I rodskih reci Odgovorni vrednik JDr. annex ISieitveis. Tečaj JK. saboto 10. januaria (poznozimna) 1852 List S JfMintjivost. Ko spřed peoe pene zgine. Ura uri se ugane Dan dnev A » • mine Te den memo tedna plane 5 Mesci, leta, ko valovi V preteéenost se dervijoj Ca s pomigne j in rodovi Ko dim v zraku se zgubijoj ? In kar' rod za rodam delà V Ca s natihoma podira} Mest posutih versta cela Ti resnico to podpira. Ako ravno pa tcrdnjave Zidane se razvalíjo, In gor plešastih visave Strel in mraza se drobijoj Yunder , člověk! list na veji >Iisiis vekomaj ziveti. Biti vedno visokeji, Ino nikdar persteneti! Tode alj prek misli tele Cas odmérjen ne potêce? Ali smert ti veke céle: »Idi z mano!« ne porćće ? ? c Pravila i po kterih se ima prihodnje vladanje v kro novinah austrianskiga cesarstva vstanoviti. (Konec.") . 16. Po posebnih raznierah vsake deželese ima za vsako deželo posebni red (posebna po stava) za kmečkesoseske in za města izdelati. Sploh bo pri tem redu veljalo, da tišti, kdor ima sodnijah in pri sodnijah druge in tretje stopnje sploh loči ti in samosvojne biti, pri sodnícah per ve stopnje pa le vlombarško-beneškim kraijestvu in tam, kjer se bo to neopustljivo potrebno skazalo. Scer se ima pri p 0 s am s kill so dni j 1 • t v t » ě * 9 • P z je 5 , ki so sodníje ali nar nižji stopnje, sodništvo združiti pravništvam v o kraj ni (kantonski) vradíi (to kakor so popřej pri kantonskih komisarjatih tudi sodnistva bile, tako ima spet biti) more biti, naj bo kom tud tud ? 111 ? ce za sodnik. ali sodnik naj sodnik koniisár; ako ne more oboje službe opraviti se postavi posebni komisár ali posebn 20. zapové, da v pra vdnih in nepravd civilnih in kazenskih zadevah morajo 3 sodne stopnj biti 21 Zgôl sodijske, kakor take perve so dijske vradnije, ktere imajotudi politiškeoprave v svoji oblasti, so poklicane v civilnih zadevah v v prestopkih in posamsko za dolocenih 111 ej ah znamovanih pregreških storj pregresek ali prestopek izvediti in v vsim kazenskim sodijam pri pomoći, ćesar one zastran tega potrebujejo Po 22 se boj v primernih okolicah ko likor bo moc, gledé na politiško deželno vredbo V 1 t I « 1 • • b dije postavile kot perva stopnj y dijštvo hudodelstev in posamsko zaznamovanih pre greškov kakor tudi za vse pravdne zadeve, ktere opravilstvo okrajnih vradij presežejo 23 so de žel 24 ▼ 9 sj ako daj 25 zapove, da druga sodijska stopnja n a d s 0 d i j e. Tretja sodijska stopnja se imenuje d i j a. V prestopkih in tudi v pregreških, veći posestvo ali kdor već davka plaćuje, nar prostejši poti predp pregreski v opravilstvo okrajnih vradij spa je preiskovavna obravnava po nar krajši in » • v • . • -mm K m n ho imel v soseskinih zadevah tudi već govoriti in pri volitvah soseskinih predstojnikov in odbornikov přidej Po 26 se v kazenskih zadevah, ktere glas; sicer pred b V.OIVJ1H1W f i" VMMV11111W» jjjiiutju jji tu zj u \j x 11 \j & %j (1 1J c; •) íaviia ^vuua jjv j/iu naj tudi družtva za du- vilu zatožbe, zatoženec dobi zagovornika, in po tudi veljavnisi ševne in materialne namene določljivo veljavnost slednja obravnava je ustna sodba po pra im aj 0 Lombarsko-Beneskim kraijestvu ima sedanja srenjska postava obstati, dokler ne boka 27 Obravnave niso oćitne (javne) košnih poprav treba. der so pri ustni obravnavi v pervi stopnji zatozencu poslušavci pripušeni, ako predsednik do voli, kte I----J7 » vi J / X I I'UULIU » vv« i 17. Sodbe sklepajo v iménu Njih c. k. rih ima pravico toliko pripustiti, kolikor za prav spozna apostoljskiga veličanstva za to poklicane vradije in sodije po obstojećih postavah. [ Po 18. je z vradniki pravosodja in sodniki,Hinili kterih samostojnost v postavnim spolnovanju sod- obseže niškiga opravilstva se ima varovati, gledé na njih druge osebne službine razmere po ravno tistih pred pisih ravnati, ki veljajo za deržavne vradnike sploh. §.28. Posrednik zatožbe je deržav ni pravd kterigaopravilstvo pa le kázeňsko pravd 29. Porot dbe imajo jenjati Po 19. se imajo sodníje od opravnih „k . 30. Sodijo le poterjeni sodniki. Razsodki v kazenskih zadevah se takole glasé : zatoženi je ali vradnij pri sodniških zbornih (kolegialnih) proste V) dol zen" (nekriv) 5 ali pa s tozbe 31. Deželne nadsodíje in nar visji že prikazuje, pred vsako dre ali sodija ravnajo vse le pismeno (cebra) z vodo napolnj posodi —.i ~ j/ • ----------------j ma n\j\A\> napuni j c nt , SI opciciu ni pri pra— 32. Posebne postave bojo bolj natanjko do- vim vervi iz slame, privežem en konec vsaciVa teh pleteni in pripra ločile opravilstvo sodijskih vradij. vervi verh drevesca drug §.33. Vesoljni deržavljanski zakonik, eno teh posod u vodo. Slamnata verv konec vtaknem pa u ktera ey*--- -----j--- — --- -j------------ ~---—7 v wvii iu ? vuv» KjiaiiiiKua vti v « Atti a kot zapopadek vesoljniga prava za vsederžavljanc drevesne vejice dol seže, odpelje mraz z dre cez austrianskiga cesarstva, ima eden in edini povsod u vodo. Pri visocih d biti in se ima tudi tam, kjer se dosihmal ni velja- kako težavniši je to ravnanje ne pa se der dobro poplaća ven, s primernimi pripravami in z oziram na po- dar se voda u posodah z ledam pokrij sebne deželne razmere, vpeljati; tako ima tudi ka— odpravi, ter nalije se druga voda zenska postava edína biti za celo cesarstvo. _& Ka ta prec v S 34. posamesnih kronovinah se bojo po sebne postave dale za stanovsko ali z dolo cenim zemljišnim posestvam previđeno d e d n o žlahno gospodo (dedno plemstvo), v kterih se bojo zaznamovale njene prednosti in dolžnosti; zla ZgoclorinsHe pisma 3. pismo iz Vertovcove „občne zgodovine" §. 4. sti pa se bo KJ VI J/W V J l M V ^ UUft M V A V 1«! VV ^ (A V M> III U | U in fideikomisov polajšala. Pri tacih kmetih kar bo le moć, naprava majoratov Zitoreja se veći spodbodik k omikanju tudi gorkih deželah so se Ijudjé AU HULiaviiiiov» j/vittjouiH. jl x i »«Vlit IV ill V/ x i u , pri » uiuůlll J til li 1 ^UIIVIII {XC/jC liXll »U 5C IJUUJO kterih posebni predpisi obstojé , da se veči zem- morde od tičev naučili zernje divjiga žita smukati druzih Ijištvo ne sme razkositi, imajo ti predpisi ve- in jesti. Ker jim je pa žito teknilo in se je dalo ____ • _ I__l^v i! 1___ _ • 2 • _ • 111« V . . » V ljavni obstati. hraniti, so se zmislili ... —^ iiu.io.iii ga množiti; scasama so se §. 35. Kresijam in deželnim poglavarstvam prepričali, de se jim v zrahljani persti bolje ob kteri bojo v posvetovanje odbori na strani stali, se bojo izvolili iz posestnikov dedne žlahne go- marvec se zemlje ali svojiga kraja nasa in vec da ; niso se tedaj vec okoli plazili pop rij eli, sl iz posestnikov većih in manjših kmetij in šotore napravili, v njih prebivati in pridelke hra spôde iz obertnikov (rokodelcov), kterim odboram se bo niti. Tudi taki žitoredniki so mogli med sabo v naznanilo , v čem se bojo posvetovali in kako de- zveze stopiti, sebe in svoje pridelke vzajemno bra Ijec njih opravilstvo seže. Ako v kakosnih za- niti, in hudodelnike med sabo v strah djati , in, ko devah tudi svetovavcov iz druzih stanov želeti ni bilo drugač, jih tudi pokončati. Podvergli so bilo ? se majo tud sovet vzeti stave bojo vse to bolj natanjko določile 36. Pri cesarskih okraj ni h (kantonskih) Posebne po- se bili ali pervirnu, ki je bil žitorejo zamislil vradnijah se h boi predsto i nik v so si pa med sabo nar bolj jakiga za glavarja iz kteri jim je, ali po svoji zastopnosti ali pa volili ti eni e lastniki kraj (kanton) spadaj k, in tudi h zem 1 j ali niso v soseskini zavez i jih zadev poklicali. v pooblastenci d za posvét svo '"""J I"" ? **" °,u.r «... p«. z njih svetam postave dajal, in ćez nje gospodoval Tudi žito rej a je člověka iz divjosti vlekla omikovala in ga čedaljek prijetnišimu življenju zbu jala. Kjer koli so bili Ijudjé že z žitnimi pridelki Rako ravnali9 tla cvelje sa fini h drevés ne pozébe. Marsikteri, ki na vertiču ali po njivah sad s sadjem ali drugim živežem bogato previđeni, jeli na marsikaj misliti, kar bi jim ljubši in přijet niši bilo. Tudi sila in potreba jih je učila marsi kaj koristniga znajti. Vsaka koristna znajdba spri ■ 9 so čuje ćlovekov um, in ga povzdigne čez neumno živino. drevesa redi, je že žalostno skušnjo storil, da mu nosti in védnosti, ki nam je pomladanski mraz večji del ali včasih cei' Brezstevilne rokodelstva , umetnije , zna cvetje jegovih dreves posmodil in pokončal vse Kako koristijo, in brez kterih bi prav revno živeli, so bile znajdene v starodav nih časih. Nič ne vémo, kdo in s čem je pervi bi se dalo temu pomagati ? kopal oral zernje tolkel in mlel; kdo je pervi Star kmetovavec za to nesrećo sleđeče pri- oginj zanetil, lonec naredil, moćnik skuhal, pogaco pomočke nasvetje : Ker sadunosne d ali kruh spekel. Neznani so nam, ki so pervi ktere na prav sonč- rude kopali, ali kovali, sekali, želi ali preli j tkali y nih krajih stojé, pomladi berzo poganjajo in cve t ej ■ I WÊÊÊ^M IÉM ■ i cvetje pa velikokrat pozneji mraz poko vam hočem, prijatli in sosedje , da vas te šk i obvarjem j s im ravnanjem ti 111 ti po kte- « * W o 11*1 ^ Oly Kr v/ #JI1III t/j r^MJ i#iiiuj\*v t uivt pre nagi i ga soki stopnji omikanja so mogli že tišti biti šivali itd. itd. Od kar so bili Ijudjé na svetu, so marsikaj potrebniga in koristniga iznajdovali, in dokler bo svet stal, se bo še zmirej kaj iznajdovalo. Na vi rim jez že mnogo let svoje dre j med popkanja in cvetenja obvarujem, in po zebo kterimi je bilo enimu bistroumnimu v glavo padlo cvetja skorej vselej zabranim besede na njih glase razkrojiti, in za vsaki glas Per vic postavim take zgodoj cveteče sadu- posebno cerko znati to je j učen in srecen je bil nosne drevesa že koj o začetku, ce jemogoče i na tak kraj ne dobi (juterniga) ali poldne P rani era sonca. » j ™ i-------- e» ---------v Drugič obložim mesca svečana ali susca ki seje bil pervi zmislil pisati. Kdo pa je bil? Kdaj in kje je živel? tega ne vémo, kakor tudi ne za znajdnike tisučnih druzih zlo koristnih reći. so se bile zemlje poprijele Umne ljudstva, ki je zemlj pri njen se zmerz f /IM lia till CUOUII, l\u «J III11V IJUUiJU U , « » OV OV r " r * J v debla teh drevés marsikaj znajdle in izdelovale, so se počasi sozna 9 Lf m. uprosti i AI, viaun dro bije nim ledam koreninah , kakor dal ječ se okoli p nile vzajemno spoštovale, med seboj pogodile, v IVttKUl Ualjri; ac unuil pun z kakor se v tistih krajih govori , kjer žive ne pa, kakor bi imeli, vsi enako. Njegovo načelo m * * - v • Jev: V ušesu ugodno". Naročivna cena te knjige znese « m « • ^ i JCg v «i telj v Mariboru. Za Terzaško skofijo : I ki-V van Ko c. k. denarstvini svetovavec v Terstu ? Govori in piši razumljivo in kolikor mogoce ju gold. , putcui ua oc uii puvjot šiljati je do 1. svečana 1852. potem pa se bo povisala. Cas narocila po Gospod Sum a v sky pripravlja vse sla venski rečnik, ki je že tudi naročnino na-nj izpisal. To je gotovo za Slo vane vesela novica in v velik korist slavenskemu slovstvu. Da je pa tudi izdatelj mož za tako ime Mi h a Schwab, c. k. solski vodja v Terstu. S serčno prošnjo se obernemo taj na vse venske rodoljube, v prav obilném stevilu k „družtvu sv. Mohora" pristopiti in ga po vsej moči v njegovem . 3 znese pristop- prežlahtnem namenu podpirati. učitelje ljudskih Po mna za u c i učence na léto 1 (tudi družtva) pa na lěto 3 1 na d in za nitno delo, dokazujejo njegove dozdanje děla. r fa telj in učenci, kadeř p 30 kr. srebra, za vse druge Dalej plačajo uči-k družtvu pristopijo sr. • v rečnik bo sostavljen iz vsih glavnih slavenskih na iz ruskega, poljskega, českega in jugosla 30 kr. sr. vsi drug pa 1 sr. upisnine Plačila 9 re c i j venskega po najboljih rečnikih. Razun tega bo pa tudi mnogo besed starocerkvenega in bulgarskega narečja zapopadel. Naročnina na pervi, to je, ali lole t kirane ali o db ali pollet • V h t v Cel a v C e popřed odrajtujejo infran skofije ali pa narav dot pod nadpisom : „Družt Pri J Le s v. M oddat slavensko-nemški del znese 5 gold, in se tako posiljajo. Vsaki pristopivši ud dobi pristopni listić dolgo prejema, da pride na svitlo pervi zvezek, kar se ima zgoditi mesca travna 1852. Potem pase in vse od druztva izdane bukve zastonj. Zraven se pa tadi povabijo in poprosijo vsi slov. bo izdajalo delo po zvezkih; naročnina za vsaki pisatelji za družtvo prav marljivo spisovati in zvezek bo znesla 20 kr. Celi rečnik bode ob- svoje spise pod gori naznanjenim naslovom v Celo vec segel kakih 80 pol v velikej osmiri. * MirkoB o go vič je v Zagrebu izdal pesme AntonaNemčiéa, ktere tudi „Narodne novine" lepo pretresujejo in hvalijo ; k r i s t j a d o P a 1 m o t i ć e vo izdano na stroške ilirske matice, pa zavolj tega r-ott nakupičili, in tako i . ? * ker so matičarji na njej pilili in preveč lepoglasje zaterli. Iz Dunaj a zvémo, da je zemlj o vid slo posiljati. Vselej mora na posebnem listiću pristavljeno biti, pod kterim p o g o j e m spisatelj svoj rokopis družtvu prepusti. Družtvo bo vse podučne in kratkočasne spise, ki kat. veri in nravnosti nasproti niso in v politiko ne segajo, radovoljno prejemalo. Imena druztvenikov ter druga naznanila in novice bodo vselej po „Bčeli" razglašene. Sicer se bo v vsem po družtvenih postavah ravnalo. venskih deželáže večidel dodělán bi utegnil ze ta mesec na svitlo priti tako i da Bratje ! zjedinimo se v omiko in požlahtnjenje na ko ga ne sega dolgo malega rase veliko zaderzevala etnografiško-statistiški popis in imenik ki bosta blizo 10 pol obsegla in ne moreta tako kmalo natisnjena biti. — Slovensko malo be rilo po g.g. knezoškofuLavantinskemu vredjeno, bo menda za kakih 10 dni na Dunaji popolnama na in slavno zatertega naroda, — iz in bodočnost je nasa! Živili Slovenci! V Celovcu 1. januarja 1852. Zacasni vodja: Zacasni tajnik: tisnjeno ; obseglo bo kacih pól. Fr. Cegnar. Andrej Einspieler mestni kaplan. Anton Janeèié ? zacasni gimnazialni učitelj O » Slov. Bčele"). Noviéat m « slovansUih Krajev. jilo , s hladilo senco zapék rastljin odvraćalo in prebi Iz Tersta pise Teržaški časnik, da se je za ne srečnike na Krajnskim do 7. januarja nabralo 5770 44 kraje. 1% Celjovca se zvé, da se je telegraf izLju vavce s silo potrebnim lesom previdilo. Bo ar daj srečo bljane v Celjovec na n o vi ga leta dan odpèrl, po novi m u družtvu, ki se je vstanovilo z namenam goli Kras z drevjem ovenčati, da bi Krasovce k pre vidu dopeljalo , da v neutrudljivi saji lesa vsa njih prihodna sreča leži, in da zistenje te sreće kterim so sedaj Celjovčani v hitri zavezi z Dunajem itd. ni nemogoce, ampak da je zgol njih rokam izroeeno. Iz Siska se od 4. tega mesca « V 55 Novieam" pise: (Konec sledí.) 55 Po mojim zadnjim pismu od 28. p. m. je šlo v vse so-sedne dežele veliko žita; prodalo se je med tem 4000 kr., 2000 vaganov vaganov vaganov pšenice po 3 fl. lOkr. do 3 fl. 30 Wovicar iz mnogih Urqjev. 4. dan t. m. se je začel zbor na Dunaji, ki na sorsice po 2 21 kr. do 2fl. 24 kr., 2000 predlogaustrianske vlade po poslancih večiga delà nemških turšice po 48grošev, 500 vaganov lepiga yladarjev posvetuje z e dinje nje vsiga nemškiga kup čijstva in mite ali cola: le Pruska vlada z nekimi 1000 vaganov lepiga ječ mena prosa po 45 grosev po 40 grošev, 1000 vaganov ovsa po 28 do 30 gro drugimi se še noće dosihmal tega zbora vdeležiti. — Cesar ^ i une v , luuu vugauuv uvea pu c^o u u ou gfu- ^v «v,w u»».»...»! »uv.v/iiu. vvcu ta cena žita je za zdaj precej stanovitna, samo 80 podělili predsedniku ministerstva g. knezu Schwar ovv , i« v/viit* /iiia j k> tét* Aiuaj }» i ttC) o tunu v i ina , n u ni u — r " . (j» »uvt.« ^ cena turšice nekoliko višji gré, zato ker od vsih straní zenberg-u in predsednika deržavniga sověta • V... . ... i. .y . wnn,, TT L 1, ____11,; l»„ïJl i ^ f „ „ ___• _ ___J „ ar se je zavoljo tega tukajsna zaloga za-njo poprasujejo m nekoliko pomanjšala. Na vodáh imamo led iicftuiinu puiuaujsčiiu. mu vouan imamu leu ; ker pa *iun«ujui , mraz od včeraj nekoliko odjenjuje, se je nadjati, dabo Leopoldoviga reda. 4ll rl ! 1 A/l 17 n I rk U to Iptn nn fiprn vnin pa ba ronu Kiibek-u velki križ Stefanovi ga reda, mini stru notranjih oprav o- dr. Bach-u pa veliki kriz Iz ukaza, kako se ima za tudi led kmalo odjenjal to leto naber a vojaskih novincov (rekrutov) go Lutomera. 30. decembra se je u našem kraju diti zvemo ? da v se ta mesec mora v vsih okrajih do nesreća pripetila. Radomrćanje so podirali u březnem locena komisija, ki obstojí iz kantonskih vradnikov, du logu za kurjavo breze; po nepazljivosti je posekáno hovnov in županov, popisni imenik dogotoviti, ki mora srednje veliko dervo posebičilo spoštuvanega moža Ma- za 8 dni v očitno naznanilo nabit biti za pritožbe ; te tija Strman-a, posestnika iz Brebrovnika, tako silno, da pritožbe bo potem komisija s kantonskim poglavarjem je že isto većer umri. Velika žalost je presunila celo prevdarila, in potem se bo imenik novincov napra občino , osobito pak njegovo rodovíno, ki je po taki ne- vil ? ki mora do 20. svečana končan biti. Asentna ko sreći marljivega in skerbnega oceta zgubila. Naj bi misija bo obstala iz bila ta zalostna prigodba izgl e d vsim, koji so mno gokrat v svojih opravilih prenečimerni! niga in 1 vojaškiga kantonskiga poglavarja, iz 1 civil zdravnika , iz 1 oficirja, 1 popis Iz niga oficirja, 1 vradnika vojne komisije in iz soseski tega namena sim naznanil to prisrodbo. nih prié Od vzdignjene narodske straže imajo Vremske doline. 0. *). Pridsi po svojim Dunaji v vojaski shrambi ze 800.000 pus, ki bojo popotovariji sopet v Ljubljano, sim se namenil v z majhnimi prenaredbami za vojake pripravne. Svitli spomin tega 111 v blagor «.I« « v> , ^v, 7 t » r--r--------------- Krašovcam popotovanja po nadvojvoda Janez je v Gradcu zbolel; toraj je zboi Vremski dolini in njeni okolici ob kratkim omeniti ? ker kmetijskein zgodovinske družbepreklican.— Slavni je gotovo vsakimu rodoljubu jako drago se soznaniti z Di ak o varski skof g. Strossmayer je apostoljski okolicami svoje domovine, zlasti zvediti posebnosti ne- vikář v Ser bii izvoljen. — Govori se , da bo voj vođina kterih krajev. * Srbska sopet z Ogerskim zedinjena. Iz Osrer Vremska dolina, dasiravno blizo velke ceste ski ga cr rejo cele tru me ciganov memo Dunaja, ki se med Tersta m in Ljubljano, je li malo znana. Pot preseljujejo v Algier na Afrikansko. — Na E r d e 1 j s k im od Snožeč do Vrem je grozno slaba in neprijazna. je letos tako pozno zima nastopila, da nar stařejiïjudjé ne pomnijo; konec listopada so ondi cvetele in zo- Napoleon od dne do dné bolj stopa v Huda Kraška pustota spremlja popotnika od Ga berk a do Gorici ce. Pogled v Senadolje mu obudi mise!, da bi trud in umetnost tudi zanemarjene visocine , čez tega rele jagode. stopinje nekdanjiga cesarja Napoleona; na bandera ktere cesta pelje, znal sčasoma v rodoviten, prijazen, pride Francoski orel, na novo kovani denar na eno z drevjem osenčen svet spreoberniti. Kodar sadaj ovca stran p o d oba Napoleona, na drugo stran napis ,,Lj ud o- komaj pod gorećirni soleními žarki ali v silni borji revni- vlada franeoska", nad ta napis pa krona, kakor je ga živeža med raztrošenim kamnjem iše, bi se znale brez- stevilne trume drage govedine »tvri.i.v u mu«/ uiagc çuvcuiiic in visoko cenjeriih Kraš- «------ — • - ----- - — — — -- -------v- --------7 kih konj na lepih pašnikih pod drevno senco v prijaznim Napoleon si je določil vsako leto 6 milionov frankov. Napisi poprejsne ljudovlade: „svoboda , enakost in bra- Kraski rojaki ! bi vas imel spod- tinstvo" so povsod izbrisani, drevesa v spomin svobodě to že ob času sklenjeno bilo , ko je césar Napoleon še konsul bil; nova vstava bo te dni na znanje dana hladu vesti. Ta pogled, dragi badati, se obdelovanja svoje zemlje z veći marljivostjo, so povsod posekane, okoli 3000 Francozov ima zapertih. kot dosadaj lotiti, zlasti ker vam bodo dohodki od velke — ceste v kratkim večidel minuli, in vas potem primorali, božjiga groba v Jeruzalemu vse svoje stroške iz dohodkov zemlje si omisliti. Nikar opira svoje pravice na privilegij, ki ga ji je kalif 0 mer V Carigradu presoduje komisija pravice do sv. ; gerška duhovšina ne mislite da vaše vaš gmajne níso vredne nobenépoprave, nekdaj podělil, Francozi pa terdijo svoje pravice 8 trud zastonj , kteriga bi obemili in da bi bil vès za zboljšanje svoje zemlje. Ozrite se na cesarsko Li pogodbo od leta 1840. med Krasko pusavo lezi pico, ktera enaka raju poglejte sèm ter tjè staje, posajene po krajih, kodar Ker so nekteri g ćniki »Nov se po ki kd ceni postali, jih opomním d N d v tedn (v borja nar hujši briše, in vender lepo rastejoí Tako bi za celo leto 3 fl., s p tudi drugot posajeno drevje tudi rastlo , hudi piš burje krotilo, rahlo zemljo odnesa varovalo, jo z listjem gno- do in saboto) izh in b P vred 4 fl- veljajo; p ti ceni se razdeli naročilo da P ali četert leta. Prosimo tedaj tišti, ki so p r e m * manj poslali se tudi novi poslali, dopošlj laročniki, ki se kolikor so od iročiti hočeio, Prosimo, obljubo zastran natanjčniga imenika kervine po tem in ženitne žlahte , po Krasu znaniga, kmalo spolniti. Sicer zamoremo o ti priliki svojim prijatlam Vred. z naročnikov »N em na znanje dati da pristopil to leto posebno veliko novih «• V • v . Zaloznistvo Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.