovanie in Utiie do Čateža. Prepričani smo. da bo do kniicrl rad secrel vsak in da ne bo manikala v nobeni slovenski hi5i. Primerna bo zlasti za darila. Ele-uantno vezan izvod stane K 54.—. broš. K 46.—. Dobiva se do knM-earnab ali na v Učiteliski tiskarni. LISTEK. Božič brezdomcev. Ob tistem vprašanju Je oživela vsa beznica. Kurjač Marko Kociper je prevrnil stol, treščil steklenico ob tla, da se Je razbila In se je razlilo žganje po tleli, zamahnil Jo z rokama okrog sebe ter se 51-fok in kosmat postavil sredi sobe: »Kje je pravica, ljudje krščanski — lo. ml povejte!« Hropel ie tako sredi med mizam!, v obraz črn In raskav, pogled teman, sikajoč; potein pa so je nenadoma sesedel na klop, si zakril lica z dlanmi ki zajokal kakor otrok... »Huk, huk, huk!« Je zakašljalo Izza omare In prikazala sc je Bariča. »Na sveti večer — pa vse tako žalostno! Zapojte, fantje... saj še menda niste pozabili tiste lepe božične pesmi...« Visok In mrk, z dvignjeno roko, je stO-pU da nje Luka. »Nismo Je še pozabili, tiste lepe božične pesmi, Bariča, o ne — ampak prepe-ivati je ne bomo, tukaj ne... Samo Marka poglej, pa prepevaj, če moreš.., Cez nofi bo ga postavili na cesto v mraz In slad: *Ne rabimo več!« In JurUaa nazačevalca4 ravno tako, tudi Stefana, transmisijskesra mazača, ki sedi tara zadaj, Je zadela Ista usoda: »Ne rabimo več; pojdil« Pa da bi človek prepeval, prepeval vrhu vsega te. ta!... Bratje moji v trpljenju, trpini vsi, ki sto tukaj med nami — poslušajte, kar 6em že prej hotel povedaU! Težko in mračno ml leži na duši —, mora da nad, da me ne zaduši! Na sveti večer smo prišli semkaj brezdomci, da bi v žganju pozabil! vse gorje, ki nas obdaja, da bi se v žganjem zastrupili,.. Na, tu imaš kozarec, Bariča, pa še ga prinesi jepiža, Se in še — naj me zastrupi popolnoma, naj me umori, da ne bom več mogel misliti, ne gledati krivice, ki se godi na svetu... Zganja na mizo, žganja! — To Je naš praznik, naš božič, božič brezdomcev-----------------Polnoč se Miža, kmalu bodo šli ljudje k polnočnici, kmalu se bo razlegala po cerkvah tista lepa božična pesem: »Sveta noč, blažena noč...« 2e slišim, kako šumijo mimo sani, druge za drugimi, vse elegantne, z nveliklml sedeži, slišim, kako zvončkljajo na komatih kraguljčki. - In v saneh, v ko-čllaft, v avtomoi>Uih? Sama svila hi žamet in brokat, zlate zapestnice, zlate verižice, zlati uhani.,, trebuhi so rejeni, tolsta In svetla od maščobe so lica, oči se smehljajo zadovoljno... Se nekaj trenettoov — fn usta teh svotUh, zalitih obrazov ee bodo krožila sladko In bodo prepevala: »Sveta noč, blažena noč...« O, poznam jih dobro, ta pitana telesa z zlatimi verižicami ln zlatimi zapestnicami, poznam ta maSčobna lica, ta široka, Bogu hvalo In čast prepevajoča usta... Polno malho cekinov Ima razbojnik, na njej čepi in jezdi vse noči, da sl dela kratek čas — zdaj prepeva v cerkvi slavo in čast ampak zunaj, na cesti — gorje siromaku, ki bi sc mu približal, temu v goTko in dragoceno, s zlatom okrašeno oblačilo oblečenemu telesu, ter ga poprosi! za vbogaime! Namesto vinarja se bo vsula na siromaka plolia: »Lenuh! Delat pojdf, delat — ali te ni sram, da beračiš?! —- — Tudi Jaz delam...« In razbojnik se ni zlagal: on res dela; vse dni in noči preudarja, kako bi utrgal delavcem v svoji tvornicl plačo, razmišlja in si beli glavo, kaj da bi bilo treba ukreniti, da bi lahko podaljšal delovni čas, samo da bi več denarja steklo v njegovo nenasUtno malho... Peljal se je mimo v bogatih saneh, širok, napihnjen, s obraz žareč kakor solnce; še pred nekaj uram! je postavil na cesto, sredi najhujše zime, pet delavcev, »vsled pomanjkania dela« — zdaj prepeva v cerkvi Bogu hvalo ki čast In se smehlja blaženo.«, O, le prepevajte, le praznujte po svoje »voj bo-Vi /tam. ?q»ai V kočijah U\ saaeb fiLMe »Mlada greda« — otroške pesmice. Napisal Ivan Albrecht, ilustriral M. Gaspari. Založila »Zvezna tiskarna v Ljubljani. Oblika 31-23 cm. — S to najnove>jšo otroško knjigo je založba »Zvezne tiskarne* prva napravila korak k izvirni slovenski otroški ilustrcvanl knjigi. Dosedanja otroška ilustrovana literatura je bila skoro Izključno prevodna, ponajveč Iz nemščine. »Zvezna tiskarna« nudi prvovrstno, po vsebini in opremi krasno domače delo domačega pesnika Iv. Albrehta, slike v pristno narodnem duhu domačega slikarja M. Gasparija. Knjiga bo naši mladini napravila gotovo obilo veselja in Jo zato prav toplo priporočamo. Cena navadni Izdaji, natisnjena na finem, risalnem papirju 40 K in luksurijozni izdaji, na najfinejšem kred-ne'm papirju za umetnostni tisk 60 K. »Našim malčkom«. Naš znani skladatelj Jos. Pavčič je priredS našim malim pianistom zbirko najpriljubljenejših šolskih pesmic, ki jc je založilo naša na polju zalaganja dobrih glasbenih del zelo znano podjetje KIe;nmayr in Bamberg. Zbirka, okrašena od prav čednih v narodnem slogu slikanih vinjet M. Gasparija obsega na 50 straneh 55 različnih pesmic, vporablji-vih za klavir In za petje. Pesmice so deloma starejšega, deloma novejšega Izvora, tako Adamičeve, Scrajnikove, Nedvedove In drugih, precej Jih Je tudi narodnih. Ta najnovejši šolsko-pevskl album bo razveselil vsakogar, ki sta mu petje in glasba sploh draga. Cena mu je 40 K, kar ni za tako lično delo ravno preveč. Priporočamo ga najtopleje vsakomur; učiteljstvu bo pa poleg klavirske šole še posebno prav dober učni pripomoček. »Šport.« Izšla je 26. številka z zelo bogato vsebino. Za nogometaše so v njej posebno važne Izpremembe raznih nogometnih pravil. Češki kronski arhiv zopet v Pragi. Češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. Fied-ler Je prepeljal z nekaterimi uradnSci re-paracijske komisije češki kronski arhiv z Dunaja v Prago. Po 170 letih so se vrnila dokazila slavne češke preteklosti v Prago. Kronski arhiv obsega gradivo starih čeških kraljev od 1. 1157. ter Je bil prvotno shranjen na Karlovem Tynu, pozneje pa v kapeli sv. Vaclava na Hradčanih. L. 1751 ga je pustila Marija Terezija prenesti na Dunaj, kjer sc Je kazal kot znak starodavne tradicije v posebni razstavi potentatom in tujcem. Francoska slavistična šola v Parizu se hoče preosnovati v središče sJavistJke v inozemstva. Radt tesra bo elaviatlSnl institut v Parizu pričel z novim letom Izdajati filološki časopis »Reveu Slave«,, k! ga bosta urejevala profesor »Colege de France* Mayet in ravnatelj šole za orien-talne Jezike Blaye. Francosko pisani rokopisi se pošiljajo urednikoma ali pa tajniku slavistične sekcije. Grše tragedije bodo igrali v siraku-škem antičnem gledišču. Prihodnje leto začno s prvimi predstavami zlasti mnogih Aischylovih del v prevodih, ki Jih je priredil Ettore Romagnoli, kojemu Je tudi poverjeno umetniško vodstvo gledišča. V Syrakusah bodo najbrž začeli s trajnim izvajanjem starogrških dramatičnih del ln pri tem ne bodo pazili le na stilistična Izvajanja, ampak tudi na umetniško brezgrajne prevode starogrških dram. Gospodarstvo. — Trgovinska pogajanja z Nemčijo. 21. t. m. se je ministrstvu za trgovino u industrijo predstavila trgovinska delegacija, ki bo vodila trgovinska pogajanja z Nemčijo. — Železniški promet na Južnih ta državnih železnicah na Madžarskem Je od 23. decembra do 3. Januarja popolnoma ustavljem radi katastrofalnega pomanjkanja premoga. tomoblllh mimodrveSi tolovaji v fraku In cilindru nam pa žganja na mizo, Bariča, žganla, žganja! To sem vam hotel povedati, popotniki moji dragi, brezdomci, siromaki!« »Ampak pravica — kje le pravica?« Je poskočil s stola Jurij Magajna z mračnimi očmi ter skrčil roke v pesti, »Za&aJ —?« Naprej ni mogel »Zakaj ta razlika: na cnl strani bogastvo, na drugi revščina?« se je z besnim krikom pognal Izza mize transmtsijski mazač Stefan, da mu je zafrfrala v zraku raztrgana suknja kakor dvoje silnih raz-mršenih peroti. »Kakšna pravica Je to?« »Da, kakšna pravica?« V prsih vseh Je hropelo, oči so gledale sovražno in temno. Čudna, mrtvaška tišina je zavladala za hip v beznici; samo od tam, kjer Je sedela popotnica Metka, je prihajalo enakomerno stokanje. Luka pa se je nasmehnil in dvignil kozarec. »Pravice ni!« — In Izpll Je žganje do zadnje kapljice, frešSfl Je kozarec ob tla, da se je razdrobil, pot cin pa se Je opotekel proti vratom. Vseh oči so se ozrle vanj. »Luka Torej kaj?« Omahnil Je, Se preden Je prijel ca kljuko. ten se 1« obmjl, ^ v ’ v — Madžarske finance. Madžarski fk nančni minister Hegeduš je izjavil, da so dolgovi Madžarske tako veliki, da jih dr-* žava nikakor ne more prenesti. Treba Jih je znižati vsaj za 4%. Dalje je treba za tri leta prolongirati Izplačevanje za madžar« sko vojno posojilo. Davek na vojne dobič-t ke so ne sme izplačevati z vojnim posojil lom. Dalje je finančni minister predlagal različna sredstva za varčevanje, tako znižanje dvornih stroškov, omejitev diploma-tičnih zastopstev itd. Na vsak način pa je treba kriti stroške za narodno armado. (Brez tega kapitalist biti ne more.) Kar se tiče davka na vojne dobičke, se bosta uporabljala dva davka. Davek, ki ga bo moral plačevati vsak, ki med vojno ni opravlja! vojaške službe in davek, ki ga bo plačevati od imetja presegajočega milijon kron. Na mesto enkratne premoženske od« daje (ki se je boje), se uvede 25% imovin-ska oddaja, ki bo v glavnem zadela veliki kapital. Akcijske družbe naj se prisilijo, da v dveh mesecih zvišajo .akcijsko glavnico za 5% in da prepuste nove akcije brez-plačno državi. Uvedli se bodo še novi dav« ki. ^Devalvacija denarja ne more nastopit!, kor je že tu. Bankovci se bodo zamenjali z državnim! papirji v sporazumu z Avstro-i ogrska banko. Povodom izmenjave se bo odtegnilo 5% vrednosti. — Žitni kredit za Avstrijo. Poročila a Dunaja javljajo, da stoje pogajanja o kreditih za nabavo 60.000 ton žita Avstrijski republiki neposredno pred zadovoljivim koncem. Torej ni nikakoršnega strahu, da bi ostalo avstrijsko prebivalstvo v nasledi njih mesecih brez kruha. — Gospodarsko stanje Francoske* Francoski državni dolg (predvojni In vojni), znaša Okrog 220 milijard frankov. Fran* coska vlada, ki Je upala, da ozdravi svo-» je finance z versajlsklm mirom na račun Nemčije, mora najemat! posojila. Cirkulacija papirnatega denarja doseza vsoto 45 milijard frankov. Sirovin je na .Francoskem dosti, potrebe konsumentov so velike in V okolici je velika brezposelnost. — Banke bodo vprašanje že rešile! »Berliner Tageblatt« prinaša poročilo o angleški akciji za stabilizacijo vaIute.Lloyd Georgev prijatelj bo v ofie: .oi misiji obl-skal glavna mesta na kontinentu, ter preiskal kaj se mora ukreniti za stabilizacij« valute in bo predlagal vsaki državi naj ustanovi posebno banko, ki bo pospeševala to akcijo. — Proračun zveze narodov za tretja poslovno leto 1921 predvideva 21 milijonov! zlatih frankov za kritje stroškov. Ta vsotai se porazdeli med drZave po kijucu svetovne poštne družbe. Ker so se male države pritoževale nad višino zneskov, ki jih mo* rajo plačati, bo posebna komisija drugače poraz poredila deleže. DruStvene vesti. Delavsk9 nevsko društvo »Na-orej« v Celju naznania vsem svoiim rednim in podpornim članom, da se bo vršil v nedeiio dne 2. ianuaria 1921. občni zbor ob 4. popoldne V prostorih trostilne sr. Ivana Sveti v; Gaberiu. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva: 2. Citanle zapisnika: 3. Poročilo blasrainika in kontrole: 4* Poročilo ekonoma; 5. Volitev nove-ea odbora: 6. Raznoterosti in even-« tiielni skleni. Redni občni zbor Športnega kluba »Primorje« se vrši dne 6. januarja 1921 ob 15. url v prostorih gostilne Batjel, Karlovška cesta 4. Šport. Kam za božične praznike? — V B a* hlnj! — Tam leži že čez meter snega im Bohinjci (so, uvažujoč vremenske preroke, še za to‘zimo iznova priredili umetno san* kališče, zgradili smuško skakalnico hi tudi . »Brezdomci, popotniki, siromaki — vi še Izprašujete: Kaj? Ali Je mogoče, da Jo vaša vera ostala tako trdna? Ali Je mogon če, da suženj pričakuje od svojega go« spodarja svobode?... Polnoč Je že minila bratje — kaj res ničesar več ne čutite V. svojih srcih? Kaj morete mirno sedeti z* mizami, kakor da bi ničesar ne slutili, kaj se godi okrog nas?... Jaz ne morem več nič več... Ali nič ne slišite božičnih' zvonov, kako zvone zunaj? O bratje, bratje — močna so vaša srca, že žalost sama bi Jih morala dos mrtl zastrupiti, pa jih ša ne rani ne... tukaj sedite mirno in priča-! kujete — kal? Ali odrešenja ali smrti? Pa kakšno naj bi bilo vaše odrešenje, ko so' vam srca trda kakor od skale?... O trpi-* ni — zjokal bi se človek... Mene pa hoče ta praznota zadušiti... zato grem na svoje poslednje potovanje, ki mu je cilj jarek ob' cesti... Ne Bog, nc ljudje me ne bodo odrešili... odrešil se bora sam! Zbogom, romarji, zbogom tudi tl, popotnica Metka', ki Je takrat sredi viharja In nevihte tako nemirno plapolal ogenj v tvojih očeh In ki nikdar več ne pozabim na tisto lepo noč s teboj na kozolcu zbogom vi vsi. — kmalu ml bodo sijale zvezde naravnost Vi srce. t.« Kljuka je zaškripala, Luka se je Še ea« ktal 2 dolgim pogledom p.osl&vij od drugače preskrbeli za udobnosti In raz-v-drilo ter okrepčilo. — Kdor ni sam prijatelj zimskega športa, se bo tam lahko razvedril in zabaval ob kalajdoskopienlk slikah, ki mu jih nudi v izobilju proizvajanja zimskega športa. — Zatorej kdor želi razvedrila v prosti naravi, - kdor hoče okrepčila svojih živcev, naj se potrudi te praznike »tja v Bohinj, v Bistriško dolino.« Zimski šport na Bledu. V nedeljo dne 19. t. m. je otvoril Športni odsek na Bledu novozgrajeno sankališče skozi »Zako«. Dolgo je 700—100 m, lepo izpeljano v ovinkih ob romantičnem skalovju Osojnšce Pred drugimi ima le-to sankališče to posebnost, da zanese sankača brzina z dobrim zaletom iz sankališča v Zaki tja na jezersko gladino ledu in steče sankač naravnost proti Otoku. Sankališče bo uporabljivo vsak dan, sanke pa so na razpolago le v skromnem številu. Na griču ob nekdanjem sankališču stoji okrepčevalnica z jedi!! in pijačo, odtod Je krasen razgled tako na jezero kot na progo sankališča in imaš sankače vedno pred očmi. — Za oskrbo je na Bledu dobro preskrbljeno (nad sto pes teli v kurljivili so'«’)) ter bodo cene — tako se nam obeta znatno zmernejše kot v bivši letni sez 'ni' — Iz-voščki na Lescah bodo na razpolago vse-krkor pa se prporoča sankačem vstopi:! na kol-k?--.»t Bled, odkoder je ie iP m>'j. do sankališča. — Drugo manjše zabavno sankališče (250 m) za deco in začetnike se nahaja »Pod gradom« na Pristavi. To in ono. * Papir iz trave. V Nemčiji je bfl pred nekaj meseci iznajden proces proizvajanja papirja iz trave, ki raste v močvirjih. Po-sfcušnja se je Izvrstno obnesla In iznajdba le že patentirana v mnogih inozemskih dr> žavah. Ker Je danes veliko pomanjkanje tiskovnega papirja po vsem svetu, je ta iznajdba zelo veliega pomena. * Načrt za najdaljši pomol na svetu. Naivečii pomol na svetu bo kmalu zgraien na reki Hudson ob Canal St. ie naznanil pristaniški komisar Hul-burt. Konstrukciia oornola ie le del načrta za izbolišanje mesta, katerega šedai že izvršuieto. * Predzgodovinski zobotehnlkL V Drovincidi Psmera’da. ležeče zahodno od Južnoameriške republike Ecuador so naSIi orecelšnle število lobani. ki izviralo od indiiauskeoa Dlemena. ki ie živeto v oeriodu Inkov. Tedai ie vladala na zahodni obali lužne Amerike zelo visoka kultura. Mnoee od teh lobani imaio zlate zobne krone in plombe. ta' za Droizvodi naših modemih dentistov nrav nič ne zaostajajo. * Kdo bo hitrejši? Sadi-Leclnfc. znani francoski aviatik. ki ie doseeel do Romanetu naivišio brzino vožnje, ie dobil 323.243 km na uro svetovni rekord. Romanet. ne bodi len, se pripravila. da mu to »časi« izviie iz rok._________ NAJNOVEJŠE BROŠURE: Abditus: Naša gospodarska in socl-lalna vprašania. Cena 4 K. Komunistični manifest. Cena 2 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu. Cena 6 K. Majski spis (za leto 1920). Cena 3 K. Abditus: Naša gospodarska in socl-ialna vprašania. Cena 4 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu v Belgradu. Cena 6 K. Citaite. razširiaite te zanimive kniižlce. Naročalo se v upravi »Naprela«. Liubiiana. Frančiškanska ulica 6. potem ]e tiho odprl vrata in ke Izgubil v noč... Izpod pisanega kupa cunj je zavzdihnilo, zaihtelo znova, najprej polaliko, potem pa bruhaje la cvileč, presunljivo, v srce segajoče; popotnica Metka je ihtela, v koltu stisnjena, lica zakrita z uvelimi rokami, icozarec žganja pred seboj na mizi. »Sama..v čisto sama!...« In vnovič ji je zadrhtelo sključeno telo v jeku, Stefan se Je najprvo zavedel. »Kaj je res šel? Luka!* »Nikar ga ne kliči več — bogve, kje Je sedaj že Luka!« se je trudno zazibal med stoli Jurij Magajna ter se naposled prizibal do mene. »Največ srca je fcnel iz-med nas vseh, naj večji brezdomec —- zato is tudi pni Sel... Žganja na mizo, Barka, žganja šev. božič je, naš božič, božič brezdomcev!« »Božič, da — —< je temno pogledal kurjač Marko, »božič žalosti, samote in praznote za nas brezdomce! To je pravica na svetu, pravica, ki nas sili, da se vtepimo v žganju, če hočemo za trenotek pozabiti na vnebovpijočo krivico, ki se nam poštnih in brzojavnih nameščencev za Slovenijo v Mariboru., Delavsko gibanie se širi. Čisto naravna posledica ie to. ki izvira iz naraščuiočega kapitalizma in oomno-žsnia proletarskih mas. Dolgo časa ie velialo načelo, da državni uslužbenci ne soadaio v kategorijo delavcev. Razmere časa pa so vendar srioeliale tako daleč, da so tudi državni nastavlienci uvideli da so tudi oni na istem stališču v buržoazni državi kot delavec v fabriki. Železničarji so dali zgled. kako ie treba začeti z organiziranjem. — Vsaka stroka mora varovati svoie interese. Po voini so se v Jusroslavui razmnožile strokovne oreanizaciie vsepovsod: vsaka stroka zase in vse skupal. Le o poštnin uslužbencih ni bilo čuti nič. vendar enkrat so cosoo-die uradniki menda na mig od Z20-rm’ napravili neko »državotvorno« organizacijo. Kakšna ie biJa ta orga-nizaciia lahko vsak uvidi če bi hotel videti delo ki g a ie napravila, da pa ni bila v zaščito nižiim uslužbencem. ooduradaikom in slugam, ie razvidno iz šikanirania. ki so ga ravno uradniki na »nižiih« uslužbencih izvaiali. Organizacija ni nikdar in nikier odeovariala namenu organizacije soleh. — Uboge poštne pare. pa so znale da so zaoostavliene. da se zanie nihče ne zmeni, uvidele so da ie treba iti na delo za niih bodočnost. Po zgledu svetovno organiziranega oroJetariiata so se priieji v Mariboru misli ustanovitve organizaci-fe nižii poštni uslužbenci. Po neKai tednih priprave se ie vršil v nedeljo dne 12. decembra ustanovni občni zbor. ki ie sklenil ustanoviti »Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nameščencev za Slovenita v Mariboru*. ki si ie postavilo za nalogo organizaetio v Slovenili voostavitl. nalti zveze z iutrom ustanoviti rao-eočno oreanizaciio poštnih uslužbencev za Jugoslaviio no zgledu želez-ničariev in tako stopiti v vrste mednarodno organiziranega, oroletarl-iata. Odbor, ki je orevze! težko nalogo. s« ie tega v svesti. uoa da bo našel nlccrov poziv odmeva do celi Slovenili in Jusroslaviii. Zaupaioči v zma^o dela in pravice nad krivico, oozlvlfamo ‘ tovariše poštne nameščence da nai takoi oo vseh kraiih gredo na delo in nai za nadaline in-foirmaciie oiše na: »Društvo poštnih in brzojavnih nameščencev za Slovenijo v Mariboru«. Poštni predaj 22. Hitro na de- lo in naorel v boi za naše pravice! Mezdna gibanja. Pogalania pekovskih pomočnikov. V torek, dne 21. t. m. so se vršila po-iralanra za pekovske Pomočnike orl deželni vladi- Podietnike so zastopa- li gg.: Jenko Avgust. Dolinar Franc irt Pauer Friderik, pomočniški zbor pa gg.: Kratohvvil Karl. Leskošek Alojzij in Kovač Anton. Po dališi razpravi ss ie sklenilo sledeče: 1. Temeljne nlače: a) za I. kategorijo 350 kron ter 170 K draginiske doklade: b) za II. kategorijo: temeline plače 200 K ter 170 K draginiske doklade. 2. Hrana stane dnevno 20 K. zraven tega ie pecivo in stanovanie orostoi 3. Pomočniki, ki rnmaio lirane v hiši dobe dnevn.o 1 kg belega kruha 4. Določene plače stopi io takon v ve-liavo in se moraio v vsaki pekariti uveliaviti. 5. Gospodie moistri so izjavili. da bodo gledali na to. da se bode pogodba brez javnih napadov izvedla. Uredba o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine SHS. Izvrševaje Ul. del VI. odseka mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi silami in med Avstrijo, katero je dne 10. septembra 1919, v Salnt Germaiuu en Layc podpisala večina zavezniških in pridruženih sil in Avstrija, h kateri je kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovcncev pristopila dne 5. decembra 1919. in katere ratifikacijo jo izročila dne 16. Julija 1920., in prldrževaje pravico Izpremcmbe vsled evontuelnih posebnih pogodb s prizadetimi državami, se odreja: Prvi oddelek. § 1. V kolikor ne spadalo v izjemne niže navedene kategorije, postanejo polnopravno državljani kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne 1, januarja 1910. domovinsko pravico na cmera ozemlju av- strijske polovice nekdanjo avstro-ogrske monarhije katero je pripadlo kraijevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ki so ohranili to pravico dt> dne, ko je stopila v veljavo saintgermainska mirovna pogodba z Avs.trijo, t. j. do dne 16. julija 1920. Istotako postanejo, v kolikor ne spadajo v izjemne niže navedene kategorije, polnopravno državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti, Id so imeli pripadnost v Bosni in Hercegovini dne 1. Januarja 1910. in ki so ohranili to pripadnost do dne, ko je stopila v veljavo saintger-mainska mirovna pogodba z Avstrijo, t. J, do dne 16. julija 1920. Drugi oddelek. I. Pridobitev našega državljanstva na podstavi prošnje la oblastvene odločbe. § 2. Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico izza dne 1. Januarja 1910. na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, na-dalie Usti, ki so pridobili bosensko-herce-govsko pripadnosr izza dne 1. januarja 1910., postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev samo s pritrdi-lom naše države. Če tega pritrdila ne zahtevajo ali če se jim odreče, pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobiH to pravico (oziroma pripadnost) na ozemlju, kcur jo Imajo sedaj. § 3. Prošnje, o katerih govori prejšnji paragraf, se morajo vložiti do vštetega dne 15. julija 1921. pri onem upravnem oblast-vu prve stopnje, v katerega področju ima prosilec domovinsko pravico — oziroma (za bosenske in hercegovske pripadnike) svoie stalno bivali&če. Izjemno od prejšnje alineje pa teče ta enoletni rok za tiste, Id imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, šele od trenutka, ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše krajine. Ministrstvo za notranje zadeve bo to ob svojem času objavilo. Upravna oblastva prve stopnje vročajo vse prošnje s svojim mnenjem vred svoji pokrajinski vladi. § 4. Upravna oblastva prve stopnje morajo Javno po®vaU tisto, o katerih stvori § 2., naj vlože potrebne prošnje; obenem Jih morajo obvestiti, da se ne bodo zmatrali za naše državljane, ako do vštetega dne 15. julija 1919. ne vlože rečene prošnje. Če takega poriva ne bi bilo, volja za poziv objava te uredbe ^'»Službenih Novi« nah kraljevine Srba, Hrvkta I Slovenaca« in v pokrajinskih uradnih listih. Vsak prosilec mora svodi prošnji priložiti: 1. Izpričevalo o domovinstvu; . 2. krstni ali rojstni list, poročni list, oziroma izpisek Iz matice (bosensko-her-cegovski pripadniki: izpisek Iz popisa naroda), in sicer zase, za svojo ženo In za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta: 3. izpričevalo o moralnopolitičnem vedenju. V prošnji mora tudi OznačiH, kam Je bil pristojen, preden je pridobil današnjo domovinsko pravico (odroma — bosensko hercegovski pripadniki — kje Je njegovo stalno bivališče). Zaprošeno podelitev našega državljanstva da ali odkloni ona pokrajinska vlada, v katere področju Ima prosilec domovinsko pravico, oziroma pripadnost. Prosilca mora obvestiti o odločbi, izdan! na njegovo prošnjo. Isto oblastvo ukrene, česar Je treba, da se ta odločba zapiše v domovinske seznamke, oziroma v Bosni bi Hercegovini v popis naroda. H. Pridobitev državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev po Ustih, ki Imajo sedaj domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni pripadlo kra-Ijevini Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki pa so imeli prej doijiovinsko pravico (oziroma pripadnost) na kateremkoli ozemlju bivše avstroogrske monarhije, katero ie pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev. § 5. Tisti, ki so stari nad 18 let in Imajo domovinsko pravico na onem ozemlju dežel, nekdaj zastopanih v bivšem državnem zboru, katero ni prešlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, In ki so po členu 70, saintzermainske mirovne pogodbe polnopravno postali romunski, poljski, češki ali italijanski državljani, smejo v enem letu optlrati za državljanstvo kraljevine Srb»%. Hrvatov in Slovoncev, ato so br.^i domovinsko pravico (obratna bosensko-I?£jeeMrvsk o pripadnost) na kateremkoli bivše avstro-ogrske mo- narhije, katero Je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 6. Ta enoletni rok teče od dne 16. Julija 1920. Izjemno od prejšnje alineje teče glede tistih, k? šo italijanski državljani ali ki so Imeli prej domovinsko pravico v eni izmed občin, katero so na ozemlju, zasedenem Po Italiji, ta enoletni rok od trauitka, določenega .v drugi alineji § 5. § 7. Tisti, o katerih govori § 5., morajo vložiti prijavo o opciji za naše državljanstvo pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, x katerega področju so IgteU (trel i, svojo domovinsko pravico, oziroma (za bos ensko-h ere egovsk e pripadnike) svoje stalno bivališče. Ako imajo te osebe svode stalno bivališče izvun meja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo prijavo vložiti tudi pri diplomatskih in konzularnih oblastvih kra-ljevne Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi svojega stalnega bivališča. Ta oblastva morajo prijavo takoj vročiti upravnemu oblastvu prve stopnje, označenemu v alineji. Optant mora prijavi priložiti: 1. Dokaz o svoji dosedanji pristojnosti; 2. svoj krstni (oziroma rojstni) list kakor tudi krstne (oziroma rojstne) liste svoje žene in onih svojih otrok, ki niso dovršili 18. leta; 3. Izpričevalo o moralnopolitičnem vedenju; 4. doka« ali navedbo, v kateri občini na onem ozemlju bivše avstro-ogrske, monarhije, katero Je‘ pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je imel prej domovinsko pravico, oziroma dokaz, da Je bil prej bosensko-hercegovski pripadnik. § 8. Upravna oblastva prve stopnje, označena v prejšnjem paragrafu za pristojna, se morajo po prizadeti občini uve-riti, ali Je optant prej res užival domovinsko pravico v dotični občini — oziroma ali je bi! res nekdaj bosensko - hercegovski pripadnik — ter vroče predmet v rešitev svoji pokrajinski vladi. Za osebe, ki so Imele nekdaj domovinsko pravico v Banatu, Bački in Baranji, vročajo upravna oblastva prve stopnje prijave pristojnemu velikemu županu. Pokrajinska vlada, oziroma veliki župan v Banatu, Bački in Baranji, odloči, da Je optant po členu 78. saintgermainske pogodbe postal naš državljan. Ta oblastva takoj o svoji odločbi obveste upravno oblastvo prve stopnje, označeno v § 7, da le-to obvesti optanta ter ukrene, česar jo treba, da se ta odločba vpiše tudi domovinske seznamke. Zoper odločbo pokrajinske vlade, oziroma velikega župana v Bački, Banatu In Baranji, ima optant pravico pritožbe v štirinajstih dneh na ministra za notranje zadeve. 8 9. Pokrajinske vlade, označene v § 8., oziroma veliki župan v Banatu, Bački in Baranji, moralo ministrstvu za notranje zadeve občasno predlagati točen sezna-mek optantov,, označivšl v njem: 1. Ime optantovo, njega priimek in poklic; 2. Ime njegove žene In onih njegovih otrok, k! so v trenutku, ko vloži prijavo, mlajši nego 18 let; 3. občino, kjer Je optant postal 'pristojen; 4. obHno In državo, kamor Je bit optant pristojen pred opcijo. Mtaist-stvo za notranje »adeve zbere vse te podatke ter niih prepis po diplo- matski poti vroči prizadetim državam. § 10. Ako so imeli tisti, ki so naveden’ v § 5., prej domovinsko pravico v eni izmed dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere so prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov ui Slovcncev, samo spričo svojega službenega stailša (kot uradniki, uslužbenci itd.), velja njih opcija satno, v kolikor Jo odobri minister za notranje zadeve. (Konec prih.) Dopisi. Albanska kultura. Razmere pri tvrdki Benedik v Crnoinliu se zrcalno v popolni albanski luči. Foslo-vodia Slapničar ima to leoo navado, da zagrozi večkrat kakemu deiavcu. če se mu isti oo oasie ne pokori, s palico: tudi se ie že izpozabil. da ie pograbil takega nepokorneža za vrat Kaže svoio človekoljubnost s tem da ie oodietnika vselei. kadar le bil isti pri volii delavcem zvišati plače, od tega odvrnil, češ da ob on dobil delavce še za nižio plačo. Tudi n) hotel dati popraviti delavskega stano-vania. katero ie bilo slabše kot svinl-ski hlev: čeprav mu je bilo to od tvrdke zaukazana dbkler ni bfl oblastveno primoran. Slapničar le dal postaviti na tvrdktnem kolodvoru cirkularno žago brez oblastvenega dovolienia in to dal v obrat brez vsake varnostne naprave, čeprav mu je prepovedal ood-ietnik sam. pustiti žago v obrat, dokler ni varnostno opremljena. Tudi še potem, ko ie bil neki delavec pri žaganhi drv poškodovan na glavi, in ie prištevati le srečnemu slučaiu. da ni zgubil živ-llenia ali vseeno se ni zdelo Slapničarju vredno, zavarovati žago oo obstoječih predpisih, dokler ni bil po orožniku nrisilien. Nadalie ie spravil v leseno, z lepljenko krito shrambo oolee katere v dveh s tanko lesena steno oddelienih sobah v železnih pečeh kuriio in pred katero vo^iio lokomotive več sodov bencina, čez 20' kg smodnrka. vžioalno vrvico, dina-mon in druge porliive snovi, iz česar ie razvidno kako zelo skrbi za delavsko zdravic in osebno varnost. Vrlni-tega pa ie še tako nesramen, da se izdaia za prvega soc. demokrata in si ie unal reči. da če bi on kandidira! za narodnesra zastopnika v kon-siituanto. bi ea vsi sociialni demokrati volili. Smešno! Kar se tiče surovega nostooania naoram delavstvu tudi Benedik stari ne zaostala za svoiim liublienim SlaDničarlem niti za las. kaiti on noče izplačati delavstvu 50 odstotnega poviška plače. v. kar se ie Doeodbeno obvezal in obklada oosamezneea delavca, če išče isti pri niem svoio krvavo zasluženo nlačn z imenom boliševik. in drueimi sličnimi priimki, mu prozi z aretaciio in zao.arom ter oreklinia boga orav po balkansko, kar ie zelo leno za izobraženega večkratnega miliionaria. V pravo albansko luč nam oa Dostavna razmere in Doslovanie imenovane tvrdke okolnost. da voorabliaio orl tehtanju živil v Bukoviu. mesto ute-žov — konjske podkve. — Torej orav po turško! Tudi mene ie. kakor sem zvedel doletela čast. da mi ie g. Benedik preklinjal botra, me imenoval puntaria niegovih delavcev in ral baie grozil z z-morom in to vse radi članka tičočega se niegove tvrdke, obiavlienega v »Naoreiu« od Dred-zaduie sobote, nakar mu oa zagotovim da me vse niegovo osovanie in grožnie ne bodo spravile iz ravno-isžia. kaiti imam še mnogo slaboi duhtečega materiiala iz niegove zaloge. katerega si oa pridržim za prihodnjič. Novi srb *uiedinjenih« socialistov v Mariboru. Neki dober risar iz Maribora nam ie poslal načrt novega grba Nachtigalove stranke, isti to enak ljubljanskemu, samo kfadivoi manlka. baie ie istega noslteli mariborske stranke sam v delavnico odnesel / i ob Savinil. Podivjanost* (el »Stražo« z dno 13.12.1.1. St. 137) Pri nas dsi oo vol-itvah naprej Iaiaio. Bolimo sc. da bodo stekli zato iim vkratkem preskrbimo primerne nagobčnike. da ne bodo tako nevarni. Ako bodo naprei besneli, preskrbimo si nrinravne bikovke. ds lih pobijemo. Ali smo svobodni državljani ? Živela tajna volitev? — Špicparkelini-krave. Iz Polzele. V nedeljo, dne 19. deccmu bra se je vršil pri nas strokovni In politični shod s oc ijaliiod e-ui okratične stranko,. Strokom poročilo je oddal tajnik osred, njega društva lesnih delavcev sodr. Bra-daška nad sve točno. O politiki je pa nad vse zanimivo poročal sodr. Martinčič iz Celja. Poslušalci so bili nad vse zadovoljni s shodom. Izrazila se je želja, naj bi v, kratkem času bilo zopet kaj tacega prirejeno, saj služijo enaki shodi lo v bodrilo delavstva, ki se vrhu tega, da se ga po-vsodl, kjer le more, tepta, še vedno v veliki večini ne zaveda kam da pripada. Upamo da bodo na prihodnji shod prišM tudi ool, kt so to nodeljo manjkali. Tudi Vam kličemo: Zbudite se Iz zaspanosti in mlačnosti 1 PusUte dosedanje oboževanje meščanskih strank, zavedajte se položaja, v kateremu se kot delavci, tlačani nahajate In pristopite oni, ki se nas dosedaj še Izogibate, v vrste proletarijata, kaJU tu Je edini prostor za Vas. Obiskujte e vnemo naše shode, predavanja In diskuzije, izobražujte se, berite naše časopise. Zdrami-* te se, kajti zadnji čas je žel Imate bolečine? V obrazu? Vi celem telesu? Vaše mišice ln živet Vam odpovediifelo? Poizkusite nra- vi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinatih ali 2 veliki šnecl-* ialni steklenici 42 K. Državna troša-rna nosebei. AH trohe na oočasnl orebavl? Na slabem apetitu? Zaprtju? Protf temu pomagaio prave Fellerieve Elza-krogliice! 6 škatliic 18 K. Prava želodec okreočuloča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina nosebei. a najceneje. Eu-gen V. Felier. Stuhlca donja. Elsa irg 252. nrvatska. A. (2) Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. sodi. Ali veste, dragi moji, kaj [e to -božič, kaj bi moral pomeniti^, ^ ===== Peči, štedilnike kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železnineko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino BREZNIK * FRISCH v IlublJanl, C«nkar|«vo n*br«IJe IL1. Stran 4. NAPREJ. Štev. 295. -■rr-. v- . ■ .. >r ' -3’ i Po zelo znilanl ceni neva Dvokolesa, plašči, zračnice, ilvalnl stroji in vsakovrstni deli, karbitne svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. F.lMJEUlIimMM.28. Rihard Sušnik Ljubljana, Sp. Šiška Giince pri L1 ubljani Rožna tioiina prt Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulica Ljubi iana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna ulica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Je^enice Jesenice (pri Ferjanu) Koroška-Belr, Javornik Mojstrana Kranjska gora Gorje pri Bledu Radovljica Borovnica Kamnik Litija Raoeče-Z-.danimost Ct ije Store pri Celju Šoštanj Rogaška Sintina Pragersko Ma ibor Ruše nad Mariborom Fala pri Mariboru Bi. Lorene na Pohorju Guštanj Prevalje Mežica Koroško Črna 1. Črna 11. Pliberk Poljčane Hranilni oddelek društva obrestuje hraBilfS© vleg® po 4°,o oziroma 4)/2,J/(l. Hranilne vloge se vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer *r—........... se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Kot elan pristopi lahko vsak. Pristop znaša K 1’— delež K 100' — Pisarna: liubii&na-Sp. Siska, Kolodvorska c.208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: LJufeBJaKS, pcitBš protfsi ^3 Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to ►troko spadajoča dela. Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. Ljubljanska kreditna banka saaa Brzojavni naslov: Bsnka. ns» v Ljubljani. e=ss Telefon štev. 261, aaaa: Podružnico: V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru In Borovljah ter bawčna efespesitura w Ptuju. I _ L”sfST«£kB slovntca — p 5Qtr 00.060, OlavnlCi! * »eiervatal okroglo K ©5iS9©«tCO. Sprejema vloge na knjb žice in tekoči račnu proti j ugodnemu obrestevanju. I Rezervcf fondi akrcglo v 45:os9.eeo. vrt-dr.ttsinih mttuvjvv, financira nraricn« vsakovrstno hrebiu- Modna trgovina A. Sinkovič lO Liii«, asi ii§ priporoča svojo ravnokar doslo zalogo modnega blaga. — Velika izbira pletenin za dame, gospode in otroke. — Cene nizke. zszmm % e Glavno zastopstvo za: vseh vrst Na efefceSoi! CS12BE. Sit’ LJUBLJANA MTAJE2 cc ni. v. Oglejte si razstavo lino Izdelanih v Izložbi g. J. Gričarja v J.Jnbljnnl, Selenburgova ulica Be nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih. i. PUM, Hi aojsiei Celovška cesta At. 89 v salonu znane gostilne Vodnik. Fant, 88 let ____________________star, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 20. do 30. let. Ona, ki ima resno misel za ženitev, naj piše in pošlie svojo sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, na naslov:' JOHN TEKAVEC. Sla ty Fork, W. Va. Camp 4, Severna Amerika. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega SiaEoiana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Pita Salda Maa z mm Ante Ko* en jak in drug pri Sv. Barbari v Hateieh. Odvetnik dr, Franjo Lipold naznanja, da se je dne 15. decembra 192t> preselil in ima svojo odvetniško pisarno V Mariboru, Aleksandrova cesta 36, I. nadstropje. Telefon št. 85. los. Fabiani, Ljubljana, Prežemava ulica 54, ssa nasproti glavne pošte e=s Telefon interurban E48. Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin -- namenu eparal Ima tvrdka THE RIX C©., Ljubljana Selenliurgora ni. 7/1. in Gradišče 10. pilita za m paroli Konkurenčne cene! se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F. Ljubljana, Mestni trg štev. 25 |I. Lastni auto za prevažanje. Konkurenčne cenel (vpisane zadruga a omejenim poroštvom) sprejema hranilne vloge, ti 1 oteli 10 4°k Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež...................K 41.647 42 Društveni sklad ................K 30.939*43 Blagovni promet aa leto 1919 je znašal K 2,329.207 94. Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2'50 in delež K 40* . - .. ss Pisarna v laporju Sto v. S9. r , Skaboform se zopet dobival Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoi movo mazila. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder »Skabaform*. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri »Zlatem jelenu1* IV., - - - Marijin trg. Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban 178. Kupim vs< ko množino dnkaiisvinca po najvlijlh cenah. M. Usssr, biapar'. Maribor, Ichillettcva ulica 17. kupim dober m Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? vpisana zadruga z omejeno zavezo. ‘ S . Društvo ima sedaj nad 17.060 Čianov. Po zadnjem računskem zaključku znašajo društveni skladi: rezervni sklad K 42.831*65 bolniški sklad K 33.411*16 dispozic. sklad K 21.007*61 pogrebni sklad K 1.000*— deležni sklad K 303.022*94 Društvo izplačuje zaostalim po umrlih čianih pogrebno podpor o, bolnim članom, b ol n i š k o podporo. Društvo ima 35 prodajaln in sicer sledeče: 'evnfin Tisk »Učiteljske tiskarne* v. Ljubljani.