Posamezna številka 6 vinarjev, Šlev. 00. Izvcn Ljubljane 8 vin. V LjOMM ¥ POOflleljek, 21. aprllO 1913.
Leto XLL
== Velja po poŠti: =s
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . • » 2-20 na Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . » 35'—
V	Ljubljani na dom:
Zi celo leto nsprej . . K 24-— za en meseo „ . • » 2'—
V	upravi prejeman mesetno „ 1-70
= Sobotni izdaja: =
za celo let......., 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm), za enkrat .... po 16 «
za dvakrat......13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna Mila, zabvale. esrartiice iti:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
■ Poslano: ■■, ' enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil M' del je ln praznike, ob S. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red,
itir Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne ces sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi st. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
Svetovni položaj.
(Od našega londonskega dopisnik a.)
L o ri d o n , 16. apr.
Staro pravilo se je zopet izkazalo, da se je zgodilo tisto, kar se je na splošno najmanj pričakovalo. Do skrajnosti napet in opasen položaj se je iz-nenada izboljšal v toliki meri, da jc upati, da se kriza za sedaj vendarle mirno razreši, dasi ima še mnogo kali novih nepričakovanih nevarnosti v sebi.
Rusija, ki je dajala z diplomatskim zavlačevanjem Črnogorcem kolikor mogoče časa za zavzetje Skadra — bil je celo rok določen — je naposled odnehala od tega vprašanja, kar se je že nekaj časa napovedovalo, in je v posebni izjavi precizirala svoje stališče.
V tem času je brezdvomno poduč-no in zanimivo pogledati nazaj v še toplo preteklost, kateri so vzroki, ki so dovcdli do tako nepričakovane razrešitve, pa se ozreti na nekatere posledice, ki se obetajo izcimiti iz sedanjega položaja v dogledvii prihodnjosti.
Nepričakovane odločitve Rusije je v prvi vrsti pripisati nastopu Anglije, ki sc je nekam iznenada izjavila naenkrat proti vojski. Kaj jc vodilo slednjo pri njenem ravnanju, je nemara posneti iz naslednjega.
Anglija je zvezana s Francijo, a ta • zveza ji nalaga dolžnost priskočiti slednji na pomoč le v slučaju, da je Francija napadena; v nasprotnem slučaju pa ji je na prosto dano ravnati po potrebi in razsodnosti. Vzlic temu so se Francozi bolj zanašali na Anglijo, nego je bilo primerno. Nastop angleške diplomacije v najkritičnejših trenutkih je pokazal, da hoče biti Anglija jeziček na tehtnici evropskega ravnotežja. Ona, smatra, na eni strani močno in prosto Francijo za neobhodno potrebno za svojo varnost, na drugi strani pa bi ji sventuelni poraz Nemčije naredil Francijo in Rusijo premogočno.
Še neka druga važna okolnost je, ki ji je pripisovati, da. je Anglija tako nastopila, in to je okolnost. da je Anglija v sedanjem trenutku skrajno slabo pripravljena na boj, tako kot šc nikdar.
O njeni vojski na. kopnem ni da bi izgubljali dosti besedi. Docela nezadostna je po številu in izvežbanosti, da bi se mogla količkaj meriti z izurjeni-
Gora Hlos. republiko menihov.
Potopisna črtica z balkanskega polotoka.
Spisal N. vitez pl. Gutmansthal. — Poslovenil K. Čik.
(Dalje.)
Notranje okrasbe cerkve so bile popolnoma razdejane; cerkev je sedaj le pobeljena in prav priprosto opremljena; tudi cela knjižnica je postala rop plamenov. Sedaj obstoječa zbirka knjig je sestavljena ie iz majhnega števila knjig,, daril in nakupov zadnjih let, vendar pa zadošča samostanskim potrebam, ker se menihi malo pečajo z berilom.
V knjižnici sem naletel na meniha, ki je vezal knjige in sem občudoval lepe, okusne in točno izdelane platnice, ki jih je bil napravil. Po vseh sedmerih nadstropjih samostana, me je moral peljati pater Joaniki. V najspodobnejšem, ki obstoji le iz enega samega prostora, se nahaja delavnica samostanskega čevljarja, tudi meniha.
Skalovje, na katerem kraljuje Si-mopetra, je zvezano z zadaj ležečo vi-
mi kontinentalnimi armadami, če bi nanesel slučaj in potreba. Pri vojni mornarici so naposled prišli .do skrajno neugodnega razmerja z močjo nemške mornarice. Imajo sicer šc vedno lepo premoč, ki jo izražajo po Nemčiji vzprejete številke 16 (ang. ladij) proti 10 (nemškim). A to razmerje, ki ga je Nemčija 'tako sumljivo vojno vzprejela, obstoja takorekoč le bolj in a papirju, nego v resnici, kajti znano je, da pride pri eventualnem boju na morju zdaj v poštev tudi nemško zračno brodovje, za katerim so Angleži daleč zaostali.
Znamenja kažejo, da hoče tudi Angleška v naj bližnji prihodn josti — po svoje — slediti kontinentalnim državam v oboroževanju. Glede vojske na suhem se pripravljajo važne izpremem-be, dasi bržčas ne vpeljejo take splošne vojaške dolžnosti kot je navadna v ostalih evropskih državah. Razmerje 16 : 10 pri vojni mornarici se v naslednjih letih izdatno izboljša v prilog Anglije, in to nc le vsled vojnih ladij, ki so jih kolonije darovale matemi deželi. In končno se delajo silni napori, na se popravi velikanski zaostanek v zrakoplovstvu. Tako se n. pr. danes poroča, da začne šest največjih ladjedelnic graditi tudi vojne zrakoplove in aeroplane.
In naposled je — če odštejemo razne važne domače razmere in reforme, ki dajejo Angležem dosti posla — še ena prevažna okolnost, ki vodi Anglijo pri ujenem postopanju. To je Indija. • Nekaj stotin Angležev vlada s pomočjo kakih 75.000 vojakov 300 milijonov duš drugih plemen in drugih ver, in med temi jih jc mnogo milijonov, ki kot mo-slemi simpatizirajo s Turki. Doslej je bila Indija pristopna svetu izvečine le po morju, kjer so Angleži gospodarji. A vedno bolj se bližajo časi, ko se Indija potom železnic priklopi svetovnemu prometu in Angleži stoje pred resnim vprašanjem: Kaj pa, potem? Svojo nadvlado vzdržujejo le z neznanskimi napori in težkočami, ki bi se v tem slučaju lc še bolj povečale.
To so poglavitni vzroki, ki so zadnje čase vodili angleško politiko, ki je primorala Rusijo do nepričakovane popustljivosti in zmernosti. Vrh tega so bili za Rusi jo brezdvomno merodajni še drugi razlogi.
Izza japonske vojske se je pričela v Rusiji doba neznanskega gospodar-i skega razvoja, ki ga je ali bo edino mo-! goče primerjati z onim Severne Arne-j rike. Rusija ne napreduje samo rapid-
soko goro po vodovodu, ki s svojimi slikovitimi loki od daleč prav znatno povečuje dražestnost podobe. Zal se sedaj v samostanu mnogo gradi in pri-zidava. Ozko stisnjena poslopja nc zadostujejo več zahtevam cvetočega samostana; prizidali bodo nov refekto-rij, bolnišnico in stanovanja za več menihov. Naj bi te nove zgradbe častitljivemu staremu skalnatemu gnezdu ne vzele njegovega posebnega romantičnega značaja! Nikjer drugod bi Simp-petra ne utekel vsakdanjosti vsled novega zidanja, ampak v bizantinski državi se drži pri zgradbah še vedno starih tradicij in celo najnovejše ne izgleda. tam nikoli popolnoma novo.
Šel sem v zvonik in potem sem se vsedel na najvišjem pomolu ali vna-njern hodniku; ondi je bilo krasno lepo. Ideal tega, kar imenuje Fallmc-rayer »slatlko ginjene«. Vse tako čustveno, tako mirno, tako samotno, tako duhteče. Solnce je ravno zahajalo, globoko, globoko spodaj je ležalo morje, tiho in temnovišnjevo, v grmih so peli slavci. Trenutki, ki sem jih preživel na tem pomolu Simopetre, so bili najčistejši vžitek in vrhunec celega mojega potovanja. Ob 7. uri so me poklicali )< večerji. Iste so se udeležili razun mene in mojega dragomana oče Joaniki in neki ruski menih orjaške postave, ki
no po številu svojega prebivalstva, ampak tudi, in skorajda v še ugodnejšem razmerju, na gospodarskem polju, kar je pri nas, žal, vobče tako malo znatno. Vojska bi brezdvomno neugodno vplivala na te velikanske gospodarske projekte in reforme, ki dajejo Rusom več nego dovolj posla.
Mogoče pa je tudi slednjič, cla je Rusija podobno Angliji malo »blufala« in ni toliko pripravljena za vojsko, nego se je govorilo in pisalo. Če bi se Rusija morebiti v slučaju vojske lahko merila z Avstrijo (kakor tripelententa sodi), tudi če bi se sosednji pridružila Rumunska, bi pa bil izid jako negotov, če. bi pritisnila še Nemčija, upoštevaje namreč pasivnost Anglije. Nemčija je sicer zvezana z Avstrijo in ji dolžna pomagati z vso svojo močjo, ne za slučaj, ako bi bila Avstrija samo napadena, ampak tedaj, če bi bila Avstrija tako poražena, da bi prišel obstoj države v nevarnost. Ker pa se države bolj pored-koma drže pogodb, če jim kaže, je morala Rusija račujnati tudi z drugimi eventualnostmi.
Izid balkanske vojske je nevarno porušil evropsko ravnotežje, ki se ne bo tako kmalu zopet izravnalo, in iz-premembe na evropskem zemljevidu, ki jih je povzročila ta vojska, so brez najmanjšega dvoma začetek bližnjih pornenljivejših.
Najbolj je —• navajam samo mnenje angleške javnosti — prizadeta Avstrija, ki mora korenito izpremeniti smer svoje notranje politike, da bo kos dogodkom, kakor se bodo razvili še v bližnji bodočnosti. Ali je pesimistično naziranje angleških političnih krogov, ki menijo, da bo avstrijska politika le težko našla pravo smer, upravičeno, o tem nočem ničesar prorokovati. Pač pa navajam, da Angleži o novi Albaniji sodijo, da jo bo pograbila Italija, ki deluje trezno, mirno pa odločno na to, da naredi zadrgo tam spodaj na obeh straneh Jadranskega morja.
Čim bolj se približuje mir s Turki, tem bolj se bliža tudi možnost resnega spora med zavezniki radi razdelitve plena. Nepregledna nesreča bi bila za. zaveznike, za vsakega posebej in za vse skupaj, čc bi se razpor poostril tako, da bi se naposled izcimil boj. Če Srbija. raztrga dogovor z Bulgarsko, ne stori le krivico slednji, ampak pred vsem nepregledno škodo sama sebi, pa neodvisnosti in prospehu celega Balkana. Bulgarija je s lo vojsko dosegla svoj cilj, to je osvobojenje vseh Bulga-
je bival že dalje časa na Simopetri, cla bi se naučil grško. Jed, s katero so nam postregli, je bila odločno najboljša, kar sem jih zavžil na Atosu. Najprejc so prišla jajca, potem prav izvrstne pečene ribe s posebno slastno salato iz kumar. Naslednja jed me je pač zelo razočarala; bili so v veliki skledi makaroni s paradižnicami, ki so prav okusno izgledali, s sirom potreseni, toda pri prvem pokusu sem moral odložiti vilice, ker so bili z neko grozno mastjo zabeljeni in namesto s parmezanovim sirom potreseni z ovčjim.
Potem je pa še prišla neka zelo dobra sladka jed; sir in sadje, kruh in vino so bili izvrstni in tako sem v celem prav zadovoljen vstal od mize.
Ob 8. uri se je oglasil simandron po celem samostanu v znamenje, da sc pričenja večerna služba božja. Navadno morajo menihi vsak dan opolnoči v cerkev, vendar v očiglod jutrišnji nedelji in binkoštni osmini se jo. začela služba božja sedaj že ob 8. uri zvečer in naj bi trajala celo noč. in nedeljsko opravilo zjutraj naj bi bilo njeno nadaljevanje. Kramljal som še dolgo z ruskim menihom, kateri se je kot gost držal mani strogega reda. Nato sem šel na pomol, se radoval krasnega pogleda na morje in skalovje v mesečni svetlobi in prisluškoval peiju slavcev.
rov tujega gospodstva in združenje pod enim žezlom. Kolikor jih jc še v Ruraui ni ji, pride jo v poštev v bližnji prihod-, njosti. Če se kolo časa za .Srbe nekolika počasneje, vrti, zbok tega ne smejo kra-t t i ti Bulgarom bolgarskega ozemlja — celo po srbskih zemljevidih tam doli ni več Srbov — saj bi s tem odrekali Bulgarom isto, po čemer oni stremijo. Pred vsem pa ne smejo prezreti, cla tudi Rim ni bil v enem dnevu sezidan.
Mal Bulgari ne korakalo v Carigrad?
Prof. A. B e z c n š c k.
Sofija, 16. aprila 1913.
Vprašanje, zakaj ne bi bulgarska vojska korakala vsaj do St. Stefano — kakor jc storila, leta 1878. ruska armada. — so stavili marsikateri politikaši in strategi, domači in tuji, večkrat med vojno in ob času premirja. Posebno pa so bulgarske opozicijsko stranke v poslednjem časti to vprašanje prerešeto-vale v tem smislu: Ako nam velesile nc dado mejne črte Miclia — Rodosto, naj zavzame naša vojska Čataldžo in koraka naprej, dokler mogoče, Češ obzidje carigradsko se je že nekolikrat treslo pred močnim orožjem starih bul-garskih carjev, kakor nam priča zgodovina.
Istina, po teh slavnih zmagah, po teli velikanskih žrtvah, katere je dolgotrajna vojska stala, in potoki krvi, katere je bulgarska armada na bojnem polju prelila, jc bilo čisto naravno pričakovati, da dobi Bulgarija. dostop do Marmarskega morja in zavlada vsaj nad Rodosfom. To pristanišče je velikega pomena za narodno - gospodarske interese nove Bulgarije, a črta Midija —Rodosto jc tudi v stralegičnem oziru važna, ker se da lažje braniti, kakor pa dolga črta Midija — Enos.
Vendar so se temu protivile vele* vlasti, ker mislijo, da. jim gre poslednja beseda glecle Dardanel in Carigrada, v katerih krajih mislijo, da imajo svoje bitne interese varovati. Ako je istina, da so z vprašanjem jrleae Carigrada v zvezi razna svetovna, vprašanja, je vendar dvomljivo, ako jo posest. Rodosta Carigradu nevarna. Seveda, ako bi imela Bulgarija tam veliko vojno brodovje na razpolago, bi znala ta postojanka bili nevarna za svobodno plovbo po Marmarskem morju. A o tem za zdaj vsaj ni govora. Ampak šc drugo
Bilo mi je težko ločiti sc od mlačne mesečne noči in poiskati si dvomljiv nočni počitek. In zares, tnoje hude slutnje so sc uresničilo. Ležišče, katero so mi bili pripravili na divanu v sprejemni dvorani, se je izkazalo kot mučilnica, na kateri sem le proti jutru, ko so se moje mučiteljico napile moje krvi, vsled utrujenosli zaspal za par ur. Ko sem se po o. uri zbudil, sem videl pokrajino popolnoma spremenjeno. Nebo je bilo oblačno, morje viharno in je bilo izgubilo svojo lopo barvo, hladen veter jc pihal in pripravljalo se jo deževati.
V teh okolnostih sem smatral za, najboljše, odriniti tako kmalu kot ino-goče, da pred morebitno nevihto dosežem Dafne ali Sv. Paptclejmon. Poslovil sem se od dobrega opata, drugi menihi so bili še v cerkvi.
Sedaj smo zopet hiteli z mulami navzdol proti pristanu, kjer se jc za nas pripravil čoln. Zapustivši pristan je moj saptieh za slovo ustrelil, nakar je menih pristaniškega prenočišča, ša-ijivee, prinesel svojo puško in prav ta* ko odgovoril s strelom.
Mecl tem je ponehal veter in v dobri pol uri smo pristali pri Dafneju. Tam je bil dal moj dragoman shraniti naše teskorejo, brez katerih se kratko-malo ne sme potovati po turški državi. Jaz sem oclclal na ruski posti brezšte«
strašilo je naslikala bujna fantazija evropskih diplomatov: pri ugodnih pogojih bi so mogla prekopati tesnina na zgornjem kraju Galipolskcga polotoka in tako bi nastala nova trgovska pot, znatno bolj ugodna in krajša kakor je pot skozi sedanje Dardanele. Torej da
ohranijo Dardanele in da se Ohrani bodočnosti Carigrad onim državam, katere večno streme po njem, ne smejo dobiti Bulgari mesta Rodosto in okolice.
Kar se pa Carigrada tiče, zanj se Bulgari ne zanimajo, ker dobro znajo zgodovino iztočnih držav in narodov. Kakor trdijo zgodovinarji in iztočni diplomati, so bile vse države, ki so imele svoje središče v Carigradu, tekom vekov — ene preje, druge pozneje — upropaščene. V tem mestu so se razkrojile druga za drugo. Tam so propadali njih vladarji. Iz tega sledi za mlade države nauk, da morajo biti previdne prej, ko bi se pogreznile v to iztočno močvirje, ki ni zdravo za mlad državen organizem.
Kdor bi .hotel vladati v Carigradu — tega mnenja je glasilo sedanjih bulgarskih državnih mož »Mir« s katerim se strinja mnogo zgodovinarjev in politikov — ta mora imeti moč, tla vodi previdno mnoga svetovna vprašanja ter da jim zna dajati direktivo; kajti tukaj so vpleteni interesi vseh držav in narodov, ne samo starega, ampak tudi novega sveta. Torej, kakor se glasi bulgarski pregovor: »To ni žlica za naša usta«. Tukaj je razširjeno prepričanje, da bi si celo Rusija prste opekla, ako bi segla po Carigradu. Zatorej previdni Slovani svetujejo Rusiji, naj gleda, da se okoristi s svobodnim prehodom mimo Carigrada in skozi Dardanele, a nikakor ne riskira svojo velikost in moč pri hrepenenju po stari bizantij-ski prestolnici. Mir in napredek bližnjih in daljnih sosedov bo najbolje zajamčen tedaj, ako bo Carigrad z okolico vred nevtraliziran. Ako pa ne bi mogel biti nevtralen z ozirom na vse velesile, tedaj pa naj rajše postane nekoč — četudi v bližnji bodočnosti — središče in prestolnica vsega razvitega, naprednega in močnega slovanstva.
Balkanski dogodki ia svetovni položaj.
REZERVISTI NA JUŽNI MEJI SE ODPUSTE? — POVIŠANJE REKRUT-NEGA KONTINGENTA.
Dunaj, 21. aprila. Danes se vrši ikupni ministrski svet. Udeleže se ga Berchtold, Krobatin, Bilinski, Stiirgkh ln Lukacs. Razpravljalo se bo o voja-škopolitičnih in trgovinskopolitičnih zadevah. Baje se bo sklenilo odpustiti rezerviste na južni meji. Šlo bo tudi za zvišanje rektrutnega kontingenta.
#	XXX
BALKANSKE DRŽAVE SPREJELE POSREDOVANJE. — TUDI ČRNAGORA SE JE UDALA.
Sofija, 19. aprila. Tu se trdi. da je dospel tudi odgovor črnegore, ki brez-
vilno razglednic Atosa, katere sem bil s seboj prinesel iz Soluna. Potem smo se vkrcali zopet v svoj čoln in smo se dali vesljati proti zopet kake pol ure oddaljenemu ruskemu samostanu Sv. Pantelejmona, tudi »Rusikon« imenovanemu, kamor smo dospeli proti deveti uri. Pogled na Sv. Pantelejmon od morske strani je kar najbolj grd in nezanimiv. Samostan sam se skriva za neko velikansko novo zgradbo, ki jc podobna tovarniškemu poslopju in obsega razna samostanska podjetja in gospodarske prostore. Pri vstopu v samostan sem izročil priporočilna pisma, ki sem jih bil dobil od ruskega poslaništva v Atenah, in peljali so me v prijazno tujsko sobo. Tu se je vse svetilo snage in reda. Na novih in snažnih di-vanih bi sc dobro počivalo in najbrže brez motenja miru po mrčesih, ampak kako prozaični in nezanimivi so bili ti novopobeljeni hodniki, ti sveži lakirani leseni stenski in stropni obložki, te svetle sobe z novimi belimi zastori in na novo s kretono prevlečeno opravo. Skozi okno sem videl skrbno obdelan vrt, toda kak razloček v primeri z divjo romantiko Simopetre!
Tu so mi prinesli čaj in vkuhanjc; prijetna izprememba. Nato se je prikazala na odprti galeriji pred mojim oknom črna postava starejšega meniha, ki se je predstavil za očeta Ksefona, bivšega kneza Wjascmskyja. O njem sem bil že jnnogo čul in sem se zelo veselil ga spoznati. Bil je dvakrat ože-njen, je bil izgubil ženo in otroke in se zatekel v samostan, ko je bil svet zanj izgubil vso privlačnost. Njegovo edino veselje so bili matematični Študiji, ko-jim se jc smel tu v samostanu posvetiti, kolikor je želel.	(Dalje,i
pogojno sprejema predloge velesil glede mirovnega posredovanja. Treba je le še, da se zavezniki madseboj dogovorijo glede besedila odgovora, zlasli kar se tiče Albanije, otokov in vojne odškodnine.
Belgrad, 19. aprila. Tu se zagotavlja, da se bo velesilam izročil odgovor balkanske zveze na mirovno posredovanje jutri ali pojutrišnjem. Srbija je posredovanje principielno sprejela.
XXX
MIROVNI PRELIMINARIJI.
Carigrad, 19. aprila. Oficielni krogi Porte izjavljajo, da je upati, da sc mirovni preliminariji sklenejo proti sredi prihodnjega tedna, in sicer bržčas v Londonu.
Carigrad, 21. aprila. Tekom tega tedna se snideta na čataldški črti turški in bulgarski generalissimus, da podpišeta mirovne preliminarije.
XXX
SRBI ODHAJAJO IZRED SKADRA.
Belgrad, 19. aprila. Vladna »Samouprava« poroča, da se je odtransporti-ranje srbskih čet izpred Skadra že začelo.
X X X
KRALJ NIKOLAJ OSTANE TRDO-
VRATEN?
Berolin, 20. aprila. Dopisnik »Tag-liche Rundschau« v Cetinju jc vprašal kralja Nikolaja o nadaljnjih njegovih načrtih glede na Skader. Kralj jc odgovoril: »Neresnično je, da bi Črnagora za to, da ne oblega, več Skadra, sprejela finančne kompenzacije. Črnagora se hoče boriti naprej in bo vse žrtvovala, cla Skader osvoji.
XXX
ALBANSKE MEJE.
Sofija, 19. aprila. Ministrstvu za zunanje zadeve so zastopniki velesil naznanili definitivno sklenjene severne in severovzhodne meje Albanije, ki jih je določila konfere-nca poslanikov v Londonu. Kakor poroča »Agence tele-graphique bulgare« teče črta naslednje: Na severu se pričenja meja pri izlivu Bojane v Jadransko morje, teče po dolini Bojane do Korice, ki jc na desnem bregu Bojane, prestopa reko in drži clo vrha Bojano od Skadrskega jezera delečega gorovja. Taraboš ostane Albaniji. Pri vasi Žogaj, ki ostane albanska, se približa meja jezeru in ga prereže do zaliva Liheni-Hotis, potem pa drži med okrožjem plemen Gruda in Moti, ki pripacleta Črnigori, na eni strani, in Kastrati in Klementi, ki pri-padeta Albaniji, na drugi strani. Potem ostane sedanja meja med črnogorskim plemenom Kuti in plemenom Klementi do okrožja Gusinje in Plava. Potem se vije meja po grebenu in razvodju med Drinom in Linom, tako da pri-paclcta. omenjeni mesti z okolico Črnigori. Nato zapušča meja gorovje in se obrača proti Djakovici ob Zahumlju, tako da ostane Djakovica izven Albanije. Od Zahumlja gre meja proti Belemu Drinu zapadno od Prizrena in po mejni črti med prizrenskim in ljum-skim okrožjem, tako da pripade zadnje Albaniji. Odtod drži po grebenu gore Koral), tako cla. ostane okrožje Dolenje Dibre Albaniji, Reka s svojim okrožjem pa izven Albanije. Nato zapusti greben nekoliko severno od mesta Dibrc, ki ostane izven Albanije, do Črnega Drina, teče ob reki do vasi Lukovo in sledi vrhom pogorja, ki deli Drin od reke Skumbi, pušča Strugo izven Albanije in pride blizu vasi Ljin clo Ohridskega jezera.
Belgrad, 20. aprila. »Politik« poroča, da zavezniki niso zadovoljni z albansko mejo, kakor so jo velesile na severu in na severovzhodu določile. Pritožiti se hočejo,na velesile in zahtevati korekturo meje.
XXX
SRBSKO-BULGARSKO RAZMERJE. — ODLOČNA IZJAVA »MIRA«. — NEKATERI BALKANSKI DIPLOMATI NE VERUJEJO V VOJSKO. — SRBSKO-GRŠKA KONVENCIJA?
Sofija, 20. aprila. Vladni »Mir« izjavlja kategorično, da se pogodbe med Srbijo in Bolgarijo med vojsko, kar se Bulgarije tiče, niso nič izpremenile, ker je bilo vse, kar je Srbija med vojsko ukrepala, natančno v pogodbah določeno ln ker je klavzula o meji med Bulgarijo in Srbijo popolnoma jasna in precizna. »Mir« zahteva, naj se pogodbe med Srbijo in Bulgarijo od februarja do septembra leta 1912 objavijo. Bulgarska vlada bi proti tej objavi ne imela ničesar.
London, 20. aprila. »Reuter« poroča, cla je iz krogov balkanskih politikov v Londonu izvedel, da se ni bati resnih sporov mecl zavezniki. Bulgarski diplomati pravijo, cla bi bilo treba sa-
mo pogodbo s Srbijo objaviti, cla se vsak prepir konča. Srbski krogi to potrjujejo. Srbija želi prijateljsko in v duhu pogodbe vsa sporna vprašanja poravnati. Kar se tiče meje med Srbijo in Črnogoro, določa pogodba, cla eventualne spore rešita bulgarski car in grški kralj.
S.ifija, 20. aprila. Nek ugleden bulgarski državnik je izjavil, da se ni bati vojske. Vlada jc mirna, le javnost jc nervozna. Za spore jc določeno razsodišče.
Lnodon, 20. aprila. Grškobulgarske komisije so že na dolu, da začrtajo meje v Makedoniji in Trakiji. Bulgarija jc baje voljna Grčiji koneedirati nekaj ozemlja na severnem obrežju Egejske-ga morja, ako Grčija Bulgariji koncen-dira makedonsko ozemlje.
Solun, 20. aprila. Grška vlada je z ozirom na potrebe grške armade prepovedala izvoz sena, ječmena, ovsa, mesa in rib iz Soluna. Grško oblasti so zaprle bulgarskega vojvodo Surlukova iz Prilepa.
Milan, 20. aprila. »Corriere della Sera« trdi na podlagi avtentičnih informacij, cla določa leta 1912. sklenjena pogodba mecl Srbijo in Bulgarijo, da vse ozemlje zapadno ocl Kumanova pripade Srbiji, vzhodno Bulgariji. Nekaj spornih točk se odkaže razsodbi ruskega čara. Srbija postavi na bojišče 200.000 mož in Bulgarija 300.000, od teh ima polovica operirati na zapadu. Skader in Drač pripadeta Srbiji. Če Avstrija Srbijo napade, pošlje Bulgarija Srbiji na pomoč gotov kontingent. Odrin bi ostal Turčiji.
Pariz, 20. aprila. Pariški srbski poslanik Pavlovič jo izjavil, cla je prepričan, da se bosta Srbija in Bulgarija mirno sporazumeli.
Pariz, 21. aprila. Iz Sofije poročajo, da sc bo vojna med Srbijo in Bulgarsko razvila v dolini reke Vardar. Med Srbijo in Grško je baje sklenjena tajna pogodba. V Solunu sta dva bulgarska pešpolka in en artilerijski popolnoma ločeni od bulgarske vojne, okrog mesta pa. jc že 120.000 grških vojakov. Tajna konvencija med Srbijo in Grčijo proti Bulgariji jc baje gotova stvar.
Berolin, 20. aprila. »Vossischc Zei-tung« poroča iz Belgrada: Listi očitajo bulgarski vojni upravi, cla nalašč ovira odpošiljanje srbskih topov in srbskega sanitetnega materiala iz Odrina z namenom, da bi sc Srbi nc mogli v danem slučaju popolnoma proti Bulgariji pripraviti. Tu sc zopet govori da je bilo med Srbi in Bulgari več spopadov, v katerih jc padlo 60 Bulgarov in A Srbi in cla je bilo 20 Bulgarov ranjenih.
Dunaj, 20. aprila. Tukajšnja »Neue Freie Presse« je naprosila med drugimi balkanskimi politikarji tucli predsednika bulgarske sobranja clr. Danc-va, ki je igral v diplomatičnih rečeh zadnjega časa veliko vlogo, za njegovo mnenje o srbsko - bulgarskem mejnem sporu. Dr. Danev je odgovoril: »Z ozirom na tf>, da se pogovori med nami in Srbi radi bodoče meje niso še niti pričeli, obžalujem, da ta hip ne morem javno razglabljati naših vzajemnih razmer.«
X X X
BULGARSKI REZERVISTI OSTANEJO POD OROŽJEM.
Sofija, 20. aprila. General Savov je izdal manifest, v katerem pravi, da z ozirom na to, da Bulgarijo čakajo ae važni dogodki, ostanejo bulgarski rezervisti še pod orožjem.
XXX
RUSKO STALIŠČE.
Belgrad, 19. aprila. Neki ruski diplomat je izjavil, da do spopada med Srbijo in Bulgarijo radi razdelitve teritorijev nikakor ne sme priti. Prizadeti krogi morajo upoštevati skupne koristi Balkana; naj že odpade pri delitvi ozemelj malo več na tega ali onega — dejstvo je, cla jc položaj posameznega zaveznika, zlasti pa zveze kot celotc veliko ugodnejši nego je bil pred enim letom. Stanja, ki sc ustvari po vojni, tucli ni smatrati za zadnjo in končno rešitev balkanskega vprašanja; ako bo torej sedaj morda kak posamezen zaveznik popolnoma zadovoljen v svojih zahtevah, drugi pa ne, naj poslednji gleda v bodočnost. Kar se tiče Srbije in Črnegore, morata vpoštevati, da sta pridobili teritorijalni kontakt, kar jc za obe največjega pomena. Rusiji je obstanek in razvoj balkanske zveze kot celotc najvišja zahteva. Pridružiti sc ima prejalislej tudi Rumunija, a ne tako, da bi bil na primer njen pristop Bulgariji naperjen proti Srbiji; saj jo bodo gospodarske koristi same silile k nevtralnosti v zvezi, kajti čc bo preko Bulgarije iskata zveze z Egejskim morjem, jo bo preko Srbije z Jadranskim morjem in Solunom. — Očitek
posameznih balkanskih držav, da se Rusija v sedanjih trenutkih ni dovolj zavzela za njih želje, je krivičen. Rusija je storila za Balkance vse, knr ji je bilo v danih razmerah mogoče; drugega berolinskega kongresa, na katerem bi Bismarckova vloga zopet ne bila v njenih rokah, pa ne more riskirati. Za dosego končnih velikih ciljev ni še pripravljena, zlasti zalo ne, ker mora pri tem računati na balkansko državo, ki danes tudi niso pripravljene. Dolžnost Balkancev je, da iz vseh meši pospešujejo konsolidiranje novega položaja na Balkanu in se pripravljajo za veliko bodočnost.
SRBSKI BOJKOT.
Dunaj, 19. aprila. »Reichspost« trdi, da so srbski trgovci sklenili, da bojkotirajo tudi češko industrijo. Tudi srbski kmetje so sklicali konferenco, da se popolnoma ocl avstro - ogrskega trga emancipirajo. Avstro - ogrski poslanik Ugron je st?ril v tej zadevi korak pri min. predsedniku Pašiču in ga opozoril, da M bojkot zelo otežil pogajanja, ki se imajo začeti med Avstrijo in Srbijo. »N. F. Presse« pa trdi, da bojkotno gibanje ponehujc.
X X X
EVROPSKI KONGRES.
Bsrolin, 21. aprila. »Vossische Zei-tung - poroča iz Peterburga: Velesile se sedaj neobvezno pogajajo o sklicanju evropskega kongresa, ki naj bi uredil vsa vprašanja, ki so vsled novega položaja na Balkonu nastala. Če se kongres iudi posreči, pa ni gotovo.
AFERA PALIČ.
Dunaj, 19. aprila. Dopisnik »Picco-Ia« poroča na podlagi avtentičnih informacij o aferi Palič sledeče:
29. marca sta clošla v Djakovico kot avstro - ogrska delegata preiskovalne komisije glede nasilnih konverzij in smrti P. Paliča nadškof Miedia, vicekonzul Tibor Pdtzl de Viranyos in laški vicekonzul Bruno Zuculin iz Prizrena. Slednji ni fungiral sam kot priča, kakor je prvotno predlagala Avstro-Ogrska, ampak kot pravi član preiskovalne komisije. Črnogorski delegati — vojvoda Gavro Vukovič, bivši minister za zunanje zadeve, in dr. Ljuba Bakič, član najvišjega sodišča — sta došla v Djakovico šele 3. aprila, in sicer vsled slabega vremena in slabih potokov.
Komisija se je iz neznanih vzrokov zbrala k seji šele dne 8. t. m. Z velikim začudenjem se je opazilo, da. je mons. Miedia bil odsoten. Baje je bil nadškof izjavil, da je afera Palič zgolj judiciel-nega značaja in da v tem oziru ni kom-petenten. šlo se je med obema črnogorskima delegatoma ter avstro - ogrskim in laškim delegatom, cla se dože-nc, katera verzija izmed treh obstoječih o smrti P. Paliča je prava. Verzija, kakor jo je objavila »Neue Frsie Presse«, sploh ni prišla v poštev, ker je ni niti avstroogrski delegat smatral za resno. Črnogorci so izjavili, da je bil P. Palic, obtožen revolucionarne propagande, kot jetnik na potu od Peči do Djakovico eno uro hoda od Djakovico, od vojakov eskorte ustreljen, ker jc hotel zbežati. Druga verzija jc bila, da so Črnogorci P. .Paliča na prostem polju brez sodbe ustrelili, potem ko so mu slekli redovniško obleko.
Komisija, si je ogledala, kraj in imela več sej ter svoje delo dokončala že U. t. m. Oficielni rezultat se še ni objavil, toda izve se, cla komisija ni ničesar izsledila, kar bi nasprotovalo črnogorski verziji, katero je torej treba smatrati za najbolj verjetno. Sedaj se komisija peča z nasilnimi konverzijami ; tej preiskavi pa bo moral prisostvovati tucli nadškof Miedia, ki je pa še zdaj odsoten.
X X * PODROBNE VESTI.
Carigrad, 20. aprila. »Tanin« piše: Četudi so delegati Turčije za pariško finančno konferenco imenovani, ni gotovo, če sc je bodo tudi udeležili. Porta je namreč pri velesilah posredovala, cla bi bila k njej tudi oficielno »Dette Pub-licjue Otiomane« povabljena. Nekatere velesile tega ne dovolijo, a kljub temu sc sodi, da se doseže sporazum.
Frankobrod, 20. aprila. »Frakfurter Zeitung« poroča iz Aten: Vlada je odredila carine prosti promet Grške z osvojenim ozemljem v Makedoniji, Albaniji, Epiru, Kreti in z Egejskimi otoki.
Carigrad. 20. aprila. »Jeune Ture« clementuje govorice o podelitvi koncesije za morsko postajo neki nemšk; skupini v Alcksandretti.
Carigrad, 20. aprila. »Jetrne Ture« poroča, (hi jc ruskemu poslaniku ukti-
zano posredovati radi napovedane železniške koncesije za progo Angora Šivaš neki nemški skupini z ozirom na ruskoturški dogovor leta 1899., po katerem sc sme zgradba železnic ob Črnem morju podeljevati le ruskim kapitalistom.
Carigrad, 20. aprila. Iver se princ Sabah Eddin ni odzval vabilu vojnega sodišča, da v neki zarotniški zadevi priča, so izdelali proti princu zaporno povelje. Sodi se, da jc princ pobegnil.
Iz seje deželnega odbora kranjskem
dne 19. aprila 1913.	i
Radi izredno neugodne vinske letine je finančno ministrstvo deželi Kranjski odpisalo na zakupu užitnine za leto 1912 znesek 80.000 K.
Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu poroča, da jc deželnega odbornika dr. Trillerja razprava »O deželnem gospodarstvu«, v kolikor se tiče deželne kmetijske šole na Grmu krivična in nikakor nc odgovarja dejanskemu •stanju šole. Na vprašanje ravnateljstva, kaj mu je storiti, se istemu naroči, da naj v časopisju poda potrebna pojasnila.
Paznika v deželni prisilni delavnici Valentin Frece in Martin Kovačič se imenujeta narednikom.
Županstvo mestne občine Črnomelj je poslalo deželnemu odboru sledečo izjavo: »Podpisano mestno županstvo si usoja visokemu deželnemu odboru poročati, da je občinski zastop mesta Črnomelj v javni seji dne 13. marca 1913 v zadoščenje za naš kraj zelo zaslužni S. L. S. in njenim zastopnikom v deželnem odboru sprejel sledečo resolucijo, ki (naj se blagovoli blagohotno na znanje vzeti ter o njej obvestiti gg. člane večine deželnega odbora: Občinski odbor mesta Črnomelj protestira odločno zoper svoječa-sni napad g. dr. Trillerja na visoki deželni odbor kranjski, češ, da njegovi zastopniki S. L. S. nič ne delajo v korist mest. Ravno mesto Črnomelj pa je v. zgra jenim svojim žclczo-betonskim mostom, z belokranjsko železnico, ki gre po zaslugi S. L. S. skozi Črnomelj, s podporo 1000 K k naši požarni brambi in s še stoječimi projekti .v korist Črnomlja itd., razširjenje cest, zboljšanje vodovoda, tedaj najtrdnejši protidokaz tej trditvi g. dr. Trillerja. Zbrani mestni občinski odbor črnomaljski izraža večini deželnega odbora svoje popolno zaupanje in hvaJežnost.«
Pogorelcem v Zlatem polju sc dovoli za prvo pomoč podpora v naturali-jah (seno, krma itd.) za 1200 K.
Glede na vlogo g. Stalzerja, ki želi vpeljati med Kočevjem in Črnomljem redno avtomobilsko zvezo, se odgovori okr. glavarstvu v Črnomlju, da naj priredi komisionalen ogled, pri katerem se naj dožene, če je cesta v primernem stanju. Hkrati se ministrstvo za javna dela ponovno naprosi, da naj se ta cesta inkamerira.
Uradne ure pri deželnem odboru bodo od 1. maja t. 1. clalje zopet od 8. do 12. ure dopoldne in ocl 3. do 6. ure popoldne.
Radi nerednosti pri gospodarskem odboru v Šmarju pod Ljubljano se de želni vladi predlaga, da razpusti ta gospodarski odbor in uradoma razveljavi volitve v vodovodni odsek. Za gerenta gospodarskega odbora se imenuje Fr. Kristan, deželni nadoficial, za prised-nika pa Edvard Šimnic, kaplan, in Ja nez Zaviršek, posestnik v Šmarju.
Pri požaru v Tomačevem ponesrečenima gasilcema Jakobu Naglič in Fr. Peršin se dovoli po 300 K podpore iz gasilskega zaklada.
Glede povztlige ribarstva na Kranjskem se bo vršil posvet pri deželnem odboru, katerega se bo udeležil tudi ri barski izvedenec <•, kr. poljedelskega ministrstva.
""S?
iOnevne novice.
fjpf.f":«
■ fT Zdravje sv. očeta. Včeraj zjutraj izdani buletin izvaja, da sv. očeta že štiri dni nc trese mrzlica in da jc papež vedno krepkejši, ker se tudi bolečine na pljučih ieboljšavajo.
-f- Boj med očeti in sinovi. »Slovenski Narod« poroča: »Izvrševalni odbor na-rodnonapredne stranke jc storil v svoji seji dne 18. aprila t. 1. soglasno sledeči sklep: I. Narodno-napredna stranka obžaluje, da vodilni avstrijski politiki ne uvidevajo, da ima najmočnejši steber habsburške monarhije postati združeno avstrijsko .Jugoslo-vanstvo, kateremu pa gredo vse tiste pravice, kakor jih uživa bodisi katerikoli narod tega cesarstva. Avstro-Ogrska pa naj išče iz političnih in gospodarskih razlogov svojih pravih prijateljic v prvi vrsti na slovanskem Balkanu. — U. Narodna-napred-na stranka vidi in išče bodočnost slovenskega naroda edino lc v okviru avstrijske monarhije: konštatuje pa, da niti strem-Ijegje. na flalilisnem iu kulturnem zeiiai?-,


nju vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov, niti želja po kulturnem zbližanju vseli jugoslovanskih plemen ne nasprotuje zgorajšnjemu nepremakljivemu temeljnemu načelu. — III. Narodno-napredna stranka odklanja vsak slik s sanjarijami drugih evcntualno-sti, meni pa, da izvirajo take sanjarije iz dušnih refleksov, ki se vselej pri velikih svetovnih dogodkih pojavljajo med kipc.čo mladino, nc da bi zamoglc roditi realnih posledic.« — Kakor se iz te izjave razvidi, je izvrševalni odbor liberalne stranke pri-lil mnogo vode v dr. Tavčarjevo vino. »Mlinski kamen« in »vrv okoli vratu , ki ju je dr. Tavčar za gotove mladine pripravil, je izvrševalni odbor črtal. Stilistika dr. Tavčarja se je v obče zelo popravila. S tem bo menda boj med mladini in starini iončan brez večjih izgub na obeh straneh, -(- Nemci in liberalci proti deželnim električnim projektom, V ginljivi zvezi so sc zopet našli liberalci in Nemci v boju proti velikemu električnemu projektu dež, odbora za skupno izrabo kranjskih vodnih sil. -Tagespost« in »Deutsche Stimmen«, »Neue Freie Pressc • in »Slovenski Narod« so vsi enih misli, da sc mora projekt dež. odbora kranjskega z vsemi silami pobijati. V občinskem svetu ljubljanskem sc je nemški zastopnik Pammer odločno postavil na isto, deželi nasprotno stališče, kakor ga zavzema n. pr. jud Tausig, ki ludi izjavlja, da mu je mestni projekt bolj simpatičen, kakor pa deželni. Samoobsebi umevno je, da se kranjski deželni odbor, ki ima v tem oziru za seboj skoro soglasno mnenje cele dežele, ne bo udal pred papirnatimi bombami nemškega časopisja in je nedostopen mahinacijam, s katerimi so ti gospodje vajeni delati.
-f- Vodna preskrba višnjegorskega in trebanjskega okraja. Včeraj se je vršil pri Sv. Roku pri načelniku višnjegorskega okrajnega cestnega zastopa g. Kristanu shod, ki so se ga na poziv Kmečke zveze za višnjegorski okraj udeležili skoro vsi župani prizadetih okrajev z mnogoštevilnimi občinskimi zastopi. Na dnevnem redu jc bila pereča zadeva vodne preskrbe za ta dva okraja. Predsedoval je načelnik Kmečke zveze g. T e x t e r. Poročal je župan Erjavec o splošnem projektu deželnega stavbnega urada, po katerem bi sc zajeli studenci nad Višnjogoro, kateri bi sc lahko speljali doli v Vrbniče in celo v mirnopeško dolino. Po večkratnem merjenju sc je dognala zadostna množina vode in studenci izvirajo tako visoko, da je mogoč tak skupen gravitacijski vodovod, ki bi le nekaj višje ležečih vasi izpustil, za katere bi bilo treba potem drugače preskrbeti. D r. L a m pe je potem pojasnil, kako je prišlo do tega projekta. Dohajale so na deželni odbor posamezne prošnje za manjše vodovode in vodnjake. Mesto da bi se delale take majhne naprave, ki primeroma več stanejo in manj zaležejo, se je zasnoval skupen projekt, ki bi z enim mahom odpo-mogel pomanjkanju vode za vse čase. Ta projekt je sprejet med kompenzacijske zahteve kranjske dežele za gališke kanale in zahtevamo zanj dva milijona kron. Pri obravnavah, ki so se v tem oziru vršile med vlado in kranjskim deželnim odborom na Dunaju, so mi-nisterialni zastopniki priporočili za ta vodovod 70% državni prispevek. Ako sc pri-računa še deželni prispevek, katerega višino bo določil deželni zbor, je jasno, da jc zdaj najugodnejša prilika, da pride prebivalstvo teh dveh okrajev brez občutne lastne obremenitve do tako koristne naprave, ki bo omogočila velik gospodarski napredek. Sedaj imamo v rokah samo splošen čriež. Občine bodo sklepale, ko dobe v roke podroben načrt s proračunom. Deželni odbor pa more pričeti z. izdelavo načrta za tako velikansko delo šele tedaj, ako ima gotovost, da je ljudstvo s projektom zadovoljno. In o tem se imajo izjaviti zastopniki občin. — Pri glasovanju je bil soglasno sprejet predlog, da sc deželni odbor naprosi, naj čimprej izdela in občinam predloži načrt velikega skupnega vodovoda za višnjegorski in trebanjski okraj.
+ Slomškova zveza. P. n. članom se naznanja, da je dosedanji tajnik g. c. kr. okraj, šolski nadzornik Ivan Štrukelj odložil tajništvo in je prevzel njegove posle Adolf Sadar, mestni učitelj v Ljubljani, Vrhovčeva ulica št. 12. Vsi dopisi naj se blagovolijo odslej pošiljati na njegov naslov.
H Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Vse gg. poverjenike, ki odboru še niso poslali prispevkov udov za leto 1912, prosimo, da to gotovo storijo do konca tega meseca, ker mora odbor račune zaključiti in sestaviti letno poročilo.
J Kako je drugod. Liberalni magistrat v Lincu je dal nemškemu katoliškemu shodu na razpolago veliko telovadnico, v kateri jc prostora za 0000 oseb. — Zagrebški »Sokol« je svojo dvorano dal na razpolago »Apostolstvu sv. Cirila in Metoda« za predavanje v korist katoliških balkanskih misijonov.
H-- Liberalna delo. Nedavno je izšla knjižica »Branibor slovenski mladini«. Vsebina navaja otroke k »Sokolom« in svetuje tudi čitanje slabih knjig, kakor »Ura. z anjeelk in druge stvari. Isti smo
prepričani, da ta knjižica nikakor ni za. otroke. Če bodo otroci poslušali »Branibor« in brali »Uro z angeli«, bodo postali vse kaj drugega kot pa jekleni slovenski značaji.
—	K zmagi S. L. S. v Višnjigori. Brzojavno poročilo v sobotnem >■ Slovencu« glede zmage S. L. S. v Višnjigori jc izpopolniti sledeče: Za odbornika je izvoljen Anton Škufar z 54 glasovi, za namestnike Anton Dobrovoljec z 53, Andrej Bernik z 51 glasovi. V manjšini so ostali liberalci: Alojzij Scvšek z 42, Ignacij Bregar z 43 in Anton Štcpic z 44 glasovi.
—	Razpisane učiteljske službe. Logaški okraj: Rovte II. naduč., Št. Vid nad Cerknico II. nadu., Babinopolje I. učit., Gora I. učit,, Žiri IV. učit. (ob, nad, šola kot postran, zaslužek). Rok do 8. maja. — Kamniški okraj: Dolsko II. naduč., Zgornji Tuhinj II. učit. Rok do 10. maja. — Ljubljanska okolica: Horjulj III. naduč., Blatna Brezovica II. naduč., Polhov Gradec II. uč., Golo I. uč.-vod., Lipoglav I. uč.-vod., Rakitna I. uč.-vod., Zapotok I. uč.-vod. Rok do 10. maja. — Krški okraj: Št. Janž IV. dve uč .mesti. Rok do 25. maja, — Kočevski okraj: Fara vas II. uč. (prosto stanov.) Rok do 2. maja. — Postojnski okraj: Buda-njc II. naduč. in uč. Rok do 23. aprila. Postojna, mešč. šola, prirodozn. skup., Prem II. naduč., Vrbovo II. naduč., Erzelj I. uč., Harije I. uč., Podstenje I. uč.. Razdrto L uč., Senožeče IV. učii., Dol. Zemona, uč. Rok do 8. maja. — (Kratice: Rimska številka pomeni, kolikorazredna jc šola, ;>učit.« pomen izrecno za učitelje [moške] razpisana mesta.)
—	Avtomobilna poštna vožnja po Vipavski dolini med Gorico in Postojno prične, kakor jc sedaj to gotovo, s 1. julijem t. 1. Podjetnika sta g. Leopold Bolko in g. Karel Majer v Vipavi,
—	Nesreča vsled streljanja z mornarjem. Včeraj so pri neki poroki v Dragomlju pri Domžalah streljali z možnarjem. Ponesrečil sc jc pri tem Janez Kokalj, podomače Str-moletov. Zdrobilo mu je desno roko. Prepeljan je bil v deželno bolnico.
—	Ubil se je v Trnovem na Notranjskem pretekli petek posestnik Anton Krainc. Hotel jc na svinjaku popraviti streho, a mu je spodrsnilo. Razbil si je pri padcu glavo. Zapušča številno družino. — Pred kratkim je pa njegovega brata na Reki nekdo obstrelil in hudo poškodoval na nogi in roki.
—	Novo tiskarno pod imenom »Ljudska tiskarna« nameravajo ustanoviti socialni demokrati. Dr. H. Turna, Anton Kristan, dr. I. A. Tomšič sklicujejo ustanovni občni zbor na dan 27. avgusta, v Ljubljano.
—	Dalmatinska afere. Iz Dubrovnika. javljajo: Državni pravdnik Kro-nje je dobil nalog, cla vloži tožbo proti notarju Luki markiju Boniju, ki je bil pred kratkim priredil obhod po mestu za proslavo srbskih zmag. Kronje je odklonil ta nalog. Na ukaz justičnega ministra je bil nato suspendiran. V zvezi z afero disciplinarno kaznovanega sodnega svetnika Grisogona, ki je na nekem sestanku čital pesem o jugoslovanskih bojih, je tudi vodja ženskega učiteljišča profesor Kriletic kot avtor dotične pesmi suspendiran. Baje se pripravljajo še clruge disciplinarno afere.
—	Občinske volitve v Zagrebu so
bile v soboto končane. V soboto je volil III. razrecl. V III. razredu je izvoljena skupna lista stranke prava in koalicije.
—	Smrtna kosa. V Srednjih Ga-meljnih je umrla gospa Marija Juvan, rojena Porenta, soproga g. Franc Ju-vana, stara 33 let. Naše iskreno sožalje! — Na Črnučah je umrla gospa Terezija Pečar, roj. Laznik, stara 81 let. —- V Zemunu je umrl veleposetnik Sandor Streicher. — V Pragi je umrl prelat M. Kmoch, ravnatelj praškega zavoda za gluhoneme.
—	Tatinska družba zasačena. V noči od 21. na 22. t. m. je posestniku Fr. Blatniku iz Gor. Lepevasi iz svinjskega hleva izginil dobro rej en prašič. Sled je peljala v gozd. Imeli so na sumu cigane, a ta sum se je kmalu obrnil drugam. V hiši Gorenca in Cerovška v Dolenjih Dulah in Ivanjclolu se je tačas pilo in jedlo pozno v noči. Meso so tudi razpečavali. V kleti Gorenca se je našla miza, na kateri so razrezali prašiča, še vsa krvava. Zagovarjali so se, da so klali zajca. Ker pa zajec nima toliko krvi, so zaprli Janeza, Franceta, Marijo ml. in starejšo in Jožefo Cerovšek iz Ivandola in Jožefa in Antona Gorenc iz .Spod. Dule v okrajno sodišče v Krškem. Med tem časom sc je za Gorcnčevo hišo izsledil izkopani d rob prašiča. To mesto so tatovi posuli s pepelom, da bi s-Ied zakrili. Dalje se je dognalo, da sta Marija Cerovšek ml. in star. pokradli v družbi drugih moških — v moške ob-lebe oblečeni — pri Herzogu več kokoši. Martinu Božiču čebelne panje, Mihi Skrabcu iz Vel. Trnja več rjuh, Martinu Kerm iz Ivandola. 500 kron, Jožefi Arh iz Leskovca svinjskega mesa in veg
drugih stvari, Francetu Pavlin v Žen ju obleke, uro, daljnogled itd. Pri hišni preiskavi se je našlo nmogo reči, katere izhajajo ocl tatvin, storjenih skozi loto dni in sc gospodarji teh reči do sedaj niso našli —; kakor puška dvocevt ka, kateri so skrajšali kopišče, čebelnih panjev, 5 k K bakrenega vitrijola, več škarij za trte, brizgalnic iu drugih premakljivih stvari. Pri tem je tudi vec drugih sosedov radi podpiranja tatvino. osumljenih. Najbrže presega cena ukradenih reči 2000 K, zato bo imelo porotno sodišče govoriti. Sedaj je ta. okraj zopet varen prccl to latinsko dr.u-haljo.
—	Pogumni potovalki. V Novem mestu sta se dne 18. t. m. zglasili energični potovalki, kateri potujeta brez denarja, in vedno peš, že peti mesec in to iz Antwerpna (Belgije) v Indijo. Ljudje so jih obstopili in občudovali njiju priprosto obleko. Napravljeni sta, bolj moškemu podobno. Ime potovalk je MaIvina in Genv. Preživita se s pro-, dajanjem razglednic. Njiju spremljevaj lec je pes-valčjak.
—	Krški odvetnik dr. Dominik j«i1 obtožen veleizdaje. O izidu obravnave kasneje poročamo.
—	Štrajk v Reki. Z ozirom na našo notico o ogrsko - hrvaški parobrodnf družbi v Reki, češ, da ji je došlo toliko blaga, da ga ne more razložiti, se nam piše iz Reke, da stvar ni taka, marveč da so se pristaniški delavci pridružili
tra.jku Danubijevih delavcev in zahtev vajo povišanje plač. Vsega vkup štraj-ka sedaj krog 5000 delavcev. Družba Ungaro«Croata je danes 12 z blagom, nakrcanih ladij poslala, v Pulj in Trst, da sc tam razlože. Družba je delo za nedoločen čas ustavila, da tembolj pri* tisne na delavce.
—	Ponesrečen slovenski rezervist. V Novem gradu v Dalmaciji se je dne 15. t. m. ponoči pri razkladanju tovornega. parnika nevarno poškodoval sloi venski rezervist Franc Petrovčič iz Čr* nega. vrha.
—	Avtomobilna zveza Celje—Ljub ljana. Avtomobil na državni cesti Cen Ije—Ljubljana začne voziti dne 1. maja. Odhod iz Celja ob pol 8. uri zjutraj, dohod v Ljubljano ob 11. uri dopoldne. Odhod iz Ljubljane ob 3 uri 15 minut, popoldne, dohod v Celje ob G uri 30 minut zvečer. Promet bo oseben in tovoren po potrebi. Avtomobil je pokrit. O Binkoštih pride v promet še drugi voz, ki bo namenjen samo osebnemu prometu. Vsak voz bo imel prostora, za IS do 20 oseb.
—	Izgubil se je včeraj zvečer ob 8. uri na potu ocl krtačarja iz Stožic do mesarja Bedinca na Ježici 110 kron Franc Pečar iz Jezice št. 21. Pošten najditelj naj blagovoli prinesti naideni dej nar v župnišče na. Ježici. Dvajset, kron je že najdenih.
—	Z nožem »o se včeraj obdelavah fantje v Sneberjih. Anton Ložar je Antona Novaka sunil z nožem v roko in ga. močno ranil. Novaka so prepeljali v bolnico.	'
i t,,;.i
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Koliko je stalo oboroževanje. — Kdaj s« skliče državni zbor. — Razpust državnega zbora in razpust češkega in galiSkega deželnega zbora.
Iz parlamentarnih krogov se poroča, da so posebne vojaške odredbe od jeseni nadalje stale 850 milijonov kron. — Zbornični predsednik dr. Sylvester je 19. t. m. konferiral z grofom Stiirgkhom o sklicanju državnega zbora. Po konferenci je izjavil dr. Sylvester, da prejkoslej namerava državni zbor sklicati 5. majnika. Z druge strani sc pa poroča, da. sc državni zbor ne skliče prej, dokler ne bodo dani pogoji za mirno delovanje in misli na to, da se skliče državni zbor šele 20. majnika. Govorice, da se morebiti državni zbor razpusti, so izmišljene, pač pa ni izključeno, da se raz« pustita češki in gališki deželni zbor,
PODKUPOVANJE V NEMŠKI VOJNI UPRAVI.
Nemški državni zbor je 19. t. m. nadaljeval razpravo o korupciji v nemški vojni upravi. Vsebino Licbknechtovega govora smo žc v soboto kratko označili. Danes pristavljamo še, da je nemška tvornica za orože in strelivo pisala francoskemu listu »Figaro«, da naj poroča, da Francija namerava pospešiti oboroževanje z novimi strojnimi puškami, seveda zato, da bi tudi Nemčija več strojnih pušk naročila. Krup-pova tvrdka je pa v Berolinu plačevala posebnega agenta Brandta, ki je imel nalogo podkupovati pisarniške uradnike armade in mornarice zato, da so izdajali razne novosti in o vsotah, ki so jih za dobavo druge tvrdke ponujale. Tako jc -slavna« tvrdka. Krupp več let postopala. V nadaljnji debati je poslanec centra, Pfeifer, zahteval, da naj vojno ministrstvo energično takim razmeram napravi konec. Narodni liberalec Gotting jc tudi naglašal, da se morajo taki izrodki najodločnejše odpraviti. Vojni mjrtfster v on Hccringcn jc iziavil. da bo
vojna uprava sc pečala z odkritji in da praktike tvrdke Krupp najostrejše graja.
Nova Liebknechtova odkritja.
Liebknecht nato izvaja, da sc poro-čila, ki jih je tvrdka Krupp dobivala, ne pečajo le s konkurenco, marveč tudi s konstrukcijo. Tvrdka jc imela veliko tajnih poročil, ki so ji jih zaplenili. Vso stvar je izvajala tvrdka zelo tajno. Minister vč za praktike tvrdke Krupp že dve leti, a ni ničesar storil. Vojni minister Heeringen je nato poizkušal tvrdko Krupp zagovarjati in izjavil, da zadevo Krupp preiskujejo pruska sodišča.	.
Primorske vesli.
p Notar — defravdant. Italijanska liberalna stranka v Istri zaznamuje v svojih registrih novo nesrečo. Podrl se jej je zoper steber v osebi delavnega pristaša notarja.dr. Giorgia Lorenzini-ja v Peranu. Mož si je namreč protizakonito prilaščeval od strank mu poverjeni denar in je oškodoval tucli svoje soi'odnike, kor je samovoljno razpolagal s tujim denarjem. Poncverjena vsota sega visoko nad 100.000 kron, natanko jo bo pa moči dognati šele takrat, ko bo odkril slučaj vsak poneverjeni znesek. Lorenzini je že pred par dnevi izginil in sedaj ga išče peransko sodišče. Italijani pa — molče.
p Strah pred špijoni. V Pulju so zaprli poštnega tajnika Albertha iz Nemčije in neko Marjevvsko z Dunaja, ker sta prišla na sum špijonaže radi fotografiranja. po mestu in okolici, ki je strogo zabranjeno.
p Slana je minule dni v Braniški dolini napravila po vinogradih mnogo škode, Po vinogradih, ležečih bolj nizko, je slana uničila skoro ves trtni zarod. Da ni tudi sadju prizanesla se razume samoobsebi.
p Poštna vest. Gimnazijski abiturijent J. Š a j i n a je imenovan za poštnega prak-tikanta v Pulji.
p Rozina-Finšger. Oba se nahajata še v p reiskovalnem zaporu. Vodi se preiskava; kako je glede krivde, se ne izve šc nič. Po javnih lokalih in po sprehodih pa ugibajo, ali je prišel Rozina potlačit Finšgerja ali kavalirsko prevzel nase krivdo . . .
p Samoumor učiteljske kandidati-nje. Na bregu Soče pod stanovanjem konjederca so našli truplo mlade gospodične, v kateri so spoznali učiteljsko kandidatinjo Frido Rollett, hčer znanega iildustrialca Rolletta v Lokav-cu pri Ajdovščini. V obleki na njej so našli pismo, v katerem trdi, da ima strah pred zrelostnim izpitom, cla bi ga ne. prestala, in zato je šla v smrt. Govori se pa tudi o drugih vzrokih. Truplo so prenesli v mestno mrtvašnico.
p Odvetnik dr. Stanič je odpotoval v Egipt.
p Polzkušen samoumor v Gorici. V
Gorici se je radi »nesrečne ljubezni« poizkušal usmrtiti 25 let stari hrvaški pomočnik Ivan Bitežnik. Prepeljali so ga v bolnico.
Telelonsko io Hm poroko.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 21. aprila. Danes dopoldne se je vrSil tu skupni ministrski svet, ki se je pečal z vprašanjem zvišanja rekrutnega kontingenta in odpoklicanja rezervistov od užne meje.
REZERVISTI SE ŠE NE ODPUSTE.
Dunaj, 21. aprila. Skupni ministrski svet je sklešdl, da se rezervisti t ;užne meje ne odpokličejo, dokler Sr-tfja ne zapusti Drača.
POZIV ČRNI GORI.
Kotor, 21. aprila. »N. Fr. Presse« poroča, da je dobil francoski častnik nalog podati se na Cetinje s pozivom poveljnika mednarodnega brodovja, da ima. Črna gora obleganje Skadra opustiti, če ne, bodo internacionalne čete zasedle Bar, Ulčinj in Meduo.
SRBI ODHAJAJO.
Bar, 21. aprila. Zadnji srbski bataljoni in baterije so danes odšli izpred Skadra proti Lješu. Od Srbov zapuščene pozicije so zasedli Črnogorci. Slovo Srbov od Črnogorcev je bilo zelo prisrčno. Grške transportne ladje so dobile nalog srbske čete prepeljati iz Medue v Solun. Baje jih bo spremljalo mednarodno brodovje.
STRAH PRED »HAMIDIE«.
Port Said, 21. aprila. Grške vojne ladje, ki so došle pred Port Said, imajo nalog, da preprečijo napad »Hamidie«, ki se nahaja v Rdečem morju, na srbske transporte iz Drača v Solun.
SPLOŠNO PREMIRJE.
CaHgrad, 21. aprila. Tu se pričakuje, da se splošno premirje med balkanskimi državami in Turčijo v par dneh sklene.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Soiija, 21. aprila. Tu so razširjene vesti, da Srbi v Velesu in Bitolju, Grki pa
v Solunu zbirajo velike čete. Včeraj je zboroval tu ministrski svet. Baje je sklenil naročiti generalu Savovu, da sklene s Turčijo preliminarni mir; če bi se zavezniki obotavljali, naj ga sklene samo za Bulgarijo. Bulgarija mora biti s Turčijo na čistem, da se pripravi za eventualne dogodke v Makedoniji.
BULGARI ZA MAKEDONIJO.
Sofia, 21. aprila. »Blgarija« piše: »Bulgarija je začela vojsko zato, da bi osvobodila Odrinsko in Makedonijo ter vso Bulgare združila v eni veliki svobodni Bulgariji. Združenje Bulgarov v eni državi je bilo vedno geslo vseh bulgarskih rodoljubov. Za Makedonijo smo prelivali kri po tracijskih planjavah; zato pričakujemo, cla nam zavist ali sovraštvo Slovanov nc bo odvzelo Makedonije. Za Makedonijo smo se vojskovali, z njo bodemo srečni, z njo bo-demo silni in svobodni.«
RUSIJA POSREDUJE.
Dunaj, 21. aprila. Dunajski vodilni krogi smatrajo misijo Čarikovo na Balkanu za odločno mirovno. Srbija in Bulgarija sta za poravnavo svojega spora določili ruskega cara. Spor je že tu, ker Srbija zahteva revizijo pogodbe sploh, Bulgarija pa vztraja na prvotni. Ruski car ne more z razsodbo žaliti ne Srbije, nc Bulgarije, na drugi strani pa noče, da bi se zaraditega balkanska zveza razdrla. Vsled tega je poslal Čarikova s posebno misijo v Sofijo in Belgrad. Rusija bo s svojo avtoriteto gotovo tudi dosegla, da se po zaključku vojske s Turčijo ne vname vojska med zavezniki samimi. Rusija ima v rokah uspešno sredstvo. Čarikov bo namreč tako Bulgariji, kakor Srbiji mogel odkrito povedati, da jima bo francoski denarni trg, ki pride tu edino v poštev, le tedaj odprt, ako se med seboj mirno potom pogajanj poravnata in da jima bo Evropa mogia vojno odškodnino Ie tedaj prisoditi, ako ne motita evropskega položaja z vojsko. Čarikov zastopa cara samega in se tudi zavoljotega sodi, da bo njegovo posredovanje uspeh imelo.
XXX
ČUVAJ SE VRNE V ZAGREB?
Zagreb, 21. aprila. »Riječke Novine« pišejo: V gotovih zagrebških krogih se z vso gotovostjo trdi, da se Čuvaj vrne na svoje mesto in da so vsa prizadevanja za rešitev hrvaškega vprašanja brezuspešna. Čuvaj se vrne menda z nekaterimi koncesijami kakor ukinjenjem železničarske pragra-tike in nekaterih svojih odredb zlasti glede preventivno cenzure. Vrne se poglavitno zato, da izvrši priprave za volitve, ki bi se imele vršiti meseca septembra. Vsa prizadevanja, da se hrvaško vprašanje reši v zmisiu zahtev hrvaških strank, — zadeva na velike ovire v gotovih dunajskih krogih, ki iz ozirov na zunanji položaj še slišati nočejo o tem, da bi se na Hrvaškem uvedle redne razmere. — Govori se, da je bil Čuvaj te dni v Zagrebu, kar pa ni res. Čuvajeva okolica z vso gotovostjo razširja vesti, da se Čuvaj meseca, junija nedvomno vrne na svoje mesto z edinim namenom, da izvede priprave za volitve. — Hrvatje naj torej potrpe do septembra — kar je pa morda tudi lc finta in se bodo volitve vršile že preje. Na vsak način se Hrvatom z Dunaja in PeŠte sporoča, da dobe nazaj ustavo le tako, cla izvolijo mažaronsko večino.
GALIŠKA ZMEDA.
Dunaj, 21. aprila. Cesar je sprejel včeraj v avdienci ministrskega predsednika grofa Sturgkha in mu predložil demisijo gališkega namestnika dr. Bobfinsekga. Cesar bo demisijo sprejel, toda začasno se bo imenoval samo voclja gališkega. namestništva. Razpustu gališkoga deželnega zbora se ne bo mogoče izogniti. Včeraj je zboroval v Lvovu rusinski narodni svet, ki je zahteval razpust deželnega zbora in takojšnjo izvedbo novih volitev. Rusinski nadškof Bilčevski jc včeraj konferiral z grofom Sturgkhom.
Dunaj, 21. aprila. Cesar je nasproti grofu Stiirgkhu izjavil, da upa in želi, da so v zadevi volilne reforme doseže sporazum. — Vest o odstopu poljskega ministra Dlugosza jc prenagljena. — Pač pa jo popolnoma, gotovo, da cesar demisijo namestnika dr. Bobfinskcga sprejme.
ZDRAVSTVENO STANJE SV. OČETA.
Rim, 21. aprila. Sveti Oče nima več vročnice. Sveti Oče se nahaja v stadiju rekoncalescence.
OMEJITEV SUBVENCIJ ČEŠKEGA DEŽELNEGA PRORAČUNA.
Praga, 21. aprila. Češki deželni odbor že sestavlja proračun za leto 1914. in je posameznim deželnim uradnim oddelkom naročil, da naj črtajo vse podpore, ki niso postavno utemeljene.
GENERALNI ŠTRAJK V BELGIJI.
Bruselj, 21. aprila. V Bruslju samem stavka 27.000 oseb. Antvcrpski brusilci
diamantov so stopili v štrajk. Štrajk stavcev je pa končan. Jutri nameravajo stopiti v štrajk plinarniški delavci. Poroča se o več atentatih. Proti nekemu vlaku so štrajkovci oddali strel. V nekem tunelu sc je našla bomba. V Charleroi-u je nek štraj-kovec napadel vojaško stražo in vojaka zvezal; tovariš, ki mu je prišel na pomoč, je delavca z bajonetom ranil.
EKSPLOZIJA V POŠTNEM URADU.
Krakov, 21. aprila. Danes je na tukajšnjem glavnem poštnem uradu eksplodirala pošiljatev umetnih ognjev neke praške galanterijsko tvrdko. Okna in vrata urada so sc razbila, trije poštni uslužbenci so bili težko ranjeni, uslužbenec Gustav Schon celo smrtnonevarno.
RUSKI CAR IN DUMA.
Carsko Selo, 21. aprila. Car Nikolaj jc zaslišal predsednika dume Rodsjanka, ki mu je poročal o delovanju dume.
74LETNICA RUMUNSKEGA KRALJA.
Bukarešt, 21. aprila. Včeraj dopoldne sc je ob 741etnici kralja Karola darovala zahvalna služba božja v nadškofijski kate-dralki.
SLAVLJE KONSTAN"MNOVEGA JUBILEJA V RIMU.
Rim, 21. aprila. V .vatikanski baziliki se je praznovalo slavlje Kcnstantinovega jubileja včeraj s pontifikalno sv, mašo, ki io je v papeževem imenu daroval kardinal Rampolla.
KAZNOVANI RUSKI DEMONSTRANTI.
Peterburg, 21. aprila. 37 ruskim dijakom in delavcem, ki so 17. t. m. demonstrirali, so prisodili zapore do treh mescev.
MANUEL SE JE ZAROČIL.
Dunaj, 21. aprila. Portugalski eks-kralj Manuel, ki je zdaj 23 let star, se je zaročil z 22 let staro princeso Av-gusto Viktorijo, hčerjo kneza I-Iohen-zollern-Sigmaringen.
GOSTOVANJE ČEŠKIH GLEDALIŠČNIH IGRALCEV V PARIZU.
Praga, 21. aprila. »Narodny Listy« poročajo, da bo igralno osobje Narodnega gledališča predstavljalo v pariškem Elisče-gledališču Smetanovo »Prodano nevesto«.
USMRTITEV AVTOAPAŠEV.
Pariz, 21. aprila. Danes so tukaj obglavili tri na smrt obsojene avtomobilske bandite.
Rožne stvori.
Zadruga za ženske domove se je
lansko jesen ustanovila v Berolinu. Zadruga bo ocl društva za uradniška stanovanja počasi nakupila dva orala zemljišč v Neu-Babelsbergu - Nova-vesi in zgradila nevelike stanovanjske hiše za samostojne ženske, vdove itd. Prva hiša se že gradi; imela bo dve stanovanji po tri sobe (cena s kurjavo vrecl 600 mark na leto), dve stanovanji po 2 sobi (400 mark) in dve stanovanji po 1 sobo (200 mark). Vsako stanovanje bo popolnoma zase in bo imelo razven sob in kuhinje svoj hodnik, stranišče in lodžo; večja stanovanja tudi lastno kopalnico. Delnice zadruge so po 200 mark.
2001etni jubilej Savojčanov. Sa-vojska vladarska rodbina slavi dne li. t. m. svojo dvestoletnico, ko jc leta 1713 povišal cesar Karel VI. vojvodo Viktorja Andreja II. Savojskega in Primorskega v kraljevski stan. Po miru v Ut-reclltu so dobili Savojčani Sicilijo in se jc nadal ime kralj Sicilije, a ob londonskem miru jo. dobil za Sicilijo Sardinijo. Naslov sardinski kralj je odklonil leta 1861. Viktor Emanuel, ko si j c nadal ime po božji milosti in po volji ljudstva kralj Italije. Zanimivo jo, da jc stara v ravnem moškem deblu savojska rodbina skoraj 900 let brez presledka. Prvotno so bili Savojčani grofi, potem knezi, nato vojvode in lota 1713 so postali Savojčani kraljevska rodbina.
Amerikanskl šerlok Holmes v Londonu. V London je došel znani amorikanski detektiv Viljem Burns, ki ga je neki amorikanski konzorcij najel, cla poizve, kje da je skril pred tedni aretirani bančni goljuf Antonio Musica svoj plen, ki je znašal i milijone kron, a Musica trdovratno molči, kam da je denar skril. Burns je izjavil, da kot moderni detektiv noče po starem policijskem kopitu tajno delati, ter misli, da po časopisju svoj namen lažje doseže. S seboj jo. prinesel tudi svoj mikrofonski aparat, ki mu zelo dobro služi. Delektofon je priprost telefon. Burns ga. skrije v sobo. kjer sluti hudodelca, ki je zvezan s tanko žico ž njim, tako da vso, čujo, kar se v dotični sobi govori. Amorikanski detektiv je izjavil, cla je žc tatu za petami.
Razprodaja oprave Napoleona I. Na
otoku Elba v zgodovinski viii San Martino so prodali vso opravo, ki jo je rabil še Napoleon 1.
LMonske novice.
lj Posledice Iv. Cankarjevega predava« nja, Državno pravdništvo toži Ivana Cankarja radi njegovega predavanja »Slovenci in Jugoslovani« po § 305, kaz. zak,: odobravanje kaznjivih dejanj. Danes pa je vlada razpustila sociaino-demokraško izobraževalno centralno društvo »Vzajemnost«, ki je priredilo zgoraj omenjeno predavanje.
lj Osebne vesti z magistrata. V preurejenem mestnem stavbnem uradu namerava večina nastaviti dosedanjega občinskega svetnika inž. Štembova in inž, Mačkovšeka, G. Štembov radi tega odloži mandat občinskega svetnika.
lj Za častnega meščana Ljubljane bo jutri ljubljanski občinski svet izvolil velc-zaslužnega gospoda profesorja monsignora Tomo Zupana.
lj Za meščana Ljubljane bo ob priliki njegovega učiteljskega jubileja od občin-skega sveta ljubljanskega juiri izvoljen g, učitelj Razinger.
lj Na c. kr. učiteljišču v Ljubljani se je jubilej pragmatične sankcije zasnoval in izvršil jako lepo, res slavnostno. Telovadnica, kjer se je vršila slovesnost, je bila jako lepo okrašena. Nekaj posebnega v tej dekoraciji so bili grbi avstrijskih kronovin, razobešeni po stenah. Napravili so jih uči-teljiščniki po navodilu svojega profesorja Suherja tako dovršeno, da naj bi se ohranili kot stalno dekoraeijsko sredstvo. Program je obsegal: nastop domačega orkestra, petje, deklamacijo, igro na klavirju in slavnostni govor. Orkester je jako točno izvajal-uvodno koračnico »V boj!« in simfonijo s klavirjem, kompozicijo gosp. prof, Dekleva. Solo na vijolini je spretno izvajal prvoletnik Poljanec. Otroci obeh vadnic so ljubko in navdušeno zapeli: "Pozdravljam, domovina te!« Deklamovala je pogumno in s krepkim poudarkom Zofija Poljanec, učenka IV. razreda, pesmico »Domovini«, Čveteroročno igro na glasoviru (Schuber-tovo polonezo) sta kaj spretno izvajali go-jenki IV. letnika gdč. Ana Pire in Lucija Detela. Nekako središče slavnosti je bil slavnostni govor, v katerem je profesor dr. Orel zgodovinsko razkazoval, zakaj se je pravzaprav uprizorila ta slavnost. Zdaj pa je zaoril mnogoštevilni zbor obeh zavodov z močnim spremljanjem orkestra spev »Avstrija moja«. Naslanjaje se na določbe pragmatične sankcije je še v kratkih, a gorkih besedah gospod ravnatelj omenjal preobilnih blagrov, ki jih nam naklanja že tako dolgo vrsto let naš presvetli cesar Franc Jožef I. In nato skupno zapojo učenci in učenke obeh vadnic, dijaki pripravniškega tečaja in gojenci obeh učiteljišč cesarsko himno. Vsa svečanost je trajala poldrugo uro. Rad pritrdim kritiki, ki sem jo slišal pri odhodu: »Kaj takega se ne da izvršiti na kakem drugem zavodu!«
lj Mnogo vrišča za nič je bilo v noči od sobote na nedeljo v tukajšnji kavarni »Central«. Neki sitni narednik jc povzročil, da je bil aretiran uradnik južne železnice Mandelc, češ, da je zagrešil »veleizdajo«. Vojak nekih besedi ni prav razumel in jc žc radi opazke, cla se srbskim rezervnim častnikom bolje godi kot našim, alarmiral policijo, ki je pa po danih pojasnilih aretovanca takoj izpustila.
lj Občni zbor »Dramatičnega društva« se je vršil pretekli petek. Konstatiramo, da »Slovencu« niso poslali ne naznanila in ne vabila. Deficita je imelo gledališče v pretekli sezoni 10.945 kron.
lj Dva, ki ne marata državne policije. — Beg iz zaporov. Slabe zapore ima ljubljanska državna policija in svoje posebne pojme o njej imata 22letni monter Franc Mauser, ki je bil te dni radi razgrajanja aretiran, in srbski žepni tat, leta 1888. v Belgradu rojeni Dušan Štefanovič. Ta dva moža sta čutila v sebi, da njujini pojmi niso združljivi z mišljenjem državne policije, zato sta porabila precej primitivne zaporne naprave državne policije in iz zapora pobegnila. Danes so Mauserja stražniki nekje v mestu že prijeli, Štefanovič je pa šel dalje pravit, kako se iz zaporov državne policije lahko pobegne.
lj Odlikovanje. Odvetniški kandidat V Ljubljani g. Vladimir Borštnik, vodja ruskega krožka v Ljubljani, je odlikovan z redom sv. Stanislava III. razreda.
lj Divjaki. V soboto okoli 6. ure zvečer se je pripeljalo iz Rožne ulice v odprti kočiji kakih šest nabornikov, izmed katerih' sta bila menda dva potrjena, in so krenili po Florijanski ulici in Karlovski cesti. Na vozu so imeli tudi »muzikanta«, ki je skozi in skozi vlekel svoje mehove. Drugi, docela opiti mladeniči so pa tako huronsko vpili in sc pridušali, da so iz stranskih ulic otroci drli skupaj, stranke so pa odpirale okna in naravnost obsojale tako divjaštvo. Obdajali so se s takimi grdimi priimki, da je bilo za otroke naravnost pohujšljivo. Da so pa Še bolj osvetlili svoje junaštvo, so na Karlovski ccsti pri vhodu v Zvonarsko ulico šli z voza in stoječ v ulici vpričo od raznih poklicov domov idočega občinstva rada-ljevali svoje nespodobnosti, godec se je pa vsedel na obhišni kamen in koncert spremljal s harmoniko. Ko jc bilo tudi tega do,
volj, so ili zopet v voz in tako nadaljevali svoje tuljenje. Nikogar ni bilo, ki bi bil to počenjanje preprečil. Ako bi se bilo godilo to ponoči, bi bilo gotovo samo občinstvo poseglo vmes, kar bi imelo gotovo slabe posledice.
lj S trga. Na trgu je bilo danes izredno veliko jajec, katere so prodajale debelejše 3 za' 22, drobnejše pa 4 za 20 vinarjev. — Tržno nadzorstvo je danes prestavilo zaradi zgradbe kanala vse one branjevke, ki prodajajo sadje na Pogačarjevem trgu ob Ljubljanici, naprej do Frančiškanskega mostu, druge so sc morale pa pomakniti nazaj proti stolni cerkvi. Ženske, ki prodajajo semena na Pogačarjevem trgu, so se preselile na Francovo nabrežje. — Mesarji so sedaj vsi na Vodnikovem trgu. Sploh ima pa tržno nadzorstvo zaradi kanalizacije na navedenih trgih s prestavljanjem stojnic dovolj opraviti in morajo prodajalci pač potrpeti, dokler ne bo kanal dograjen.
lj Tatvina. Danes zjutraj okoli 3. ure se je nek neznan tat splazil v kuhinjo gostilničarja Jerneja Jeleniča na Stari poti 1 ter ukradel veliko kuhano šunko, s katero se bode lahko cel teden mastil.
lj Nevarne klobase. Nek mož v Trnovem ima do krvavih klobas izredno slast in mu jih njegova boljša polovica prinese, kadar le dobi na trgu kako dobro, da ga s tem razveseli. Pred kratkim pa ga je z njimi pripravila ob vse veselje. Možu povsod ustrezajoča ženica je zopet nakupila na trgu nekaj lepih krvavih klobas ter jih zadovoljno nesla domov. Opoldne je napravila iz njih okusno »godljo«, en par jih je pa za večerjo spekla in prinesla družini na mizo. Nekaj so dobili od njih otroci, nekaj pa mož. Mesto da bi ljubljeni možiček pokazal pri prvem grižljaju zadovoljen obraz, je komaj ugriznil in vrgel kos klobase ob tla, češ, »kaj pa nosiš ta drva domov«. Žena ga čudno pogleda, kaj naj bi to pomenilo in ko mož slastno pograbi tudi drugi kos, zopet zarenči: »Kaj pa nosiš te žeblje do-
imov!?« Ko je mož namreč ta kos ugriznil, se je pri tem zbodel v ustnico z žebljem, ki je bil v klobasi. Ko sta potem ogledala še drugi kos, sta se prepričala, da je bil tudi v onem žebelj. Stranka je potem klobaso in žeblje oddala tržnemu nadzorstvu, ki jih je poslalo c. kr. preizkuševališču za živila v Gradec, kjer so dognali, da so bili klobase zdravju skrajno nevarne. Sodišče bode izdelovalca teh klobas poučilo, da se takih klobas nc sme prodajati.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 12 aprila 1913.
Pšenica za maj 1913 . . . .	. 10-83
Pšenica za oktober 1913 . .	. 1093
Rž za april 1913......	
Rž za maj 1913......	9 33
Rž za oktober 1913 ....	
Oves za april 1913.....	
Oves za oktober 1913 . . .	. 8-52
Koruza za maj 1913 ....	. 7-93
Koruza za julij 1913 ....	. 8-14
Poslano.	1237
Društvo zdravnikov kot organizacija zdravnikov na Kranjskem
V zadnjem času. se množe slučaji, da se v časnikih, da celo v posmrtnicah priobčujejo zahvale zdravnikom za po• žrtvovalno in uspešno lečenje. Odbor društva zdravnikov je vsled tega pri-tnoran opozoriti, da so take javne zahvale po enodušnem naziranju vseh zdravniških organizacij stanu neprimerne. Ugledu zdravnikov nikakor ne koristijo, nasprotno mu morejo le škodovati, ker vzbujajo sum, kakor da bi se zdravniki skrivali za neko indirektno reklamo in se z njo identificirali. Čc se je zdravnik z uspehom in požrtvovalno posvetil svojemu bolniku, je storil \ le svojo dolžnost. Velecenjeno občinstvo torej prosimo, da v interesu ugleda zdravniškega stanu v bodoče opušča vsaktero javno zahvalo.
Za odbor društva zdravnikov dr. Dčmeter Bleiiveis-Trsieniški
t. č. predsednik.
Za zoboiiiii atiijs n ie
stanovanje
v I. nadstropja v sredini mesta, obstoječe i z štirih svitlih sob, kuhinje in prostor za služkinjo, za avgust. Ponudbe Pod zobotehoik 1212 upravi ,Slovenca'\
niu moč
z vsomi pritiklinami, skladiščem, vrtom itd. so v prijaznem industrijelnem trgu na Notr nj-skem po nizki ceni proda. Skozi trg drži državna cesta in železnica. Prijazne ponudbe pod šifro »Ugodna prilika 1231« na upravo tega lista.
12«
najlepše vrste, v veliki izberi, so naprodaj po najnižji ceni v Kladezni ulici št. 5 radi opustitve reje golobov.
Zahval a.
1229
Rodbini dr. Maroltova in Župnekova se iskrene zahvaljujeta za izraženo sočutje ob izgubi dobre mamice, gospe
za častno spremstvo k zadnjemu počitku, zlasti prečast. duhovščini in slav. društvom: „Bogomili", Marijini družbi, Orlom in „Društvu rokodelskih pomočnikov", za darovane cvetke, kakor tudi gg. pevcem za ginljive nagrob-nice.
Verd, 20. aprila 1913.
Zahvala.
2200
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so med boleznijo in ob smrti našega ljubega očeta, gospoda
Janeza Jovana
izkazovali svoje sočutje. V dolžnost si štejemo izreči zahvalo prečast. g. župniku Val. Zabretu, ki je s tolažili svete vero požrtvovalno skrbel za ranjkega očeta in pomogel, da je vdan v voljo božjo prenašal grozoto njegove mučne bolezni; zalivala veljaj ravnotako tudi za obiske med boleznijo čast. g. kaplanu Tomelju, čast. g. katehetu Legatu, čast. g. prof. dr. Merharju, g. županu Belcu kakor tudi vsem sorodnikom in prijateljem. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili častnega pogrebnega sprevoda, zlasti pa še častiti farni duhovščini, gg. rektorju dr. Gni-dovcu, prof. dr. Ratajcu, prof. Rebolju, ekonomu Markežu, prefektu Klinarju, poslancu Dermastiu, dr. Dermastiu, uradništvu Gospodarske Zveze, učiteljstvu, Blaž Potočnikovi čitalnici, Kat. društvu rokodelskih pomočnikov, Gasilnemu društvu, cerkvenemu pevskemu zboru za tolažilno petje.
Vsem, ki so med boleznijo in smrti ranjkega očeta sočustvovali z nami, stotero Bog povrni.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 20. aprila 1913.
Žalujoč! sinovi.
T
Potrtiglobokežalostinaznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znamcem bridko vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, ozir. svakinja in teta, gospodična
Amalija »IJmU.
učiteljica v Mokronogu.
dne 2P. aprila ob l. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 51. letu starosti v sanatoriju ua Elizabetni cesti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek 22. aprila ob 5. uri popoldne iz mrtvašnico pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 23. aprila ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
V Ljubljani, 20. aprila 1913.
Adolf pl. Donati, hranilnični uradnik v p., brat.
Gabrlela pl. Donati, roj. Mederer pl. Wulhwehr, svakinja.
Ludovlka Tschretnik, roj.pl. Donati, sestra.
Viktor Tschretnik, uradnik državne železnice, svak.
Marta, Viko, Anica in Fetuiaandn,
nečakinjo iu nečak.
1. slnv pogrobnl sinvoil Jos Tink.
1230
Potrti žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša preljubi ena mati, oziroma stara mati, teta in tašča, gospa
Terezija Pečar, roj. Lazi
danes po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče ob 7. uri zvečer v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb draro rajnice bo v torek 22. aprila oh 10. uri dopoldne.
Sv. maše za umrlo se bodo bralo v župni cerkvi sv. Simona iu Judo na, Črnučah.
Črnuče, 20. aprila 1913.
Neža Vilfan, roj. Pečar Blaž Pečar hči.	sin.
Vsi vnuki in vnukinje.
103T Ako še niste, m I | pošljite naročnino! §

1212
Potrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri;ateljom in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati iu sestra, gospa
fcija Jn, roj. Porenta
včeraj dno 20, aprila oh 4. uri popoldan po dolgi mučni bolezni, previdona. s svetimi zakramenti za umirajočei, v 33. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogrpb predrage rajnice bo v sredo dne'23. aprila oh pol !). uri zjutraj na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro.
Blago pokojnico priporočamo v molitev iu blag spomiu.
Sred. Ga molj ne, 21. aprila 1913.
Fran Juvan soprog.
Frančiška, Joško, Ivan
otroci.
Sanatorium Emona ZJSZS;
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In Set-zdravnik: Dr, Fr. Oerganc, primar. I. klr. odd. M. boln
1227
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, cla je naša nepozabna soproga in mati, gospa
roj.
danes, dne 19. aprila ob pol 10. uri dopoldne, po kratki bolezni v 69. lotu starosti nenadoma mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nenadomestljive rajnice bo v ponedeljek dne 31. aprila ob 4, uri popoldne iz hiše žalosti Vegova ulica št. (i na pokopališče k Sv. Križu. Svete zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 19. aprila 1913.
Martin Eisenhardt
nradniški sluga c kr orozniškegu poveljuištva št. 1;' v Ljubljani v p.
Gizela	soprog-	Josipina
učiteljica	učiteljica dež. gospodinjskega tečaiu.
hči. hči.


«iS®
Ljubljana, FIorfasasKa isSssi
se priporoča za obilni poset. Pristna vina. Izborno puntigamsko, marčno in bavarsko (črno) pivo. Okusna mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. Na novo a^afmvmB^^aSiSmam Cene in snažne postelje, pri-
poročljive Z odličnim spoštovanjem
posebno ljudem
Obvestilo«zaliva 5a m priporočil®*
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sta prevzeli restavracijo

Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sve prevzeli restavracijo
iiiuupili, urno
«pri Roži> A. in J.
restavraterki
dosedanji Sckmidt.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost, ter jih obenem vljudno prositi, da ohranijo to naklonjenost tudi mojemu nasledniku. Sočasno naznanjam, da sem prevzel
Erarii liste! jmi orel" ? Idriji,
ki ga otvorim s 1. majem renoviranega in opremljenega z najnovejšim konfortom za tujce in z najboljšo postrežbo.
Slavnemu občinstvu se priporočam tudi tu za obilne posete. Z odličnim spoštovanjem
Ivan Fiala.
1238
ter jo tudi že otvorili.
Sočasno obveščavc slavno občinstvo, da sve vedno pripravljeni prevzeti hankete, ženitovanjske pojedine in druge slavnostne obede tudi izven svoje restavracije.
Z zagotovilom, da hočeve slavnemu občinstvu vedno postreči s priznano kuhinjo, naravnimi vini in izhornim pivom, se pri-poročave za številni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
A. in J. Solimidt.
E 22/13 10
Po zahtevanju g. Josipa Seidla v Spodnji Šiški zastopanega po g. odvetniku dr. M. Pircu v Ljubljani bo dne 16. in 17. majnika 1013 vsak dan dopoldne ob 8. uri na Veliki Loki in v okolici na licu mesta parcel
aia v "v
vi. št. 21 in 212 kal. obč. Velika Loka to je hiše št. 34 na Veliki Loki z obče znano gostilno ne daleč od kolodvora z gospodarskimi poslopji z zemljiškimi parcelami in s pritiklino vred, ki sestoji iz pohištva in nekaj gospodarskega orodja.
Nepremičninama, ki ju jc prodati na dražbi, jc določena vrednost na 60.471 K 04 h, pritikllni na 802 lv 04 h.
Najmanjši ponudek znaša 40.994 K, to je nekaj malega več neco 2/3 ee-nilne vrednosti; pod tem zneskom sc ne prodaja.
C. kr. okrajna sodnija Trebnje, odd. II.
Trebnje 19. aprila 1913.
v En.
(Pismo srbskega častnika.*)
Velik prostor nas loči od naših milih in dragih. Elbasan — središče Ar-.uavtov in Belgrad — središče srbske civilizacije — kakšen razloček! Tu divjina, ki me napolnjuje z grozo, tam obdelana polja, polna miline.
Ne vem, čemu bi se bolj čudil, a najbolje je sploh se ne čuditi. Čudno je to mesto in še bolj čudno njegovo prebivalstvo; vsa ostala mesta so pravi kras nasproti temu gnezdu. Sli smo skozi Prištino, Giljan, Skoplje, Tetovo, Gostivar, Debar, Veles, Prilep, Bitolj, Resan, Ohrid, Strugo in sedaj smo v tem čudnem Elbasanu; ko bi bil v rokah Švicarjev, bi napravili iz njega drugi Curih, tako pa je prava sramota.
Dasi ima mesto nešteto ulic, vendar ni niti ene, o kateri bi mogel reči: no, ta je pa lepa. Hiše stoje brez vsakega reda — ta je pomaknjena nazaj, druga naprej, kakor bi jih od daleč nametal. Vse hiše in trgovine so od kraja lesene; veter jih s tresa prav do tamelja. Peči ni nikjer, sama odprta ognjišča. Obrti ni nobene, prodajajo se samo avstrijski fabrikati najzadnje vrsta Gnoj na ulicah presega vsako mejo, psi so onesnažili docela vse. V hišah je nepopisna nesnaga; vse življenje se razvija v enem samem prostoru.
Tu še nisem videl evropske noše. O narodni ideji nima nihče nobenega pojma; kaj pomeni beseda avtonomija, nihče ne ve. Okoliško prebivalstvo se bavi zgolj z ropom. Elbasanci so nam celo hvaležni, da smo nekoliko okoliških vasi po zaslugi kaznovali, ker je Elbasan vedno trepetal pred njimi. Oblasti tu takorekoč ni nobene, njena veljava je enaka ničli; mi vzdržujemo red s toponi in puško. Meščani niso taki divjaki, toda zunanje ljudstvo je rojeno za sam rop. Zbrali so se skupaj in pred našo predstražno linijo napravili okope, odkoder vedno preže na nas, iako da moramo biti neprestano na straži.
Podnebje je jako zanimivo; kadar se začno vetrovi, trajajo po dva meseca. Snega ni nikoli. Proti morju je pokrajina blatna in močvirna, na drugih straneh je pa okolica krasna. Vidijo se celi gozdi oljkinega drevja; tu rastejo limone, pomaranče, smokve; toda ljudstvo je odvratno. Nikjer nasmeha ali veselja na njihovem obrazu, vse žalostno in mračno. Srbsko zna malokdo, sporazumevamo se sproti.
Davka v Albaniji nikdar nihče ni plačal; Amavt živi od ropa. Skriti za skalami preže na trgovske karavane, zahrbtno jih napadejo, ljudi postrele in oropajo, konje in blago pa vzamejo s sabo. Čeprav so blizo morja, blizo kulture, se še nikdar ni železen plug dotaknil njihove zemlje. A čemu sploh plug — roparju!
S takim ljudstvom ni lahko izhajati. Arnavt bolj ceni puško nego svoje življenje; bore se kakor levi, a ako vidijo, cla so slabejši, se umaknejo, da se zopet zberejo k zahrbtnemu napadu.
Dolgo sem premišljal, kako bi se dal uvesti red v to divjo deželo. Arnavt noče niti slišati za uradnika. Ne bo ti prišel k novačenju ali se sploh odzval na kak poziv oblasti; naborna komisija bi morala pripeljati s sabo cele bataljone s topovi in mitraljezami, pa bi še ne uspela. Iiodž nimajo, naravne smrti skoro nihče ne umrje, marveč ginejo v razbojniških spopadih. Mnogokrat, se bijejo sami med seboj. Da bi se uvedel red, bi bilo treba v vsa mesta postaviti močne posadke in kakor hitro se kje pokaže kak upor— takoj s topovi nad-nje! Najnaravnejšc bi bilo, če bi bili ti kraji nam ostali, ne samo radi žrtev, ki smo jih imeli, marveč tudi zato, ker smo tem divjakom znali vliti strah v kosti: Avtonomna Albanija bo pa taka, kakršna je bila doslej; beseda »avtonomija« ne bo na Arnavtu niti eno dlake izpremenila. Albanija bo tudi v bodoče sramota Evrope.
Postati uradnik v Albaniji se pravi postati stalen rili puški zavratnega Arnavta; tega pa noče nihče drug nego komita — četaš. Kdo bi sc tudi radi uradniške plače izpostavljal smrtni nevarnosti!
Albanija ni nikoli imela ne svojega kralja ne svoje vlade. Njihova pokorščina do poglavarjev je čisto lokalnega pomena, zvezana z osebo in brez vsakih administrativnih urcclb. Pa tudi poglavarji so obstajali le radi ropa in za rop. Le iščite danes Iso Boljetinaca, proslulega vodjo Amavtov — nc najde-
te ga, ker se kriva pred svojimi Arnav-ti. Saj smo tudi Srbi še daleč od zapa-da, toda Arnavti so še mnogo dalje od vztoka. Težko jo bilo Turkom napraviti red v Arnavtluku, a tudi drugim to ne bo lahko. Dosti bo žrtev, celo več nego jih je bilo doslej, ker kultura golta one, ki se ji ne uklone j o, kakor lev svoj plen.
KNJIGOTRŽTVO.
Katoliški verouk za realko, učiteljišče in dekliški licej. Prva knjiga: Verske renice (dogmatika.) Po i. in II. gimnazijski veroučni knjigi priredil dr. Ivan S v e t i n a. V Ljubljani 1913. (VII. 176 str.) V založbi Katoliške Buk-varne. Cena vezani knjigi 2 K 80 vin. — Ta nova učna knjiga je potrjena od cerkvene oblasti in odobrena od naučnega ministra za zgoraj navedene šole. Do-tičnim zavodom je s tem jako ustreženo, kajti Svetinova »fundamentalka« in Pečjakova »dogmatika« sta pač za te izvode preobširni. Obe knjigi je gospod pisatelj tako spretno združil v eno, da se ji prav nič ne pozna dvojni vir. V izbiri tvarine je imel srečno roko. Razvrstil je na 176 straneh vse to, kar je glede verouka potrebno mladini, ki ji je knjiga namenjena. Izpustil ni nobenega vprašanja, ki je večje apologetič-ne vrednosti. Za podlago vsem nadalj-nim resnicam je postavil dokaz o bivanju božjem. Nato govori na kratko o zgodovinskih virih, iz katerih se dokazuje resničnost katoliške vere, o Kristusu Bogu in o katoliški Cerkvi. Dokazi so vseskozi pregledni in lahko umljivi, akoravno sc je moral gosp. pisatelj boriti s tesnostjo odkazanega jim prostora. Isto se lahko reče o drugem delu: »Resnice katoliške vere«. Dokazi za posamezne resnice so sicer tuintam precej okrajšane, a zdi se mi, da brez škode za njih moč. Katehet lahko dokaz obširneje razvijp, a njegovo jedro imajo učenci v lepi, jasni obliki v učni knjigi. Zlasti dokaz o neumrljivosti človeške duše je jasno utemeljen. Knjiga se bo prav lahko predelala v enem letu, ker ni obširna. G. pisatelju bodo za to knjigo gotovo hvaležni zlasti tisti veroučitelji, ki morajo v enem letu obdelati dogmatiko in fundamentalko.
J. Mlakar.
Slovarček nemškega in slovenskega jezika, izdal dr. Janko Šlebinger, c. kr. profesor, — je tako skrbno in pregledno sestavljen, da bo služil vsakemu, posebno pa še samouku in šolski mladini, bolje nego drugi slovarji; to pa zato, ker je pri vsaJci besedi povedano, kako izpreminja beseda svojo obliko v praktični govorici. S samo besedo večkrat samouku ni veliko poma-ganega, zato je bil silno potreben slovarček, ki navaja nepravilne oblike pri sklanjatvi samostalnikov, spregatvi glagolov itd. in je torej Šlebingerjev slovarček za samouka in šolsko mladino, ki se mora tudi večkrat hudo boriti s težavami nemškega jezika, naravnost neprecenljive vrednosti. Zato naj starši kupijo svojim otrokom ta slovarček, če hočejo, da bodo otroci v nemščini dobro napredovali. Mnoga skrbna šolska vodstva so naročila slovarček v velikih množinah; kjer pa šolska vodstva v tem oziru še niso ničesar ukrenila, naj starši sami slovarček omislijo, da zagotovijo otrokom boljši napredek v nemščini. Ker se prodaja slovarček v velikih množinah, ima tako nizko ceno, da je tudi v tem oziru dosežen; če bi se bil slovarček tiskal samo v onem številu, kakor se tiskajo slovenske knjige, bi mu bila cena več nego še enkrat višja. 1 K 20 vin. za broširan, 1 K 80 vin. za vezan izvod (po pošti 20 vin. več) bo vsak lahko utrpel. — Slovarček se naroča pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Kemifna fooarna Tralsblrchen pri :: Dunaju, LIEBLEM fi CO. ::
Stearff
najboljše sredstvo za zgustMeo malte za snaženje in beton. Stearit malta
da tudi 50-100% ueč moči,
kot malta z drugimi primesi. 093
* Srbski pehotni stotnik Djordje Blagojevič, ki jc bil v zadnjem spopadu srbske vojske z Džavid pašo na ftkumbiju ranjen, je poslal to pismo svojemu prijatelju — našemu belgraj-skemu dopisniku.
blizu župnijske cerkve v prometnem kraju, v kateri je dobroidoča trgovina z mešanim blagom in zraven prodajalne še 8 stanovanjskih prostorov, se z opravo za špecerijsko in mannfakturno blago vred takoj proda. Kje, pove upravništvo »Slovenca" pod štev. 1194. (Znamka za odgovor!)	ii94
Sprejmeta se dva
1224 3-1
Naslov na upravništvo lista pod št. 1224. (Znamka za odgovor.)
Lepa, zračna, meblovana
mesečna soba
na lepem kraju, pri samski osebi se s 1. majem gospodu ali gospodični poceni odda. Kje, pove upravništvo „ Slo venca" pod štev. 1211.	1211
k parni žagi se takoj sprejme. — Pismene ponudbe na upravništvo Slovenca" pod št. 1221.	1221 2-1
Radioaktivna termalno kopališče
Toplice na Kranjskem.
Postaja dolenjsko železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revnii, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobo. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka nprava. 97G 6G
Učenec
se takoj sprejme za kovaško obrt na Štajersko z vso preskrbo in obleko. Več pove F. Wur-zer, Karlovska cesta 1, Ljubljana. 1100
Novosti
768
v veliki izbiri
pri
l&LAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Proda se
v kateri je že čez 40 let trgovina z mešanim blagom, gostilna in trafika, lepi lokali, zraven tudi vrt in ledenica za gostilno. Ker se sedaj tukaj železnica gradi, je jako velik promet, hiša je oddaljena kakih 5 minut od kolodvora na prav lepem prostoru poleg ceste, cena po dogovoru. Odda se tudi v najem vsled družinskih razmer in bolezni. Daniel Murn, Gradac, Belakrajina. 1170
Razglas.
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za obdaritev 60 dolgo služečib, k stanju naših vlagateljev spadajočih poslov z
nagradami po §0 kron.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola.
1.	ki pripadajo poselskemu stana v zmislu poselskega reda;
2.	ki so služile ali še služijo najmanj petnatst let neprenehoma pri eni in isti rodbini in
3.	ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z nagrado, imajo prednost pred onimi, ki so v letih 1911 in 1912 prejeli nagrade.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni nc velja kot prestanek službene dobe, ako je posel po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulovana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je do dne 31. maja 1.1. pismeno ali ustmeno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje sc bodo rešile do konca meseca junija 1.1.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1913.
1178
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
Janama „C€}<TT$L" Ljubljana
U5ak ueeer
$csteoek ttijeeu.
Koncert
noč odprto!
1151
naocuo do<?le pr©5t«	j	is	i
Začetek cb 9. ari zuečer. GOSTljI^C l^apfclfc.
radba.
Za zgradbo
novega šolskega poslopja tia Solem pri £iubljam
se bodo oddala potom pismene ponudbene obravnave vsa dela potrebna za zgradbo šolskega poslopja.
Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih podlagi proračunjene skupne zneske v številkah in besedah, je vložiti postavno kolkovane v zapečatenih zavitkih krajnemu šolskemu svetu na Golem
do 1. maja 1913.
V ponudbi jc treba izjaviti, da so ponudniku znani predpisi in zakonite določbe. Načrti, proračuni in splošni in posebni stavbeni pogoji so na razpolago pri predsedniku krajnega šolskega sveta na Golem in se morejo dobiti tam tudi navadni pripomočki.
Stavbeni odbor oziroma krajni šolski svet na Golem si pridrži pravico izbrati ponudnika neglede na višino cene.	1185
Krajni ioiski svet na Qolem nad Igom,
_dne 14. aprila 1913.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk; »Katoliške Tiskam««.
Odgovorni urednik: Ivan Stole.