TRGOVSKI LIST Časopis as« trgovino, industrijo in obrt »aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Oredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 10. septembra 1931. Telefon št. 2552. štev. 103. Naš žitni režim. Začetkom meseca julija t. 1. se je uveljavila pri nas monopolizacija izvoza in uvoza pšenice. V zvezi z mo-nopolizacijo so se uveljavile različne odredbe za notranji promet, glede katerih so bili gospodarski strokovnjaki jako pesimistični in jim niso vsaj v obliki, v koji so stopile v veljavo, prerokovali dolgega življenja. Privilegirana družba, ki izvaja mono-polizacijo, je to v kratki dobi tudi sama uvidela in v zadnjem času preseneča našo javnost z raznimi odredbami, ki globoko posegajo v naše gospodarstvo. Naše gospodarstvo si glede teh različnih predpisov še ni docela na jasnem, ker dopuščajo različna tolmačenja in se bo moral v marsikaterem pogledu položaj še razjasniti, da si bodo interesenti povsem na jasnem, kakšne dolžnosti jim nalagajo novi predpisi. Jasno pa je navzlic temu, da pomenja novi žitni režim že po svojih formalnih odredbah dolžnosti, katere bodo zahtevale gotove žrtve. S formalnimi dolžnostmi ni priza-nešeno mlinom, pa tudi ne trgovini in predelovalcem moke (pekom itd.), ker morajo vse trgovine, ki prodajajo moko in vsi predelovalci, voditi o Prodaji posebno knjigo, paziti morajo na plombe, s katerimi morajo biti opremljene vse vreče itd. Prizadetim podjetjem povzroča mnogo skrbi dolžnost doplačila med nakupno in prodajno ceno za žito in moko. Doplačila, ki se morajo izvršiti v 10 dneh, bodo znašala za posameznika preko 500.000 Din in je vprašanje, kako bodo zmogli ta znesek v sedanjih težkih prilikah, ko različni denarni zavodi, med njimi tudi Narodna banka, reducirajo kredite. Ljubljanska zbornica za TOI je v tem pogledu že opozorila merodajne kroge na nujno potrebo, da se z ozirom na kritičen položaj v kreditnem poslovanju za plačilo razlike dovolijo izdatne olajšave. V negotovosti so pri nas tudi mešani mlini, to je mlini, ki meljejo za trgovino, hkratu pa proti plačilu žito tudi trgovcem in kmetom, prvim za trgovino, drugim za njihove gospodarske potrebe. Večina naših mlinov je v tej smeri urejena in bi vsaka omejitev v poslovanju ogrožala njihove eksistenčne pogoje in jim s tem povzročila občutno škodo. Težava bo nastala tudi pri izvedbi predpisa, da mlini, ki meljejo za plačilo, ne smejo porabljati naprav za meljavo tipizirane pšenične moke. Omejitve veljajo samo za pšenico, ne pa tudi za ostale žitne vrste. Ali je s tem, da ne smejo mleti tipizirane pšenične moke, posredno prepovedano, da ne smejo mleti tudi več vrst rži, ajde in koruze? Taka omejitev brez dvo-ni bila nameravana, se pa po Predpisih more izkonstruirati. Vprašanje je tudi, ali bo povprečna moka vstrezala zahtevam naših kmetovalcev, glede katerih je vsaj v nekaterih delih znano, da stavijo na kakovost moke precejšnje zahteve. Negotovost obstoja dalje glede menjave. Pri naš je udomačeno, da pripelje kmetovalec v mlin svoje žito in ga zamenja za moko po svoji izbiri. Glede dopustnosti ali nedopustnosti takih trgovskih poslov ne dajejo novi Predpisi nikake jasnosti. Veliko bojazen vzbuja v krogu pri-2adetih podjetnikov tudi možnost, da se more prevzemna cena pšenice na- redbenim potom vsak čas premeniti. Naši podejtniki so prepričani, da se utegnejo sedaj veljavne cene v doglednem času znižati in mori jih negotovost, kako bodo prišli na svoj račun, če bodo ob taki izpremembi imeli na zalogi večje količinee žita, nabavljene po višji ceni. To je le nekaj misli glede žitnega režima, ki bo po ugotovitvi Zbornice za TOI v Ljubljani za izvozniški kongres, ki se vrši koncem tekočega tedna, pomenjal za Dravsko banovino obremenitev v iznosu 80 milijonov dinarjev. V uglednem beograjskem listu »Politika« se je pred kratkim vršila anketa o žitnem monopolu. K besedi so se oglasili naši najuglednejši gospodarski strokovnjaki in ugotovili, da bi se vprašanje žitnega monopola pri nas samoobsebi rešilo, če bi reducirali kulturo pšenice za približno 10 odstotkov. S tem nam je dana smer za naše stališče, to je stališče proste trgovine, ker žrtev 10 odstotkov kulture pšenice niti iz daleka ne odtehta žrtev, ki jih nalaga izvajanje žitnega monopola. BORZE SLABE. Razen Newyorka in Milana izkazujejo vse velike svetovne efektne borze v tednu od ‘22. do 29. avgusta zgube tečajev, posebno še Zuriich in Stockholm. Indeks 10 borz — brez Berlina in Budimpešte — je padel na novo globinsko točko 53'3D/o, pri čemur je indeks na koncu leta 1927 enak 100. Navedemo borze: 0> t'- London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Zurich Dunaj Praga Milan Newyork 05 05 M a a SI 102-6 156-8 133-8 104-5 109-5 101-0 91-4 108-3 124-0 137-3 36-6 77-2 39-5 38-1 51-7 57-0 44-1 61-5 70-5 74-5 oo S* o "O 36-1 75-9 38-2 36-2 44-2 52-8 43-8 60-8 70-6 74-6 Nekatere borze so od pričetka let^ 1929, ko so bile na višku, ogromno izgubile. Poglejmo na primer borzo v Bruslju. Efekti na tej borzi so imeli v pričetku leta 1929 povprečno vrednost 133-8, na koncu avgusta t. 1. 36-2, zguba je znašala torej 97-6 ali mnogo nad 70 odstotkov. Pogled na seznam nam pre-doči relativne zgube na drugih borzah. Rožmarinovo olje. V zadnjih letih so pričeli v našem Primorju, posebno v srednjem delu, na otokih Brač, Hvar in Vis z veliko produkcijo rožmarinovega olja, po katerem je bilo močno povpraševanje doma in v inozemstvu. Sedaj je pa pričelo špansko rožmarinovo olje s hudo konkurenco in so cene zelo padle, vsled česar je jugoslovanski izvoz zadel na velike prodajne težkoče. Smotreni trgovci in industrij-ci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Gospodarsko poročilo iz Egipta. Industrija v Egiptu se pripravlja za izvoz. Radi važnosti Egipta kot deželo, ki pride za naš izvoz v poštev, ne bo odveč, če na tem mestu podamo o tej deželi kratko poročilo o gospodarskem položaju. -Uvoz Egipta je v primeri s prejšnjim letom nazadoval za skoro 9 milijonov egiptskih funtov. Ako se vprašamo, kaj je vzrok nazadovanju uvoza, potem moramo na prvem mestu navesti padec kupne moči, ki pa je zopet posledica znatno zmanjšanega izvoza bombaža. Na drugem uiestu moramo navesti tudi. novo carinsko tarifo, ki hoče na vsak način ustvariti doma industrijo. Nespametno bi bilo namreč reči, da je bila nova carinska tarifa zato vpeljana, da bi se zvečali državni dohodki. Ti dohodki so pa znatno padli in so tudi morali pasti na eni strani radi zmanjšanega kon-suma, kar je bilo vsled podražitve blaga že vnaprej lahko predvideti, na drugi strani pa radi tega, ker se vse, kar potrebuje na novo se prebujajoča industrija, carine prosto uvozi. Pri tem pa ne smemo misliti, da vodilni egiptski kiogi mislijo, da število 14 milijonov prebivalcev opravičuje ustvaritev lastne industrije. To nikakor ne, kajti teh 14 milijonov prebivalcev potrebuje tako malo, da predstavljajo konsum.no moč komaj enega milijona srednjeevropskih konsumentov. Nobenega dvoma torej ni, de upa Egipt na izvoz, ki bi bil usmerjen v prvi vrsti v sosednje muslimanske dežele. To se tudi od nobene, *ako privatne kot oficijelne strani, ne skriva in Egipt pozna že ek športne premije, n. pr. lepenko. V Siriji in v Palestini je opažati živahno politično pobarvano propagando za egiptske proizvode. Potreba po papirju in papirnatih izdelkih ni prav nič nazadovala in vendar je uvoz v tej branži znatno nazadoval. Sličen padec jo opaziti pri uvozu tekstilij, čevljev in železnih izdelkov. Na jasnem si je vsekakor treba biti o sledečem: Uvoz v Egipt bo vedno težji in poleg tega preti s strani egiptske industrije vedno večja opasnost evropski industriji v Levanti. Kar se tiče prve točke, je omeniti, da je nekoč tako bogat in živahen egiptski trg postal v vsakem oziru mlačen, inkaso pri mnogih tvrdkah je vedno težji, prolongacije so vedno bolj pogoste. Vsak, kdor izvaža danes v Egijpt, se mora poprej točno informirati, kako stoji njegov egiptski klijent. Kar tiče konkurenco posameznih izvoznih držav na egiptskem trgu, je omeniti, da zavzema pri uvozu tekstilij Anglija še vedno prvo mesto, vedno močnejša je pa konkurenca Japonske in v zadnjem času tudi Italije. V jesni trgovini pa nam dela konkurenco Rusija, ki je že stari Avstriji na egiptskem trgu znatno škodila. Tujski promet je važen vir dohodkov za Egipt, toda tudi ta je v primeri z zadnjimi tremi leti jako nazadoval. Zlasti se je število ameriških obiskovalcev skrčilo. KRUPP OMEJIL OBRATOVANJE. Fried. Krupp je zaradi slabega gospodarskega položaja, kakor se javlja iz Essen-a, še bolj omejil delo v svojih obratih, in sicer je bilo v oddelku za stroje, v livarnah in v oddelkih za proizvajanje manjših strojev odpuščenih skupno 480 delavcev in 50 nameščencev. Vprašanje avtomobilskega gumijastega obroča (pnevmatike). Vezi, ki obstojajo med trgovstvom in avtomobilsko industrijo, opravičujejo to, da se bavimo na tem mestu tudi s problemi, ki jim ima zadnja rešiti. Te vezi so mnogovrstne, problemi pa tudi 8 splošnega stališča zanimivi. Po eni strani so to pridobitna vprašanja neposredne narave, ki vežejo trgovca z avtomobilsko industrijo kot konsumenta, torej naravnost kot odjemalca. Kajti brez ozjTa na to, da je med vsemi stanovi trgovski stan oni, katerega pripadniki imajo največ avtomobilov, so mnogi trgovci lastniki ali solastniki avtobusnih in avtotaksnih podjetij. Če naj pa pametno kupujejo ali nakupe kontrolirajo, morajo vedeti, kar je avtomobilska industrija do tistega dne v izdelavi dosegla, kar je torej, da rabimo izraz ameriškega jezika, most up-to-date. Nadalje mora trgovec vedeti, katere probleme je ta industrija načela, pa se jih še ne more smatrati za rešene. Pri razmotrivanju te vrste je težko najti točko, kjer naj se z delom zastavi. Saj so ti problemi tako mnogovrstni in tako splošno zanimivi, da se more po vsej pravici reči, da gibljejo svet. Vendar smo mnenja, da nas more voditi pri tem misel na težkoče, ki jih kaže iskanje res dobrega izdelka, in pomembnost tega, da se ga res najde, ali — še boJje izraženo — obratna stran te misli, namreč nevarnost, da kupimo za drag denar kaj manjvrednega. Z drugimi besedami, glede vrste, po kateri bomo te probleme obravnavali, nas bo vodilo vprašanje po rentabilnosti dotičnega sestavnega dela. Izdelek, pri katerem nastane ta zagata za interesenta gotovo in v najizrazitejši obliki, pa je gotovo avtomobilski gumijasti obroč ali pnevmatika (india-rubber tyre). Izdelava pnevmatike je špecijalno vprašanje avtomobilske industrije v polnem pomenu besede. Problemi, ki jih ima v tem pogledu rešiti, se dado zgostiti v sledeče: 1. Vprašanje stopala (Laufflache, tre-ad) in stranskih sten (Seitenwiinde, si-dewalls). 2. Vprašanje zveze teh dveh z ogrodjem, torej vprašanje gumijaste blazine (Gumimikissen, cushion). 3. Vprašanje ogrodja (Unterbau, car-cass) samega. 4. Vprašanje zveze pnevmatike z obročem kolesa, torej vprašanje robu (Wulst, bead). o. Vprašanje zračnice (Luftschlauch, tube). iRazmotrivajmo toraj te probleme po vrati. Stopalo in stransko stene pnevmatike so iz najboljšega gumija, ki je zmešan z raznimi kemikalijami. Od te zmesi od-visi v visoki meri trpežnost pnevmatike in s tem varnost vožnje in njena rentabilnost. Če je ta zmes prvovrstna, se spozna na tem, da kaže tudi pod mikroskopom enakomerno baržunasto površino ali prerez. Stopalo ima vreze, razporejene po gotovem vzorcu, ki posredujejo ono adhe-zijo pnevmatike k cestišču, ki je za varno voženje posebno na ovinkih in pri zaviranju največje važnosti. Stopalo je oni del pnevmatike, ki mora zdržati največ ter je torej najdebelejše. Toda tudi stranske stene morajo biti kos močnim pritiskom in sunkom, posebno če zaidejo kolesa v kolovoz ali butajo ob rob pločnika ali ob kantone. Važno je, da je vse skupaj, stopalo in stranske stene, izdelano iz enega kosa in ne sprešano iz separatnih kosov, katero načelo tudi pri dragih pnevmatikah ni vedno upoštevano. Če mesto, kjer so deli spojeni, poči, kar se mnogokrat lahko opazi že pri novih pnevmatikah, imata voda m blato odprto pot v notranjost pnevmatike in prodreta v celo njeno strukturo. S tem se ta docela razruje. Stranske stene so ojačene potom reber, ki morajo biti z njimi iz enega kosa. Gumijasta blazina. Pod stopalom leži debela plast gumija, ki jo prepregajo ipasovi iz kordnega tkiva. Naloga te plasti je, služiti stopalu kot nadaljna opora in porazdeliti sunke na večjo ploskev. Konstrukcija te plasti, ki se zove gumijasta blazina, je važna. Po najnovejšem stanju tehnike mora biti vloženo tkivo široko kordno tkivo. Gaza ali križnato tkivo, ki jo rabijo tovarne, ki izdelujejo kurantne vrste, torej niso več najboljše. Gumijasta blazina mora biti stopljena s stopalom in z ogrodjem ter more samo na ta način zadostiti svoji nalogi kot trdna zveza med obema. Ogrodje. Naloga ogrodju je, dati pnevmatiki trdno podstavo ter reducirati na komaj občutne tresljaje sunke, katere sta že omilila stopalo ,iin gumijasta blazina. Te zadnje tresljaje zaduši potem zrak, ki je zaprt v zračnici. Tej nalogi more zadostiti le skrajno elastična, pa tudi skrajno trdna konstrukcija. To se doseže potom posebnega sestava ogrodja, ki je zelo podoben sestavu železobe-tona, pri čemer predstavlja rumena frik-cijska snov cement, zelo jake kordne niti pa železne palice. Materijal kordnih niti je, kakor pri gumijasti blazini, tako tudi tukaj velike važnosti. Uporabljati se ima le najboljši dolgovlaknasti Maco-bombaž, kar dostikrat ni upoštevano tudi pri dragih pnevmatikah. Notranji rob. Lahko je uvideti, da je eno najtežjih vprašanj, pred katera jo bila avtomobilska industrija postavljena, vprašanje zveze pnevmatike s kovinskim avtomobilskim kolesom. Ta zveza se doseže potom žične vrvi iz špecijalnega jekla, katerih vložitev v rob je zopet po- ZNIŽANJE DIVIDEND V USA. V prvih sedmih mesecih tega leta je ■613 delniških družb odredilo znižanje dividend, napram 142im v isti dobi preteklega leta in le 50im v prvih sedmih mesecih 1929. Razen tega je doslej 734 družb sploh ustavilo izplačevanje dividend, napram 353, odnosno 100 v preteklih dveh letih. Najmočnejše je vedno manjši dobiček pretresel bakreno industrijo, ki je v prvih sedmih mesecih t. 1. razdelila le 51-4 milijonov dolarjev napram 121-2 milijonom v preteklem letu. V industriji avtomobilov je bilo izplačevanje dividend reducirano od 118-3 na 68-5 milijonov, pri industriji jekla od 127 na 99 milijonov, v industriji petroleja od 259 na 178 milijonov, pri železnicah (v USA so komerciali-zirane) od 295 na 277 milijonov dolarjev. Javna preskrbovalna podjetja pa so nasprotno zvišala svoje dobičke (plinarne, elektrarne itd.). Telefon 2708 Telefon 3107 Naznanilo! Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORIL Av*obrzoprevozništvo Priporočam se za selitve, dovoz In prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi izven Ljubljane. Cene konkurenčne! Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Z velcspoštovanjem VELEPli RUDOLF, trgovina s kurivom ROMUNSKI BANČNI SINDIKAT KONSTITUIRAN. Bukarešta, 17. avgusta. Danes se je konstituiral bančno - jamstveni sindikat, ki bo v ponedeljek pričel z delovanjem. Udeleženo je pet vodilnih romunskih bank. Sindikat bo fungiral kot akceptni sindikat. Njegov dispozicijski fond se glasi na 1 milijardo lejev v mednarodnih papirjih. Te papirje bo nacionalna ■banka primerno eskomptirala. Država jamči za likvidacijo. Sindikat bo iz tega fonda prožil pomoč bankam in olajšal izplačilo njenih vlog. seben problem, s katerim se tukaj ne moremo baviti in glede katerega se moramo zanesti na znamko, ki jo kupujemo. Vendar naj si kupovalec pnevmatike zapomni, da sedi samo taka pnevmatika trdno na kolesu in odgovarja tudi drugim zahtevam, katerim mora zadoščati, katere oba roba, torej zunanji in notranji, imata žično vrv. Pnevmatika mora torej iineti dve žični vrvi. Pnevmatika s samo eno žično vrvjo pri današnjem stanju tehnike ne prihaja v poštev. Zračnica. Tudi tukaj, kakor pri celi pnevmatiki, je materijal največje važnosti, kajti odoleti mora vendar sunkom, tresljajem, vročini in padcu pritiska. Če je kaka znamka v tem pogledu dobra, torej zanesljiva, to pa nam more pokazati le izkušnja. Na kar pa mora kupec in konsument gledati takoj in neposredno, je to, da gre zračnica natančno v pnevmatiko. To mislimo tako, da se mora zračnica že od vsega začetka izdelati v obliki obroča, ne pa najprej izdelati kot ravna cev, potem pa se na dveh koncih spojiti v obroč. Zračnice, izdelane na zadnji sicer enostaven, toda površen in nedostaten način, dobe v pnevmatiki na notranjem robu gube. Slabo stran tega si lahko izračuna vsakdo sam, : ima le količkaj tehničnega čuta. S tem mislimo, da srno zadostili nalogi, ki smo si jo za danes nadeli. Videli smo, da je pri nakupu pnevmatiko 'mnogo stvar zaupanja, to je, v mnogem se moramo zanesti na znamko, ki jo kupimo. V koliko je bilo to zaupanje upravičeno, to nam bo pokazala šele izkušnja, ki jo borno s kupljeno pnevmatiko imeli. Človek, ki je podučen, pa se bo lahko že pri nakupu varoval marsikake «kode. RO-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ,.KARTOTEKA * d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-58 KOVINSKI TRGI. Avgust pomeni za trge bakra, cina, svinca in cinka zmeraj mirno kupčijo, a skoraj nikdar ni bil ta mesec tako slab ko^ letos. Kolebanje tečaja se je gibalo na vseh trgih v najožjih mejah, ker poraba konsuinentov stalno nadalje pada, dočim producenti ponudbe niso forsirali, v upanju, da je najgloblja razvojna točka sedaj končno dosežena. V resnici je produkcija vseh kovin nadalje padala in tudi vidne zaloge so se razen pri bakru začele manjšati. Če je pa tudi z nevidnimi zalogami tako, se ne more prav nič reči, posebno ne pri cinu in svincu. Vrhu tega še ni prav nič gotovo, če je kovinska baisse dosegla že svoj konec, dokler so zaloge še tako velike in dokler govorijo vsa znamenja za nadaljnje padanje mednarodne nakupne moči. Seveda se pa takšno oblikovanje cen ne more vršiti v ravni črti, temveč je prekinjeno od začasnega gibanja navzgor, kakor je bilo zaznamovano v drugi avgustovi polovici. More se pa tudi zgoditi, da je spričo krize v Nemčiji in skrčenju konsuma v USA, Angliji in drugih državah labilno ravnovesje trgov zopet ogroženo. Edina kovina, ki je mogla v preteklem mesecu svoj položaj izdatno zboljšati, je cin, kakor nam kaže oblikovanje tečajev v Londonu (v funtih in šilingih za tono): Leto Baker Cin Leto 1913 68/5 201/13 Konec julija 1931 32/12 108/2 Sredi avg. 1931 32/19 115/11 Konec avg. 1931 32/13 120/1 Lote Svinec Cink Leto 1913 18/6 22/14 Konec julija 1931 12/5 11/5 Sredi avg. 1931 11/7 11/1 Konec avg. 1931 12/2 11/16 V trgovini kovin se močno poznajo tudi težkoče kreditiranja, ker je kovinska trgovina zgrajena pretežno na kreditni podlagi. Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri trvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Sovjetska Rusija kot dežela turistov. Dočim potovanje po carski Rusiji ni bilo ravno prijetno, ker so se stavljale tujim potnikom vsakovrstne zapreke, se je ta odpor proti tujcem v prvih letih boljševiške vlade še poostril. Samo maloštevilnim potnikom je bila dana možnost, da so smeli prekoračiti meje sovjetske Rusije. Z leti je pa ta strogost čedalje bolj ponehavala in sovjetska vlada je prišla do spoznanja, da imajo (kapitalistična) načela plačilne bilance tudi za Sovjetsko Rusijo svojo veljavo in veliko korist v interesu državnega kapitalizma. Zato opazujemo že nekaj časa intenzivno prizadevanje merodajnih krogov, da pritegnejo kolikor mogoče veliko število tujcev v Sovjetsko Rusijo. Ne da se tajiti, da atrakcije, ki jih nudi Sovjetska Rusija niso vsakdanje. Pred vsem se vabijo tujci, da s po-služevanjem nemških ladij iz baltiškega morja posetijo Petrograd in od tamkaj obiščejo z železnico Arhangelsk in pa murmarsko obalo. Turistična pisarna »Intourist« v Berlinu vabi na turistično potovanje z ledolomilcem »Malygin« na otočje Franca Jožefa, z odhodom iz Archangelska. Potovanje bi trajalo približno en mesec. Cene so precej visoke, ker že znižane cene za zastopnike publicistike in znanosti znašajo izredno visoko svoto od 1000 dolarjev. Prospekti zatrjujejo, da so ta potovanja prva te vrste. Vendar se mora dotično vabilo češ, da je to prvo potovanje v te visoke polarne širine, v toliko korigirati, da so se že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podvzela (pač neredna) turistična in lovska potovanja v Franc Jožefovo deželo, vendar pa z navadnimi ladjami, ne pa z ledolomilcem (kakor sedaj), kar je vsekako novo. Posebno reklamo pa dela Sovjetska Rusija v nemškem in amerikanskem časopisju za novo Turkestansko železnico (»Turksib«), ki spaja Sibirijo s Turkestanom, oziroma sibirsko železnico z železnico Orenbourg—Taškent. Ne da se tajiti, da ima potovanje z železnico v te pokrajine, v katere priti je bilo poprej zelo težavno, naporno in tudi nevarno, veliko privlačno silo, posebno za bogate, evropskih znamenitosti prenasičene in za novimi atrakcijami segajoče turiste. Na vsak način pomeni vstop Sov jetske Rusije, v krog turističnih dežela občutno prikrajšanje tujskega dotoka v staroturistične dežele. Tedaj tudi na tem polju konkurenca. Zacherlin mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod. — „Zacherlin“, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16 9 GOSPODARSTVO BRAZILIJE. Niemeyerjevo poročilo o gospodarskem položaju Brazilije prihaja do zaključka, da se bo dala stabilnost lahko obnoviti, samo da se uporabljajo splošno priznana načela solidnega vodstva državnih financ in Centralne banke. Pri zvezni vladi in zveznih državah se morajo deficiti odstraniti; pošta, brzojav in železnice se morajo reorganizirati. Direktno obdavčenje, ki nese sedaj samo 20 odstotkov davčnih dohodkov, se mora zvišati; zato se mora pa uvozna carina znižati, izvozna carina in razmerne notranje pristojbine morajo pa sploh izginiti. Nadaljnje umetno podpiranje kave naj izostane; namesto tega naj bi se pa pospeševala produkcija drugega blaga. Dalje se priporoča ustanovitev popolnoma novega zavoda, ki bi imel izključno pravico izdajanja bankovcev. Kritje v zlatu in devizah naj znaša minimalno 30 odstotkov; za to potrebne devize naj si nabavi Brazilija naj prvo z dolgoročnim inozemskim posojilom. Brž ko bo najetje tega posojila mogoče, naj se izvrši stabilizacija milreisa, in sicer po tečaju, ki naj bo v bližini tedaj veljavnega. Brezposelnost v Angliji je dosegla rekordno višino 2,734.000 oseb, kar je za 694.000 oseb več kot lani ob istem času. Konkurzov v Nemčiji je bilo v avgustu 1052 proti 990 v juliju in 799 v lanskem avgustu, prisilnih poravnav pa 591, 630 in 553. Banka Danziga je znižala obrestno mero od 7 na 6 odstotkov, lombardno obrestno mero od 8 na 7 odstotkov. Zlate zaloge v USA so dosegle novo rekordno višino 4992 milijonov dolarjev. Ob pričetku tekočega leta so se pomnožile za 400 milijonov, od pričetka 1. 1929 pa za 853 milj. dol. Zunanja trgovina Rusije v prvem letošnjem polletju je izkazana z 883-5 mil. rubljev proti 1019 milijonom v prvi lanski polovici; izvoz 366 mil. (lani 464), uvoz 517 (556). Lani je bila zunanja trgovina pasivna za 91 mil. rubljev, letos za 151 milijonov. Poravnalna kvota pri Amstclbanki bo znašala po zadnjih poročilih 60 do 70 odstotkov. Osnutek za nov zakon o opiju je bil sprejet v opijevi komisiji 2. t. m. V kratkem se bo vršila anketa glede nakupa in prodaje opija po novem osnutku itd. Vsak hektar v Rumuniji je zadolžen s svoto 8000 lejev, kakor ugotavlja list »Curentul«. Zaposlenost čslov. bombaževe industrije je bila v zadnjih tednih nekoliko boljša, zlasti vsled poživljenja v ekspor-tu preje v Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarijo. Izvoz drv iz Slavonije in iz Srema bo znašal letos okoli 13.000 vagonov (460 milijonov Din). Hrastovih pragov bodo izvozili ca. 650.000 kosov (16-5 mil. dinarjev), oglja 2000 vagonov (20 mil. dinarjev). Izvoz bukovih pragov bo letos najbrž slabši, in sicer vsled odredbe ogrske vlade, da se krije domača poraba z domačo produkcijo. Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1095 milijonov šilingov bil na koncu avgusta krit s 40-3 odstotki. Tudi v Švici hočejo vpeljati kontrolo bank in sicer jo bo prevzela najbrž švicarska Narodna banka. Sedaj bodo izdelali zadevne predloge. Izvoz USA v juliju je znašal 181 mil. dol. (lani 267 milijonov) uvoz 174 milijonov (lani 221). Že v 24 urah ssk.ifir.f teke, klobuk« itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. V trgovini Češkoslovaške z Rusijo je nastal v zadnjem času zastoj, ki ima svoj vzrok v težkočah financiranja. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je v znesku 6.979 milijonov Kč krit z 39-2 odstotki. Umetni svili podobno snov je znašel neki kemik družbe Dupont Newours. Sedaj ta izdelek še ne more tekmovati z umetno svilo, bo pa napravil po mnenju iznajditelja v bodočnosti celo revolucijo na tem polju. Snia Viscosa se pod novim vodstvom zelo ugodno razvija in izkazuje za prvih sedem letošnjih mesecev čisti dobiček 32 mil. lir proti 25 milijonom v isti lanski dobi. Čslov. kartel škroba je ustanovljen in so mu pristopile vse tovarne v Češkoslovaški. Ford je pričel zopet z delom; do srede septembra bo zaposlenih že do 50 tisoč delavcev. S tem se potrjuje vest, da so bili odpusti samo začasni, za čas priprav za novi zboljšani vzorec. Novo bombaževo konferenco naj skličejo na predlog egiptske vlade USA. — Omeji naj produkcijo za toliko časa, da se bo pridelek približno prilagodil kon-sumu. Vseh emisij v USA v avgustu je bilo 111 milijonov dolarjev proti 231 v juliju in 225 milj. v lanskem avgustu. Obtok bankovcev v Nemčiji je v zne-• sku 4383 mil. mark krit z 39-3 odstotki. Na trgu jajec se je dviganje cen ustavilo in so se cene stabilizirale. TFDF.NL Ul IBI JAMSKt-fiORZt J(x>etrrujpmoaIo'l. Devizno tržišče. Tendenca nestalna. Promet 24,884.417,37 dinarjev. Predvsem radi izredno živahnega prometa na četrtkovem borznem sestanku, ki je zaključil z rekordnim dnevnim deviznim prometom preko 13 milijonov dinarjev, je skupni promet minolega tedna presegel za več kot 13 milijonov dinarjev totalni devizni promet predzadnjega tedna. Omenjeni znatni porast deviznega prometa je povzročila deloma veoja potreba po devizah, kakor je običajna začetkom malone vsakega meseca, ■deloma pa čimdalje večje slabljenje tečajev vseh na tukajšnji borzi notiranih Ka, a. a. Predmet družbenega podjetja: 1. izključna prodaja izdelkov tvor-nice obuval B. & A. Bata v Zlinu in Bata Shohe et Leather Co.; 2. trgovina z obuvali, potrebščinami za obuvala, usnjem, gumo ter nogavicami in slično robo; 3. tovarniško izdelovanje obuval in sličnih predmetov in mehanična popra vij alnica obuval; 4. obratovanje s fabrikacijami vsake vrste in trgovinskimi posli, potrebnimi za dosezanje navedenih namenov kakor tudi obrtno izvrševanje drugih trgovinskih poslov; 5. nega nog radi doseganja družbenih namenov; 6. družba sme ustanavljati, pridobivati, jemati v najem tvornice in trgovinska podjetja, biti udeleženka takih podjetij, dalje ustanavljati skladišča, detajlne obratovalnice tako v tu- kakor v inozemstvu. Pri izvrševanju svojih poslov je družba podvržena splošnim predpisom, veljavnim za dotične posle. Ako hoče družba obratovati s podjetji, za katera je potrebno posebno pooblastilo ali državno odobrenje ali kvali-r ficiran poslovodja, mora te predpogoje izpolniti v smislu veljavnih predpisov. Družbena oblika: Delniška družba, podružnica pri kr. sudbenem stolu kot trgovačkem sudu v Zagrebu protoko-lirane delniške družbe »Bata«, cipele i koža, d. d., ustanovljene na ustanovni glavni skupščini dne 15. prosinca 1920. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Delniška glavnica znaša 5,000.000 Din in je razdeljena na 10.000 delnic po 500 Din, glasečih se na prinosi-telja. Podpis firme: Družbena firma se podpisuje tako, da predsednik upravnega odbora s članom uprave kolektivno stavi svoj lastnoročni podpis pod s štampiljko odtisnjeno, tiskano, ali po komerkoli napisano besedilo tvrdke. Namesto člana uprave lahko podpiše na spredaj navedeni način tudi prokurist, ki pa ne more nadomestiti predsednikovega podpisa. Za podpisovanje pooblaščeni uradnik mora svojemu podpisu dodati klavzulo, ki označuje prokuro. Družbene objave se izvršujejo prav-npveljavno s trikratno uvrstitvijo v uradnem listu »Narodne Novine« v Zagrebu. Te objave morajo biti razglašene in podpisane po predsedniku upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Bata Tomaž, veleindustrijalec v Zlinu, ob enem predsednik; dr. Semnjan Mišo, odvetnik v Sarajevu, Cipera Dominik, generalni direktor tt. Bata v Zlinu; dr. Horn Marko, odvetnik v Zagrebu. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru. dne 27. avgusta 1931. Firm 712/31 — Rg B II. 34/1. * Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 27. avgusta 1931. Besedilo: Oskar Moses. Vpis tvrdke se izpremeni in se glasi odslej: Besedilo firme: Oskar Marič. Sedež: Breg pri Ptuju. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Imetnik: Oskar Marič, trgovec v Bregu pri Ptuju. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. avgusta 1931. Firm 744/31 — Red A I 31/5. Pravilnik k zakonu o prodaji pšenice. (Kontrolne odredbe za trgovce, mline in predelovalce moke.) Za izvrševanje zakona o iprodaji pšenice z dne 4. septembra 1931 je minister za finance predpisal pravilnik, ki se glasi: Čl. 1. Kontrolo za izvrševanje predpisov zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra 1931 vršijo finančne kontrole in posebni kontrolorji, ki jih namesti Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov. Čl. 2. Mlini morajo najpozneje do 10. sept. 1931 sporočiti v priporočenem pismu družbi, omenjeni v čl. 1 tega pravilnika, ali se hočejo baviti z mletvijo na trgovski način, ali z mletvijo proti plačilu. Čl. 3. Vsak mlin, ki se v smislu čl. 2. izjavi za trgovsko mletev Privilegirani družbi za izvoz deželnih pridelkov, mora to prijaviti Privilegirani družbi najdalje do 10. septembra 1931. Čl. 4. Vsi trgovski mlini spadajo pod posebno nadzorovanje. Za izvrševanje te kontrole more ministrstvo za finance, oddelek za davke, na zahtevo Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije poedine mline postaviti pod stalno nadzorstvo finančne kontrole, ki bo v samem mlinu. Tak mlin mora dati organu finančne kontrole na razpolago prostor, kurjavo in razsvetljavo. Drugih bremen zaradi izvrševanja kontrole mlini niso dolžni nositi. Čl. 5. Vsak trgovski mlin mora voditi kontrolno knjigo, v kateri mora biti vpisano: 1. količina pšenice, kupljene od Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije; 2. vsaka prodaja moke po količini dn kvaliteti; 3. prodajna cena za vsako vrsto moke; 4. ime in priimek ter stanovanje kupca moke; 5. število vreč in uporabljenih plomb; 6. dan, ko se moka izvozi iz mlina; 7. prevozno sredstvo za prevoz do kraja kupca. Čl. 6. Na vsaki vreči se mora nahajati ime mlina ter plomba s krožnim napisom »Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije« na eni, in »Beograd« na drugi strani. Te plombe bodo kupovali mlini pri Privilegirani družbi za iz-oz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije, ki je edino pooblaščena izdelovati te plombe. Mlin mora voditi evidenco o številu plomb, [pritrjenih na vreče ter o številu pokvarjenih plomb, ki se morajo hraniti, do-xler ne pride finančni kontrolor, ki to ugotovi in to v zapisniku izrecno ugotovi. Cl. 7. Vse trgovine, ki se bavijo s prodajo in predelavo moke, morajo voditi kontrolne knjige, v katere morajo vpisati: 1. ime mlina in prodajalca, kjer eo moko kupile; 2. kvantiteto moke po kvaliteti; 3. nabavno ceno; 4. prevozno sredstvo, s katerim je bila moka spravljena do trgovine in 5. beležko, ali so se na vrečah nahajale plombe. Noben prodajalec ali predelovalec moke ne sme z vreče odstraniti plombe, dokler ne I začne uporabljati moke, plombe pa mora Hraniti, dokler mu jih ne odvzame finančna kontrola, ki izda o tem potrdilo. Čl. 8. Vsak mlin, flbodisi da melje na trgovski način ali na merico (ušur) ter vsak prodajalec in posredovalec moke mora dopustiti, da v delovnem času uslužbenec finančne kontrole ali poseben kontrolor po čl. 1. tega zakona pride v prostore mlina ali trgovine ter mu mora dati na razpolago kontrolne knjige in ostale zapisnike, potrebne za kontrolo uvoza in izvoza moke. Čl. 9. O vsakem protizakonitem dejanju in o vsakem dejanju, ki je protivno predpisom tega pravilnika in ki ga uslužbenec finančne kontrole, odnosno posebni kontrolor po čl. 1. tega pravilnika zapazi v mlinu, pri prodajalcu ter pri predelovalcu moke, je treba sestaviti poseben zapisnik z lastnf-kom mlina oziroma trgovcem ali predelovalcem moke ter ta zapisnik poslati upravni oblasti I. stopnje v nadaljnje postopanje v smislu odredb čl. 8. zakona o prodaji pšenice v državi. Izvleček iz zapisnika dostavijo kontrolni organi tudi družbi, omenjeni v čl. 1. tega zakona. Mlekarne! K A POR IT je najpriklad-nejše in najcenejše, strupa-prosto desinfekcijsko sredstvo za mlekarske pripravo Navodila v Drogeriji Gregorič. Ljubljana, Prešernova ulica 5 FINANČNI POLOŽAJ AVSTRIJE. Delegata Društva Narodov, ki sta se mudila v Avstriji v svrho proučavanja finančne situacije in pomoči Avstriji, sta se vrnila v Ženevo ter podala svoje poročilo. V poročilu navajata, da je finančni položaj Avstrije povoljen ter da je prizadevanje avstrijske vlade za sanacijo državnih financ zelo hvalevredno. Navajata, da bi emisija druge transe posojila 150 milijonov šilingov gotovo prinesla novo fazo v gospodarsko življenje Avstrije. To ,poročilo se bo pretresalo že na prihodnjem zasedanju Sveta Društva Narodov začetkom septembra t. 1. Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Svetovna produkcija avtomobilov. Posledice gospodarske krize za razvoj avtomobilne industrije v vseh važnih industrijskih deželah sveta ugotavlja s številkami poročilo ameriškega trgovskega urada (ministrstva). Urad je na podlagi informacij iz 17 najvažnejših produkcijskih dežel izračunal, da je padla svetovna avtomobilska produkcija v preteklem letu za 34-6 odstotkov na 4,109.230 voz napram produkciji 6,277.450 voz v letu 1929,‘5,203.000 v letu 1928 in 4,154.000 v letu 1927. Razvoj avtomobilske produkcije v najvažnejših produkcijskih deželah je razviden iz sledeče tabele: 1929 1930 U. S. A. 5,358.000 3,356.000 Vel. Britanije 234.000 236.000 Francija 248.000 222.000 Kanada 263.000 154.000 Nemčija 80.500 70.000 Italija 54.100 26.500 Češkoslovaška 14.740 17.000 Belgija 7.000 4.700 Rusija 1.700 4.400 Španija 450 4.400 Avstrija 9.100 3.200 švedska 1.760 2.400 Švica 3.00 1.000 Produkcijske omejitve v večini držav so, absolutno vzeto, povzročene v prvi vrsti po padanju prodaje na domačih trgih. Odstotno so pa v še večji meri merodajni padci, ki so se javili v eksportu v dežele, ki avtomobilov še ne producirajo. Wasfiingtonsko imenovano ministrstvo je izračunilo, da je ves izvoz avtomobilov v dvanajstih najvažnejših eksportnih državah padel lani za več kot za polovico od 768.000 na 374.000. Razvoj nam kaže sledeča tabela: 1929 1930 U. S. A. 536.000 238.000 Kanada 102.000 44.550 Francija 49.000 31.150 Vel. Britanija 42.300 29.800 Italija 23.700 20.600 Nemčija 7.800 5.700 Češkoslovaška 1.400 1.500 Avstrija 2.860 1.470 Belgija 2.720 930 Švica 173 160 Španija 65 60 V komentarju ugotavlja ministrstvo, da je avtomobilna industrija lani svojo produkcijo dosti bolj omejila kot bi bil to zahteval razvoj prodaje. Zaradi tega so se mogle neprodane zaloge industrije in trgovcev v preteklem letu močno izprazniti, tako da bi avtomobilna industrija eventualno poživljenje prodaje takoj čutila. Drug pojav ozdravljenja je videti v tem, da se je deloma preorganizi-rani razdelitveni aparat vsled prodajne krize pretvoril zopet v prvotno obliko. Polomi v avtomobilni trgovini so bistveno ojačili položaj trgovcev, ki so krizo prestali ali ki jo bodo še prestali. Ti polomi so pa pač zavzeli deloma takšen obseg, da se je avtomobilni industriji poleg njenih lastnih težkoč naprtila še skrb za ob-držanje prodajne organizacije. Kriza avstralske volne. Razvoj na avstralskem trgu volne kaže posledice usode nemškega koncerna Nord\volle, o katerem smo že poročali. Konkurz tega največjega kupca je povzročil nesigur-nost in je pokopal vsako iz drugih , vzrokov nastalo upanje. Kajti Nemčija je na avstralskem volnenem trgu na četrtem mestu in je kupila v preteklem letu 347.000 bal. Finančne težkoče Avstralije, vsled katerih je postalo aktualno celo vprašanje ustavitve inozemskih plačil, naj nam razjasnijo nekatere številke: Leto > • S. £ 'S 'c M O 3 TJ O S Ph 2-86 2-87 2-73 X! > S .2. o ca S* 73 •-2 6 Cm 2-63 2-47 2-52 ca x> ^4 C rj o 'S, s 3 a cfl 56-7 32-8 28-2 1928/29 1930/30 1930/31 Ob skoraj enaki produkciji in malo spremenjeni prodaji je donos avstralske volnene trgovine padel leta 1930/31 napram letu 1928/29 za 50 odstotkov. Produkcija volne v bodoči seziji 1931/32 se ceni na 2,940.000 bal. Industrija v Lodžu sc hoče na novo organizirati. Finančne težkoče številnih podjetij v Lodžu so dovedle do sanacijskega načrta, ki ga bo podpiralo tudi poljsko trgovsko ministrstvo. Združiti hočejo 20 največjili bombaževih podjetij, in sicer v soglasju z raznimi inozemskimi bankami, ki so z industrijo v Lodžu v poslovnih zvezah. Najprvo bodo določili vrednost posameznih podjetij in bodo nato na podlagi te določitve izdali delnice, kojih svota naj bo dvakrat tako velika kot so delniške glavnice sedaj obstoječih podjetij. Večji del delnic bodo prevzele inozemske banke, ki hočejo staviti na razpolago tudi večje kredite v svrho dobave obratne glavnice za novo družbo. Za srednjeevropsko lesno zvezo. Občni zbor čslov. lesne zveze »Carpathia« je sklenil stopiti v stik z lesnimi organizacijami Češkoslovaške, Jugoslavije. Avstrije in Romunije glede ustanovitve skupne zveze. Ta zveza je mišljena kot centrala lesnih zvez v dotičnih deželah in naj se peča s sledečimi vprašanji: .poenotenje lesne produkcije in lesnih uzans, skupni prodajni pogoji, obravnavanje mednarodnih lesnih problemov. Kot sedež zveze je mišljena Bratislava. Zmanjšana nakupna moč ameriškega poljedelstva. Po zadnjem mesečnem poročilu National City Bank-e je indeks cen za poljedelske pridelke v USA sedaj pod stanjem let 1910 do 1914; nasprotno so pa malotržne cene za ca. 45 odstotkov nad ono dobo, cene v trgovini in prometu pa za ca. 90 odstotkov. Cene poljedelskih produktov so padle od lanskega junija za 35 odstotkov, cene izdelkov, ki jih mora farmer kupiti, pa samo za ca. 13 odstotkov. Manjši pridelek žita. v Argentini. Z žitom obdelani svet v Argentini je letos za 1,030.000 hektarov manjši kot je bil lani, od česar pride več kot 500.000 hektarov na pšenico. Pridelek pšenice bo letos najbrž za 35 do 40 odstotkov manjši od lanskega. Pridelek koruze cenijo na skoraj 9,500.000 ton in jih bo težko prodati na svetovnem trgu. Zato mislijo zmanjšati tudi s koruzo obdelano zemljo. Padec dobička pri ameriški industriji. Doslej je priobčilo bilance za prvo letošnje polletje 150 velikih ameriških delniških družb in je izkazan za to dobo čisti dobiček 226 milijonov dolarjev proti 806 milijonom v prvih polovicah let 1930 in 1929. Dobiček je padel proti lanskemu letu za 58 odstotkov, proti predlanskemu za 70 odstotkov. Skoraj tretjina družb — 45 — izkazuje zgubo 66 milijonov dolarjev, dočim so izkazale iste družbe v prvi lanski polovici še čisti dobiček 49 milijonov dolarjev. 'Nadaljevanje nemško-belgijskih premogovnih pogajanj. Nemško-belgijska premogovna pogajanja, ki so bila dne 14. avgusta prekinjena, da se s tem obema strankama da možnost dobiti novih direktiv, se bodo 26. avgusta nadaljevala, kakor se predvideva. Vodila se bodo potem posebej med obema vladama ob prisotnosti zainteresiranih nemških in belgijskih premogokopnih družb. Upati je, da bodo pogajanja med ofi-cielnimi krogi potekala mnogo ugodneje, kakor dosedanja, ki so jih vodili premogovni producenti sami in to precej enostransko. Svetovna produkcija svinca. Po računih ameriškega statističnega urada za produkcijo kovin je znašala produkcija svinca v juliju t. 1. samo 134.000 ton napram več kot 151.000 tonam v juliju preteklega leta. Mednarodna premogovna konferenca v Londonu. Še ta mesec se sestane v Londonu mednarodna konferenca, ki se bo pečala z vprašanji premogovnega eksporta in položaja evropske premogovne produkcije. Iniciativa izhaja od centralnega odbora britanske premogovne industrije, ki hoče doseči mednaroden dogovor o ureditvi premogovne produkcije in prodaje. Na konferenco so povabljene najvažnejše dežele premogovnega eksporta: Vel. Britanija, Belgija, Nemčija, Francija, Holandija, Poljska in Češkoslovaška. Daily Telegraph poudarja izredni pomen te konference. Že več let se iščejo pota za mednarodni sporazum glede produkcijske ureditve, da se prepreči nadprodukcija in se stabilizirajo svetovnotržne cene. Nova ureditev produkcije aluminija. Evropski kartel surovega aluminija poteče na koncu leta 1931. Kartel doslej nikakor ni sledil znižanju cen pri drugih kovinah in zato je zgubil aluminij v zadnjih mesecih številne odjemalce, ki predelujejo sedaj spet druge spojine. — Nadprodukcija je velika; ob svetovni produkciji 273.000 ton so narasle svetovne zaloge na 150.000 ton, zadostujejo torej skoraj za sedem mesecev. Pričela so se nova pogajanja, ki imajo na eni strani za cilj podaljšanje evropskega kartela, .na drugi strani pa sporazum z ameriškim aluminijevim trustom, koje-ga konkurenca postaja čezdalje bolj občutna. Nekateri člani kartela zagovarja- jo tudi spremembo v politiki cen, dočim zastopajo drugi stališče, da bi se mogle sedanje cene držati, če bi se mogel doseči sporazum glede mednarodne produkcijske omejitve. Odločitev bo morala vsled dospelosti kartelove dobe kmalu pasti. Srebru hočejo pomagati. >Matin« poroča, da so dali Angleži in Amerikanci zopet pobudo za sklicanje mednarodne konference srebra. Vpostavi naj se na novo sistem bimetalizma (bis == dvakrat, dvojno), to je zlata in srebra, in naj se srebro stabilizira na dvajsetino vrednosti zlata ter naj se prizna kot polnovredno plačilno sredstvo. Kanada bo konferenco sklicala. Načrt zadeva zlasti Anglijo, ki poseduje okoli 80 odstotkov vseh.vidnih srebrnih rezerv. Danska Narodna banka je zvišala obrestno mero z veljavnostjo od 5. t. m. od 3 in pol na 4 in pol odstotka. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 13. novembra 1930 dalje. Cena železa je bila v preteklem tednu na železni borzi v Bruslju nespremenjeno nizka. Mednarodni kartel valjane žice je določil kvoto za četrto četrtletje zaenkrat na 360.000 ton. Cen ni spremenil. Prihodnja seja bo v sredi oktobra v Parizu. Posledice znižanja petrolejske produkcije v USA se že javljajo in so začele cene polagoma rasti. Angleška banka je pomnožila svoje zlate zaloge za'l milijon na 134’3 mil. funtov. Kreuger se pogaja z ameriško Betlehem Steel Corp i dr. glede velikih dobav železne rude, 80 milijonov ton v teku desetih do petnajstih let. Ameriška plovbna družba United States Line je prešla za 12,700.000 dolarjev v roke družbe Chapinan-Dollar-Dawson, čeprav je družba International Mercantile Marine ponujala 1,200.000 dolarjev več. Evropsko produkcijo pšenice ceni Mednarodni poljedelski zavod v Rimu na 380 mil. met. stotov; lani je znašala produkcija 373 mil. stotov. Ceno špirita so v Ogrski znižali od 230 na 130 pengo. To znatno znižanje je posledica močno zmanjšanega konsu-ma v zadnjih mesecih (lanski julij n. pr. 6182 hi, letošnji 1176 hi). Nekaj sladkornih tovarn v Mehiki je ustavilo obratovanje, ker so se mehi-kanski producenti sladkorja dogovorili, da bodo v bližnjih štirih letih reducirali produkcijo za letnih 80.000 ton. Tovarne, ki so obrat ustavile, bodo dobile od ostalih tovarn odškodnino 16 dolarjev za tono na bazi produkcije v kampanji 1930/31. Brezposelnost v USA pada; tako ugotavljajo soglasno poročila trgovskih uradov v raznih mestih. Škoda dobiva iz Indije zmeraj nova naročila, zlasti v lokomotivah; v zadnjem času 13 lokomotiv za brzovlake in 14 za tovorne vlake. Japonska namerava za ruska naročila prevzeti 60-odstotno jamstvo vlade v znesku 50 milijonov jenov. Na svetovnem trgu žita je glavni moment nesigurnosti strah pred nadaljni-mi ruskimi eksporti. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin Hj ubijam a Zaloga sveže pražene kave, mletih ditav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki ŽITNIK PETER Ljubljana, Ambrožev trg 9 GARAGE AUTO — MOTO Mehanična delavnica, bencin, olje, pneuma-tika ter vsa v stroko spadajoča dela IVAN KOPAČ LJUBLJANA BLEIWEISOVA C. 52 TELEFON ŠT. 27-75 C TELEFON ŠTEV. 3146 SPLOŠNO KLEPARSTVO SPECIALNA IZDELAVA STRELOVODOV „C O N C 0“ IZOLACIJE ‘Grgovci in industrijci 1 Tpgcvsfei list se priporoča za insevivanjel i'Brzojavi: SKrispercoloniale JCjubljana — ‘Gelefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Verlič Zaloga špirita, Ljubljana 'Veleprazarna kav. n\ . ; . . 33 konjaka. Mlini ta dišave, UJUnajSkd CeStO JJ Mineralne vod. tšoina poetrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago 3B