Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 128.	V unDiitt v sredo, i junija 1917.
Leto XLV.
■i Velja po polti 1 wm
n o«!o let« aaprtj.. K 28»— u aa min ,, .. „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletno. n 29-— aa oatalo iaoaematvo. „ 38'—
V Ljubljani na domi Sa esle leto uprt].. B 24*— aa aa neaeo . • E 8*— f ifinl prilrau Btirtu „ 1-80
E9 Sobotna Izdajal b
Sa oelo lato.....K
aa Hemčl|o oeloletno. « 8'— aa ostalo laoaamstTo. . H-—
i Inseiatii
Enostolpna petitvrsta (72 mm Uroka la 3 mm visoka ali nja
prostor) aa enkrat .4. . . po 30 t aa dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Enoatolpna petitvrsta po 60 v
Ishaja vsak dan imemii nedelje ln praznike ob 3. nri pop.
Bedna letna priloga vozni red.
HF Uredilitve |e t Kopitarjevi nliol Stav. 6/3L Bokopiai se ae vračajo; nefranklrana plBma ce ne mm apraJaau|o. — Uredniškega telefona štev. 74. e=
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo |e v Kopitarjevi nltol it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
vredno harmonijo vseh narodov. Italijanska prislovica, ki izraža hotenje po nekem mestu s slavno besedo; »Neapelj vidi in potem umri«, se je v koprnenju Italijanov strašno uresničila. Nešteta krdela so vodili na boj, da uresničijo, po čemer so koprneli — dosegli so pa le edin uspeh: cvet italijanske mladine so žrtvovali blaznemu imperialističnemu senju, slepemu roparskemu pohlepu, ki se ne more z nobenimi stvarmi in z nobenimi moralnimi razlogi kakorkoli opravičiti in olepšati. Še neko drugo pri-slovico Italijani zelo radi izgovarjajo. Govore o »Roma Intangibile«, o mestu, ki se ga ne sme dotakniti nobena roka, ki predstavlja kos narodne dediščine, katere nedotakljivost je svetišče. Tudi mi imamo svoj »Trieste Intangibile«.
Naval proti Trstu je simbol italijanske slabosti in moči monarhije. Brez zvestobe in perfidna je ostala italijanska politika, nasproti lastnemu narodu se ne more sklicevati niti na uspeh. Vsi ti zavratni napadi, ki se obračajo proti izdajalcem, so med napadenimi poglobili čuvstvo skupnosti. Besede, ki jih je bil govoril cesar Karel generalnemu polkovniku Boroeviču, izražajo na najlepši način poglobitev in oživljenje vezi, ki kot moralni izid bojev ob Soči družijo dinastijo in narode monarhije. Cesar Karel je gledal na Trst, in ni mu bilo potrebno, da 'oi bil koprnel, marveč gledal je z naj-upravičenejšim zadovoljstvom. In prebivalstvo ;e gledalo nanj hvaležno in s spoštovanjem, ki je njegovo čuvstvo popolnoma, dostojno in vznosno izrazil.
sprotje proti Italijanom sta začela ustvarjati za Slovence ugodnejši položaj, kot jim gre po številu in pomenu. S svojo demonstracijo so svojemu ugodnemu stališču samo škodovali.«
Čudovita je nemška logika. Dr. Stein-wender se boji za nas, ki smo se tako junaško bojevali in ker smo nastopili vedno v avstrijskem zmislu proti Italijanom kakor tudi zoper vse ostale sovražnike našega cesarstva kateregakoli plemena, da smo si s svojo državno - pravno izjavo ško-ozemlja pod habsburško dinastijo, kako smo se postavili v nasprotje I proti kroni? »Erklare mir, Graf Orindur.«
llaliiani v flvsiriji in jugoslovanska afirmacija
je naslov uvodnega članka sobotne številke tržaškega dnevnika »La Gazzetta di Trieste«. V njem se izraža bojazen, da bi znalo priti do združitve vseh avstrijskih Jugoslovanov ter do iz tega izvirajoče posledice nadvladja le-teh nad Italijani. Pisec članka stavlja vprašanje: »Kako ločiti slovanski živelj od italijanskega v mešanih deželah, kakor so Goriška, Istra in Dalmacija? Kako zaprečiti, da se ne bo kaka italijanska manjšina izgubila v novem političnem slovanskem telesu? Kakšna bi bila njih usoda?« Kakor nas dosedanje žalostne izkušnje uče, smemo i mi staviti, in sicer zaradi-tega s še večjo upravičenostjo enaka vprašanja glede usode beneških slovencev. —<
Roke proč od našeoa naroda!
Naš narod je pravo zlato, vse hlepi po njem, še bolj pa po njegovi zemlji, ki tvori prehod na morje. Slovenski narod danes pozna ves svet. Svetovna vojna je celemu svetu odkrila ta zaklad. In vsak si lasti pravico, soditi o njem, vsak ga hoče deliti po svoje,
O ameriškem Wilsonu smo časih čitali v newyorškem »Glasu Naroda« mnogo zanimivih stvari. »Glas Naroda« je pisal o njem, kako je »obljubil zavzeti se za slovenske koristi«. Že takrat smo rekli, da hoče »Glas Naroda« s tem loviti le kaline in da ne rabimo takih zastopnikov in zagovornikov, ki nas nikdar videli niso in naa ne poznajo. In sedaj nam Wilson — prodaja Trst, naš Trst, kakor bi imela Italija zaraditega pravico do Trsta, ker so bile avstrijske vlade pred vojsko tako slepe, da so pustile ondi naš živelj, ki se je naseljeval v Trstu, poitalijančevati in Slovencem in Hrvatom v Trstu niso hoteli dati šol. Trst pa kljub temu ni postal italijanski in je še danes največje slovensko mesto, v katerem je celo po uradnem štetju, katere-a so izvršili italijanski uradniki, še en-rat toliko Slovencev kot v Ljubljani, Ruski revolucionarji so odkrili tajno pogodbo sporazuma, po kateri naj dobi Italija južno Tirolsko s Tridentom, celo Primorsko, severno Dalmacijo z Zadrom in Splitom, Albanijo z Valono, Tako dele ti prijatelji »malih narodov« male narode, ne da bi jih vprašali. Celo ruski socialni demokrat Ka-menijev se je oglasil sedaj ter »energično« zahteva, naj se da nazaj ne le Alzacijo in Lotaringijo Franciji, ampak tudi Trst Italiji, kakor bi Italija Trst sploh kdaj imela. Vsi ti glasovi pa seve namenoma prezro, da je avstrijska last bila nekdaj slovenska Benečija in da imata Avstrija in naš narod do tega dela Italije veliko več pravice, kot Italija do Trsta, Primorja ali Dalmacije.
Ti glasovi dokazujejo, kako prav je imel naš list, ko je takoj spočetka odločno nastopil proti vsakemu ljubezničenju z entento in da je pobijal vse izjave entente kot fraze in njihove glasnike označeval kot lahkomišljene frazerje. Tista peščica Slovencev v Ameriki, ki je sledila obljubam entente, je sedaj, ko Wilson prodaja naš Trst, osramočena tako, kot smo že naprej obljubovali. Pot našega naroda je bila preko teh fraz in frazerjev, bila je odkritosrčno z Avstrijo. Tu je naša domovina in tu hočemo v korist državne misli na jugu priboriti pravice hrvatsko-slovenskemu narodu!
Povsod smo Slovenci in Hrvatje dokazali, da smo proti ciljem entente. Stoletja govori o tem hrvatsko-slovensko junaštvo na vseh bojiščih, na katerih se je borila tekom stoletij Avstrija za svoje pravice. Zato le z zaničevanjem moramo beležiti take pojave, kakor je n. pr. članek v celjski »Deutsche Wacht«: »Jugoslovanska politika v službi entente.« V polemiko se z bedastočo, da bi bilo v avstrijskem parlamentu zahtevano združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom v smislu entente, ne bomo spuščali. Takega združenja ententa nikoli ni zahtevala. Združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom je najboljše sredstvo proti njenemu izrabljevanju jugoslovanskega vprašanja in gotovi jugoslovanski protiavstrijski propagandi. Tako združenje je naš narod zahteval že od nekdaj, ta klic združenja pod habsburškim žezlom je ponavljal vedno, tudi 1. 1866., ko se je vršila vojska Prusov proti Avstriji, Naš narod je bil svojemu vladarju vedno v vsakem položaju zvest, ni nikdar poznal dru-ega kot svojo patrijotično dolžnost, ko je ilo Avstrijo treba v dejanju braniti. Ljudje, ki so polni take nemške nacijonalne zagrizenosti, t. j. tiste plitvosti, ki ne privošči Slovencem, da bi smeli n. pr. na celovškem kolodvoru zahtevati železniških voznih listkov v svojem maternem jeziku, nas s svojimi natolcevanji ne morejo žaliti. Mi smo prepričani, da so svetovni dogodki taki, da pri merjenju pravic našemu narodu taka plitvost ne bo mogla priti v po-štev tam, kjer se bo gledalo na resnično korist Avstrije. V Avstriji je poleg Nemcev še sedem narodnosti, ki imajo isto nra-
vico do države. Na Nemcih je to dejstvo spoznati in se z ostalimi narodi sporazumeti o skupnih interesih. Privilegiranega stališča za posamezni narod pa ti narodi vsekakor ne priznajo, in narod, ki tako stališče zase zahteva, ne misli avstrijsko.
Te dni smo čuli geslo: Država za vse in vsi za državo! To pa je enakopravnost, to je pravica, in te ne razumejo tisti, ki se za nas v ententarskem ali v zagrizenem nemškonacionalnem zmislu sedaj tako zanimajo, Zato pa vsem veljaj naš klic: Roke proč! Pravica bodi: Močna Avstrija na jugu, kot taka pravična svoji zvesti železni brambi na jugu — hrvatsko-slovenskemu narodu!
Cesarica Cita in slovenska mladina.
Vso odkritosrčno ljubezen mlaclih src je slovenska mladina prinesla nasproti cesarici Citi, ko je vladarica stopala po slovenski zemlji. Kakor bi mladina čutila, kako pri srcu je cesarici Citi mladina in njena vzgoja. Bilo je uprav ginljivo, kako je vzljubila slovenska mladina cesarico Cito: svojim materam ne deli večje ljubezni in zaupnosti. Na Viču pri Ljubljani, kjer je velika delavska naselbina, je mladina v soboto in nedeljo ves čas čakala ob cesti, da ne zamudi trenutka, ko se pripelje mimo cesarica. Posebno v nedeljo je imela cesarica ob cesti najzve-stejšo stražo: na stotine ubogih delavskih otrok, ki so sicer bosonogi čakali nanjo, a s tem bogatejšo, pristno ljubeznijo. Kako je stražila ta mladina cesto, kako jo je okrasila! Potrgala je cvetke na travnikih, donašala je zeleno travo in z zeleno travo je nastlala cesto, da jo je popolnoma pokrila, v to zeleno preprogo pa je iz cvetk sestavila kronice, začetne črke cesarice, zvezdice itd. — da se je videlo, kakor bi bil pred cesarico spletena umetna preproga. Male ročice otročičev so cesarici napravile vse to — njej, ki ljubi otroči-če in cvetlice. Otroci so pazili na vozove, ki so prihajali po cesti, da jim niso poškodovali teh priprav, nosili so v vrtnih kangljicah vode in škropili, cla bi pred cesarico se ne vzdignil cestni prah. Bilo je pa tudi mnogo otrok naših beguncev, otrok brez prave domovine, ki so tem zaupljivejše čakali, cla jim pogled cesarice pove, cla bo njihovo trpljenje enkrat poplačano. Da, cla — cesarica je videla našo mladino, njene jasne oči, v katerih se bleskečejo skriti demanti. Videla je narod naš ob bojni črti, kako brani domovino in prestol, videla je doma njegovo zlato mladino, videla je njene oči u-prte Vanjo, proseče jo za boljšo bodočnost. Te oči so prosile cesarico: Dvigni nas, odpri nam slovenskim otrokom šol, kjerkoli biva slovenski narod, tla se z izobrazbo dvignemo, a s tem dvignemo tudi moč države na jugu!
Cesarjev razo ed oUlsKu soške armade.
»Wiener Allg. Zeitung«, ki je polurad-no glasilo zunanjega ministrstva, piše o cesarjevem posetu soške armade nekaj jako spominjajočih stavkov, ki so tembolj značilni, ker sta bila s cesarjem v Ljubljani in v Trstu, kakor znano, tudi zunanji minister Czernin in general pehote pl. Arz. »\Vie-ner Allg. Ztg.« izvaja:
Če pomislimo na ta razgled, s katerega je cesar ob svojem posetu Trsta gledal na morje, se nehote spominjamo razgleda, o katerem sc je poročalo pred dvemi leti. Takrat je vodil italijanski kralj svoje goste enega za drugim na stolp v Ogleju, da jim je pokazal Trst. Kazal je na Trst v daljini, na »neodrešeno« mesto, ki ne more pričakati italijanskega gospostva, ker tako koprni po njem. Čete italijanskega kralja so od takrat izvedle deset strašnih ofenziv, da izvedejo odrešenje. Cena, ki jo je plačala dežela zanje, je bila strašna. Uspeh na avstrijski strani je bil sijajen. Vsi ti navali so lc utrdili zvežo med vladarsko rodbino in vsemi narodi v obrambi proti italijanskemu napadu in iznova dokazali občudovania
Nemški mmM in izjava S. L. S.
Nemški nacionalci ne razumejo, oziroma nočejo in ne morejo več razumeti ustavnega življenja in zato se razburjajo ob vsaki priliki, ko Avstri-jani nenemške narodnosti označujejo svoje stališče. Načelo velike Avstrije samoupravnih in svobodnih narodov jim ne gre v glavo, oni sanjajo še vedno o nemški hegemoniji v Avstriji, na-špikani z raznimi »belangi« v senci absolutizma. Demokratična ideja — vse to se jim zdi španska vas. Patriotično pojmovanje in zvestobo do dinastije, katero smo Slovenci pokazali z dejstvi na vseh bojiščih Evrope (Vide Stein-wenderjevo izjavo v včerajšnji »Tages-posti«) stavijo že v vrsto izdajstva. Posebno se razburja »Grazer Tagblatt« nad izjavo S. L. S. V številki dne 5. t. m. prinaša izjavo S. L. S. dobesedno z naslednjim komentarjem: »Slovenec« je objavil dne 26. maja sledečo izjavo, ki jo radi tega ponatiskujemo, da bodo tudi Nemci v Avstriji vedeli, kako visoko leteče načrte so vzbudili zadnji politični dogodki v glavah slovenskih politikov in kako javno razpravlja slovensko časopisje stvari, ki spadajo v celoti h glavnim vzrokom svet. vojne. V prvih vojnih letih so o vpeli teh stvareh previdno molčali, sedaj pa j i 11 razglašajo glasno pred celim svetom, računajoč na utis v inozemstvu (? ) po krivici ali mogoče tudi po pravici — oduševljeni po gotovih dogodkih v notranjosti.«
Če mislijo nemški nacionalci, da se bomo mi danes vznemirjali nad takimi denuncijacijami in sumničenji, se motijo. Nova Avstrija pod habsburško dinastijo je čisto drugačna kot si jo predstavljajo nemški nacijonalci.
jazvrslilev izjav."
Pod tem naslovom piše dr. Steinwen-der v včerajšnji »Tagespost«:
»Slovenci, ki ne morejo govoriti o državnem pravu, ker ga nimajo, so zahtevali tudi narodno avtonomijo. Toda pod pritiskom z njimi združenih Srbo-Hrvatov sc niso zadovoljili samo z aneksijo slov, delov Štajerske in Koroške, ampak so posegli tja na Ogrsko, Hercegovino in Bosno. S tem niso ravnotako kot Čehi, prav nič dosegli, ampak so se postavili na ravno tak način v nasprotje z istimi faktorji (Ogrsko in krono). Storili so šc celo večjo politično napako. Junaštvo slovenskih čet in na-
Cesar is cesarica ea Koroškem.
Beljak, 4. junija. (K. u.) Cesar in cesarica sta, ko sta odhajala s soške bojne črte, osrečila danes Koroško s svojim po-setom, Vladar se je peljal predvsem — poleg njegovega navadnega spremstva sta ga spremljala maršal nadvojvoda Evgen in armadni poveljnik — skozi Ziljsko dolino in čez Podkorensko sedlo v dolino Podkoren-ske Save. V dolini ob Savi in v sosednem ozemlju si je ogledal cesar čete in odposlanstva čet. Dlje časa se je mudil cesar v Trbižu, kjer so ga čakala krepka odposlanstva najrazličnejših čet, ki se vojskujejo na koroški bojni črti. Najvišji vojni gospod je, kakor vselej, nagovoril vse odlikovane častnike in vojake, posameznikom je podelil tudi odlikovanja.
Cesar se je bil nato peljal v Ziljsko dolino, kjer se mu je pridružila tudi cesarica, ki je bila prej obiskovala razne vojne bolnišnice. Iz najoddaljenejših dolin so prihajali domačini, da pozdravijo ccsarja in cesarico.
V Šmohorju sta se cesar in cesarica mudila več časa. Na cestah kraja, ki jih obdajajo krasna senčnata drevesa, so stali šolska mladina, civilni in meščanski dostojanstveniki in glava pri glavi prebivalci. Vladar je nagovoril odposlaništva došlih častnikov in vojakov. Cesarica ie medtem obiskala v Šmohorju bolnišnice. V posebnem avtomobilu so vozili zaboje, v katerih' so se nahajali darovi cesarice ranjencem. Cesar in cesarica sta se nato peljala skozi lepo okrašene kraje, skozi mogočne slavoloke, skozi smrečje gozde v Plibcrk, kjer je bil sprejem nad vse mikaven. V zgodovinskih oblekah, z delavnim orodjem v pesteh, so čakali rudarji cesarja in cesarico, ki sta se mudila več časa med ljudmi. Med gromovitimi »Gliick auf!«-klici sta se peljala nato v Beljak. Kakor zjutraj, je bilo tudi zdaj celo mesto na nogah. Obkoljena od Beljačanov in Beljačank sta prišla cesar in cesarica na kolodvor. V dvornem čakalnem salonu sta nagovorila cesar in cesarica še veliko dam, posebno takih, ki so si pridobile zasluge v vojni preskrbi.
Cesar in cesarica sta se nato najpi;«rč-nejše poslovila z maršalom nadvojvodom Evgenom, z generalom pehote nadvojvodom Petrom Ferdinandom, z arinadnim poveljnikom in z ostalimi višjimi častniki, z deželnim predsednikom grofom Lodra-nom in z ostalimi dostojanstveniki, ki so prišli k slovesu. Ob 6. uri 15 minut jc zapustil dvorni vlak med viharnimi pozdravi množice, ki se ic bila zbrala na in nred kolodvorom, /
Beljak, 4. junija. (K. u.) Cesar je izrazil koroškemu deželnemu predsedniku grofu Lodronu za izvrstno službovanje med vojsko svoje priznanje in mu izročil danes vojaško zaslužno svetinjo na traku vojaškega zaslužnega križca.
Cesar in cesarico oa Predariskem.
Feldkirch, 5. junija. (K. u.) Večdnevno potovanje cesarja in cesarice je zaključil danes poset Predarlske. Cesar, ki tako dobro pozna obe državi monarhije, se ravno' na Predariskem še ni nikdar mudil. Dolgo časa je že želel, da bi prišel k vrlim, pridnim prebivalcem dežele. Cesar in cesarica sta obiskala Feldkirch, Dornbirn in Brc-genc. Predarlčani so dan slovesno praznovali. V Feldkirch sta se pripeljala najvišja gosta ob 7. zjutraj. Cesai se je podal v župno cerkev, kjer je molil, Peš sta se podala nato cesar in cesarje^ v znani zavod jezuitov Stella Matutina^ jf^ed Stella Matu-tina je pozdravil cesarja ip/:esarico rektor zavoda. Cesarju in cesa^ci.pta se poklonila na čelu gojencev sinova,»fldvojvoda Franca
Salvatorja in princa Luisa Parmskega. Najvišja gosta sta si ogledala zavod. Ob 8. uri sta cesar in cesarica zapustila zavod; po prisrčnem slovesu sta ob 8. uri 15, minut potovala dalje,	v<:
Zadnji dnevi volnena posojila.
V par dneh bo končan termin: za podpisovanje vojnega posojila. Od vseh strani se slifii, da podpisovanje ugodno napreduje in da bo končni uspeh tega vojnega posojila izdaten. Ta dva dneva, ki sta še na razpolago, je nalo-
fa splošnosti, da deluje vsak v svojem rogu za ugoden uspeh 0. vojnega posojila. Kdor še ni podpisal, naj hitro podpiše in kdor je premalo podpisal, naj takoj zviša svojo prijavo. Sovražniki se pripravljajo za nov napad na osrednje sile. Potrebno je, da smo ne samo vojaško, marveč tudi financijel-no pripravljeni. Samo velik uspeh vojnega posojila bo sovražniku dokazal, da smo nepremagljivi.
naši vrgli pri JamUah Italiiaiie
Ujeli 171£astnikua in 6500 mal
Vseh Italiianou u naši obrambni bilo nletlh 22.000.
Italijani so si zelo'Vtfako obetali od 'desete ofenzive. Italf^ti^ko časopisje je kar vriskalo zmage pijano nad trenutnimi pridobitvami pri Kuku in Jam-ljah. V duhu so že zrli pred seboj Trst, »Vipavsko dolino, celo Adrijo v rokah italijanskega imperijalizma. In res, laški sunek je bil zastavljen s tako silo, a takimi množicami in artiljerijsko predpripravo, da so v prvih dneh naša srca drhtela nemira, češ, kdo ve, ali se posreči vzdržati junakom ob Soči ta strašni naval na našo zemljo. Toda naše vojaško vodstvo je bilo mirno. Bo-roeviča, danes odlikovan z redom Marije Terezije, je čuval in vedel, da so vsi laški napori zaman. In danes, ko je laška napadalna sila že opešala, je došla razveseljiva vest, da so naši med Grmado in Tržičem, južno od Jamelj zastavili svoj protisnnek, vzeli Lahom pazaj več višin okrog Flondarja ln jih po ljntem bojn obdržali. Vsi laški na-porj iztrgati nam te postojanke, so se ^dosedaj izjalovili. Sovražniku smo vzeli zopet 6500 mož in 171 častnikov, ta-' ko^a smo v deseti soški defenzivni bitki ujeli vsega skupaj 22.000 Italijanov. jSi Sogodki nas napolnjujejo s samozavestjo. Lah ne bo pustošil dalje naše ' slovenske zemlje. Žrtev in izgnancev imamo dovolj. Naši junaki so mu zastavili močan zid in ob tem zidu si je sovražnik razbil svojo glavo, -h q Boji še niso zaključeni! Sovražnik ;bo j>oslal nove množice v boj, toda tudi od naše strani ni izrečena še zadnja be-<eedB.
• • •
• : .Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali dne 4. t. m. o položaju: Naše današnje uradno poročilo pribije, da je nastopilo dozdaj na soški bojni črti približno 35 divizij. Cadorna more še s 4 do 5 nedotaknjenimi divizijami na soškem bojišču napadati. Vse kaže, da bo nastopil ž njimi na tesnem prostoru, najbrže na južnem delu Krasa.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. junija. Uradno:
Južno Jamelj — nekako sredi pota med Tržičem in Grmado — so osvojile naše čsxe s protinapadom, ki je bil po načrtu pripravljen in izveden, znaten del jarkov, Id so jih bili Italijani preti dvema tednoma v tem odseku vzeli,
Sovražnik je vrgel zaman v boj svoje rezerve, katere so prišle peš in se pripeljale v avtomobilih, da M nam bil zopet iztrgal ozemlje, ki smo ga bili pridobili.
V borenju, ki je trajalo podnevi in ponoči in se je še danes zjutraj povišalo do največje bcssostl, ker so nastopila nova italijanska ojačenja, je naša junaška pehota na celi črti zmagala.
Sovražnika smo povsod vrgli.
Na hrabri obrambi naših čet so se tudi popolnoma izjalovili poizkusi Italijanov, da bi bili razbremenili svoje južno krilo s sunki pri Kostanjevici, na Fajtem hribu in vzhodno Gorice.
število ujetnikov, ki smo jih bili v&raj odvedli pri Jamljah, znaša 171 častnikov in 6500 mož.
Skupna vsota, o kateri se je zadnjič poročalo, se je torej zvišala na za obrambno bitko nenavadno veliko višino 22.000 ujetnikov.
Nad Cortina d* Ampezzo je bilo v zračnem boju sestreljeno sovražno dvokrilno !a!alo-
Slovenski Štajerci na Sv. Gori.
Slovenski vojak piše s Sv. Gore:
Slovenski mladeniči stojimo vedno prvi v rojni vrsti proti izdajalskemu Lahu. Lah je poskusil svojo srečo in je začel napadati svetovnoznano Sveto Goro pri Gorici. Sreče pa ni imel pri tem nobene. Prišel je sicer gledat nekoliko v naše jarke, a naši hrabri domobranci in lovci so ga zopet naglo pognali nazaj. Imel je neštevilno ranjenih in mrtvih. Svoje jeze nad nami pa ni pozabil; prišel je še drugi dan zopet nas obiskovat. Naši 87ti so priskočili na pomoč in so ga zdrobili na kosce, da skoraj nobeden nI ušel. Kar jih je še ostalo živih, smo jih vjeli, da bodo pri nas kamenje tolkli po cestah. Boji so bili uprav strahoviti. Ni ga prostora, kjer ne bi granata udarila. Skoro vsako drevo je izruvano. Hvala Bogu, naših afntov Lah ni prepodil; stali so kot hrast neomajano in čakali nestrpno na življenje in smrt! .Vse za Avstrijo in slovensko domovino!
Italijani nameravajo vzravnati bojno črto v Vipavski dolini.
Lugano, 4. junija. (Kor. ur.) »Giornale d' Italia« pravi, da bodo morali Italijani predvsem vzravnati bojno črto v .Vipavski dolini.
Priprave za nove boje pri Soči.
Curih, 5. junija. Na obeh straneh se pripravljajo na nove boje; zato počivajo. Letalci pa medtem najživahnej-še letajo in poizvedujejo, kaj da dela sovražnik. Posamezne skupine letalcev* se spoprimejo večkrat v vroče in ostre boje, ki zahtevajo spretnost in bliskovito nagle sklepe. Avstrijski letalci italijanske zelo prekašajo. Italijanske le* talce krepko podpirajo Angleži; italijanski letalci se tudi močno vozijo z angleškimi letali. Avstrijski letalci kljub vsem obrambnim pripravam pri-lete mnogokrat globoko v italijanski etapski prostor, kjer niso samo izvedli važnih poizvedb o premikanju čet, o preskrbi s strelivom itd.; marveč so tudi uničevali z bombami kolodvorske naprave, vlake, municijske zaloge itd. Na obeh straneh izrabljajo pri Soči odmor za to da izboljšavajo sestreljene in vzravnane jarke in postojanke, da privažajo nove topove v postojanke in da nameščajo nove strojne puške. Iz-praznujejo tudi bojišče. Pokopujejo na tisoče mrtvih vojakov. Temu žalostnemu delu se mora posvetiti največja pozornost, ker je poletje vroče in bi smrad trupel, ki gnijejo, lahko zelo vojakom škodoval. Boji v velikem počivajo. Le mestoma se razvijejo boji.
Italijanska laskava sodba o naši armadi.
Lugano, 4. junija. (Kor. ur.) »Stam-pa« poroča z bojne črte: Avstrijsko topništvo deluje z dobrim učinkom tudi brez telefona. Uporabljajo v ta namen rakete, ki se vidijo tudi podnevi, katere izpusti lahko posamezni vojak v prednjem delu jarka. Najvažnejši avstrijski protinapadi so se uvedli z znamenji raket topničarjem. Poročilo hvali avstrijsko pehoto, česar Italijani še niso storili. Pravi, da mora italijanska javnost, ako hoče pravilno soditi o lju-tosti bojev, ki so povzročili, da so boji utihnili, poznati in upoštevati odporno silo, junaštvo in žilavo vztrajnost avstrijske pehote. Italijani neopravičeno Uudceniuieio odDorno moč sovražneca
materiala ljudi. Avstrija url v resnici Se danes izvrstne vojake, ki za Nemci popolnoma nič ne zaostajajo. Nemci nadvladujejo morebiti glede na silo in z. ozirom na organizacijo topništva, a 'Angleži in Francozi se gotovo ne bore s previdnejšimi, žllavejgiml in na smrt bolj ne ozirajočiml se vojaki, kakor Italijani. Po triletni vojski nastopajo Avstrijci še vedno tako krepko in trdno v obrambi, da jim more biti ofenzivna moč italijanskih vojakov kos le da napno vse svoje sile. Avstrijci so tiste kose bojne črte, ki so jih nameravali braniti, do skrajnosti branili in jih niso poizkušali zopet vzeti le enkrat, marveč desetkrat in dvajsetkrat. Avstrijska pehota zna še vedno ponosno kljubovati in umirati. Odlikuje se v osebni delni brambi, posebno tam, kjer brani postojanko le malo mož; a ravno tako gre v najbolj krvavi metež z množicami, vsled česar ni mogoče preprečiti, da ne bi se zmajale italijanske črte, kar povzroči, da izgube Italijani brigade. Poročilo hvali tudi avstrijske strojne puške posebno v obrambi do skrajnosti.
Angleži in Francozi o italijanski ofenzivi.
Rotterdam, 4. junija. Angleški in francoski listi so »seveda« popolnoma zadovoljni z uspehi italijanske ofenzive. Pravijo, da so računali s tem, da se ne bo še prebila sovražna bojna črta takoj, ko se je ofenziva pričela. Posrečilo se je, da so potisnili sovražno bojno črto nazaj, kar bodo morali v bodočih bojih izrabiti. Za odločilen boj so že vse pripravili. Istočasno bodo napadli vse sovražne postojanke. Dosegel se bo na to tisti uspeh, ki se je bil določil na skupnem vojnem svetu, predno se je pričela lani zima. Ne more se prerokovati če bo že končana vojska pred zimo a po človeški sodbi bodo odločili bodoči ofenzivni boji.
švicarske in angleške sodbe o Cador-novih »zmagah«.
»Basler Nachrichten« pišejo: Kri, ki se je v deseti soški bitki zopet pre-lila, je tekla zaman. Smotra vojske namreč nista Kuk in .Vodice, marveč Trst. Do tja pa imajo italijanski voji skoraj ravno tako daleč, kakor, ko se je bila pričela vojska. »Manchester Guardian pa nevoljno izvaja: Dogodki na soškem bojišču se razvijajo podobno, kakor na francoskem bojišču. Od začetnih krajnih uspehov se prav za prav ne more beležiti dobiček ozemlja. Zdi se, da se osrednji velesili omejujeta na obrambo.
Palazzo Caffarelli.
Lugano, 4. junija. Rimski občinski svet se je pečal včeraj s predlogom o razlastitvi palače Caffarelli, ki je lastnina nemškega veleposlaništva v Rimu. Magistralni svetnik Apollone je zahteval v imenu magistrata, naj se palača podre, da se bo Kapitol očistil neprimernega modernega poslopja. Občinski svet je na to sklenil pozvati vlado, naj se sprejme Kapitol postavno v zgodovinsko ozemlje in naj ga izroči mestni upravi.
Bolezen italijanskega kralja (?).
Genf, 4. junija. Iz Lyona se poroča, da so morali kralja Viktorja Emanuela zapreti v sanatorij, ker so njegovi živci radi izgub italijanske armade in njenih neuspehov težko trpeli. Drugi pa trde, da je vlada nasvetovala kralju, naj se poda v sanatorij, da se izogne napadom, ki jih nameravajo nanj.
Nehvaležnost Italijanov nasproti Angležem.
Dunaj, 4. junija. Na italijanskem bojišču sodelujejo tudi angleški težki topovi. Italijani so prosili za nje, da bi jim pomagali povodom ofenzive. Zdaj se pa italijansko časopisje, seveda ker je tako naročila italijanska vlada, zahvaljuje Angliji tako, da demonstrativno molči, da so se tudi angleške baterije udeleževale soške ofenzive. Italijani ne smejo izvedeti, da so se Angleži soške ofenzive močno udeleževali. Neuspeha te ofenzive ne sme še podčrtati dejstvo, da so celo za neuspeh potrebovali tuje pomoči in podpore. Sicer pa ponavljajo Italijani svoj lanski nastop, ker so tudi takrat zatajili, da je Brusi-lova ofenziva prekinila avstrijsko ofenzivo na južnem Tirolskem.
Italijani v skrben.
»Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Milana: Previdne izjave radikalnega angleškega časopisja s stališča štirisporazuma nasproti liberalizirani in demokratizirani Avstriji zasledujejo italijanski listi pozorno in ne brez skrbi. Zdi se, da z dogmo razdelitve Avstrije le malo soglašajo in zahtevajo opozicijo Italije. Italija, ki sc proti uresničenju velikosrbskega maksimalnega programa v Avstriii odločno brani, seveda ni
zadovoljna z avtonomno jugoslovansko državo v avstrijski državni zvezi kot sosedom.
Londonsko poročilo »Corriere della Sera«, katerega naslavlja list z »Angleške iluzije o Avstriji«, navaja »Manchester Guardian«, ki z izrecnim preudarkom vojaških zaslug Italije njene zasluge na uresničenje narodne enote priznava, vendar pa pod pogojem, če Avstrija dovoli svojim narodom zahtevane prostosti, izjavlja, da ni nobenega načrta proti časti in neodvisnosti avstrijske države. Ker je list že prej branil velikosrbski maksimalni program, smatrajo to izjavo v Italiji kot znak, da gotovi angleški krogi ne dajejo samo prednosti srbskim zahtevam po mešanih dalmatin-skih ozemljih, marveč v danem slučaju celo slovansko-avstrijskim zahtevam pred italijanskimi.
M morju.
URADNO POROČILO NAŠE MORNA-RICE.	1
Dunaj, 5, junija. Uradno: Ponoči od 3. do 4. junija je sovražni podmorski čoln torpediral in potopil našo torpedovko. Posadko smo rešili,	t Poveljstvo mornarice. ''
ZOPET ŠEST LADIJ POTOPLJENIH. Berlin, 5. junija. Uradno: V zaprtem morju Anglije so bili potopljeni 4 parniki in 2 jadrnici. Med njimi je bil tudi potopljen oboroženi parnik Middlesex (7265 ton). Pri ostalih ladjah se ni mogel dognati tovorni obseg.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
V Le Havre razstreljen parnik. 'A Bern, 4. junija. (K. u.) Lyonski listi javljajo iz Le Havre: Eksplozija je uničila v pristanišču Le Havre angleški parnik Fast-gate (4277 ton).
Rusija.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. junija. Veliki glavni stan:
Na vzhodnem bojišču se je marsikje poživil boj, a večji boji se niso razvili.
Ustanovitev zaupnega sveta v Litvi.
Berlin, 5. junija. Wolff javlja: Glavni stan, vzhod, 30. maja. Vrhovni poveljnik na vzhodu je dovolil, da se ustanovi v Litvi svet zaupnikov, v katerem bodo najuglednejši možje iz Litve.
Rusko uradno poročilo.
2. junija. Štiri nemška letala so poizkušala leteti v Odeso, a so jih naši letalci pregnali. Dve sovražni letali sta preleteli Minsk, a sta se obrnili, ker so ruske obrambne baterije močno streljale. Neka skupina nemških letal je vrgla veliko bomb na Tiraspol in okolico.
General Brusilov generalisimus armade.
Petrograd, 4. junija. Agentura. Generalisimus Aleksejev je imenovan na razpolago začasne vlade. General Brusilov je imenovan za generalisima (vrhovnega poveljnika). Jugozahodni bojni črti bo namesto Brusilova zapovedoval general Cutor.
Zakaj je odstopil ruski trgovinski minister?
Petrograd, 4. junija. (K. u.) Agentura: Trgovinski minister Konovalov je odstopil zaradi grozeče ministrske krize in zaradi nereda v deželi, zaradi ukrepov, ki jih namerava uvesti delavski minister glede na nadzorstvo tvornic in ker se mora po njegovem prepričanju sedanja vlada umakniti homogoni socialistični vladi.
Zakaj je odstopil ruski trgovinski minister?
Basel, 4. junija. Iz Petrograda: Bivši ruski trgovinski minister Konovalov je izjavil, da je odstopil vsled krize, ki grozi industriji, ker ni v armadi discipline in ker se mora po njegovem prepričanju umakniti ministrstvu, ki bo popolnoma socialistično.
Rusija pred državljansko vojsko.
Kolin, 5. junija. »Kolnische Zeitung« javlja iz Stockholma: V Rusiji se pripravlja z veliko naglico prava državljanska vojska; ta vtis se dobi iz vseh ruskih listov; tudi Rusi, ki so pobegnili iz Rusije, veliko jih je, to potrjujejo. Glasilo delavskega in vojaškega sveta zahteva, naj se popolnoma demokratizirajo ministrstva. Dosedanje uradnike naj nadomeste zastopniki širokih plasti ljudstva iz organizacij delavcev, vojakov in kmetov. V pravosodnem ministr-strstvu so že deloma s tem pričeli. Prometni minister je izjavil, da če ne bo Amerika pomagala, bodo morale jeseni železne prenehati z obratom.
Zarota v Petrogradu.
Kodanj, 4. junija. (K. u.) »Politiken« javlja: V Petrogradu so odkrili zaroto, ki je nameravala izvesti protirevolucijo in usmrtiti več članov vlade, pp»ebno Keren-skeiJa. Več oseb so zaorli.
)
Iz moskovskega odbora vojakov ln Častnikov izstopili pristaši delavske stranke.
Bern, 4. junija. (K. u.) »Petit Pa-risien« javlja iz Petrograda: Po viharni seji vojaškega in delavskega odbora v Moskvi, predsedoval je Gučkov, so vložili pristaši delavske stranke svojo prošnjo za odstop.
Anarhija v Rusiji.
,V Sibiriji je zgorelo skoraj popolnoma mesto Barnaul, ki šteje 50.000 prebivalcev, vsled Cesar je preskrba z živili zopet zelo otežkočena. Življenje je izgubilo mnogo ljudi, med njimi visoki sodnijski uradniki, ker se je požar razširil tudi na justično palačo. Sodijo, da so zašgali mesto vojaki dezerterji. — Poroča se, da vojaki še vedno v velikih množicah zapuščajo bojno črto.
Tajna pogodba med Rusijo in Japonsko.
Rotterdam, -4. junija. (K. u.) »Maas-bode« posnema po »Ruskem Slovu«: Približno pred enim letom sta sklenili Rusija in Japonsko tajno pogodbo za slučaj, da bi nastal spor med Rusijo in njenimi ostalimi zavezniki. Ta pogodba priznava Japonski važne ugodnosti na škodo Anglije in Amerike na Daljnem Vzhodu.
Popolna anarhija na Finskem.
Kodanj, 4. junija. S Finskega prihajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila. Stavka se vedno bolj širi. Stavkujoči so se cele dežele polastili in nastopajo vsaki dan silo-vitejše. V Abo so morali na povelje stav-kujočih ustaviti plovbo. Stavkujoči nadzorujejo poštno in carinsko upravo in dovoljujejo le uvoz živil, Izhajajo le še socialistični listi. Senat je popolnoma brez moči. Celo finske radikalne kroge bodočnost zelo skrbi, »Svenski Dagbladet« izvaja: Velika stavka se vedno bolj širi, Stavkujoči so oboroženi z revolverji in pozivajo ljudi, naj plenijo banke in trgovine. Mestni svet so revolucijonarji v sredo zaprli.
Nemiri na Finskem.
Stockholm, 4. junija. (K. u.) Stock-holmski »Tagblad« javlja: Na Finskem se neprestano ponavljajo nemiri. Oblasti v Abo so nasproti stavkujočim brez moči. V četrtek so zaprli vse mestne pooblaščence.
Sporazum hoče z grožnjo posebnega miru
prisiliti Rusijo na ofenzivo.
»Az Eest« javlja preko Stockholma iz Petrograda: Jakubovič, zastopnik zunanjega ministra na kongresu zastopnikov s fronte, je izjavil: Zvezne vlade so naznanile ruski začasni vladi, da bodo z Nemčijo sklenile poseben mir, če se bo ruska armada branila ofenzive. Posledice takega posebnega miru bi bile za Rusijo usodne.
Angleži res zasedli Arhangelsk.
Stockholm, 4. junija. Poročilo, da so zasedli Angleži Arhangelsk, se potrjuje.
i m zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. junija. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča
Rupreta Bavarskega.
Boložaj na flandrijski bojni črti se ni lzpremenil.
V ovinku Wytschaete in v sosednih odsekih se zviša že več dni popoldne bitka s topovi do najskrajnejše sile in traja v pozno noč. Sovražne oddelke, ki so napadali, da bi dognali, kaj je dosegel sovražni ogenj, smo vedno vrgli.
Blizu obali in med prekopom La Bas-see in cesto Bapaume—Cambrai so se tudi včeraj na več mestih živahno bojevali. Tudi tam niso uspeli sunki Angležev.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ob Aisne in v zahodni Champagni se je mestoma zvišal ognjeni boj. Pri Braye smo odbili dva močna napada Francozov, ki so ju izvedli po zelo močni pripravi s topovi; izgube Francozov so bile težke.
Vzhodno napadalnega mesta so privedle lastne naskakovalne čete ujetnike iz sovražnih jarkov.
Vojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
Nič posebnega.
* * *
Ob ugodnem vremenu so letalci na celi bojni črti podnevi in ponoči živahno letali. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem je bilo včeraj sestreljenih 12 letal; ogenj topov je sestrelil 1 pritrjeni zrakoplov. Poročnik Voss je premagal svojega 32., poročnik Schafer 30., poročnik Alhnenroe-der z zračnim napadom svojega 24. sovražnika.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
straneh. V odseku Hurtebise-Craonne-Chevreux smo brez truda odbili slabe poizkuse Nemcev proti raznim točkam, posebno severnozahodno sela Froidemont, zahodno Cerny in na malo postojanko južno Chevreuxa, katero smo bili vzeli sovražniku včeraj. Na višinah Moze se nam je bil posrečil presenetljiv napad vzhodno La Fieveterie jugovzhodno Damloupa. Ujeli smo nekaj mož. Sicer je bilo pon.oči povsod primeroma mirno.
Angleško uradno poročilo.
London, 2, junija. S topovi so streljali danes dalje na obeh straneh na raznih točkah bojne črte. Naša letala so zelo in z uspehom delovala. Tri naša letala pogrešamo.
Calais ostane 99 let angleški.
Kolin, 3. junija. »Kolnische Zeitung« poroča dne 2. junija. Bančni in finančni krogi trde, da so Angleži v Calaisu in v okolici sklenili v najobsežnejšem obsegu najemninske pogodbe za dobo 99 let.
Anglija bo izpopolnjevala vrzeli irancoske armade.
Curih, 4. junija. »Tagesanzeiger« javlja s posebne strani: Na zadnjem posvetu v Franciji so glede na domestilo moštva opozarjali Francozi, da stoje vsi možje v Franciji pod orožjem in da ne morejo računati na nove sile. Anglija je zato dolžna, da skrbi za nadomestilo. General Haig je popolnoma pritrdil izjavi.
Amerika.
Poslanica Združenih držav Rusiji.
Bern, 4. junija. (K. u.), »Petit Pari-sien« poroča iz Washingtona: Wilsono-va poslanica se je odposlala Rusiji 2. t. m. Besedilo se bo v kratkem objavilo.
Amerika poslala prvo divizijo ln prvo brodovje v Evropo.
Karlsruhe. Iz Washingtona se br-zojavlja, da je prva ameriška divizija že odrinila v Evropo. »Herald« poroča, cla je odplulo prvo ameriško brodovje proti Evropi.
Brezžična brzojavna zveza med Nemčijo in Argentinijo.
Haag, 4. junija. Iz Brazilije se poroča: Z dovoljenjem argentinske vlade so uredili veliko brezžično postajo za zvezo med Argentinijo in Nemčijo.
SfGCKlsolmska konferenca.
Delavski in vojaški svet za splošno mednarodno socialistično mirovno konferenco v Stockholmu.
Petrograd, 4. junija. (K. u.) Petrograj-ska agentura: Delavski in vojaški svet sporoča: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta objavlja oklic na socialistične stranke in na osrednja delavska strokovna društva sveta. Oklic se glasi: Dne 28. maja je delavski in vojaški svet na narode sveta naslovil oklic, v katerem je pozval evropske narode k odločilnim skupnim akcijam v korist miru. Delavski in vojaški svet in ž njim vsa demokracija je zapisala na svojo zastavo mir brez aneksij in odškodnine, ki sloni na pravici samoodločevanja narodov. Ruska demokracija je prvo provizorično vlado prisilila, da je ta program priznala in, kakor so dokazali dogodki 3. in 4. maja, prvi vladi ni dovolila, da bi ga opustila, kajti druga pro-vizorična vlada je postavila na pritisk delavskega in vojaškega sveta ta program načelo svoje izjave.
Dne 9. maja je izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta sklenil, da da inicijativo za sklicanje mednarodne socialistične konference, in 15. maja je poslal socialistom vseh dežela oklic, v katerem se poživljajo k skupnemu boju za mir.
V interesu odločnega in žilavega boja proti splošnemu morenju, prvi potrebni in odločilni korak do organizacije takega mednarodnega gibanja je sklicanje mednarodne konference, katere temeljna naloga mora biti sporazum med zastopniki socialističnega proletarijata glede političnega obračuna nasproti posvečeni zvezi vlad in imperialističnih slojev, ki izključuje tako vsak boj za mir, kakor tudi sredstva za ta boj.
Mednarodni sporazum za likvidacijo te politike je v splošnem predpogoj, da se boj organizira na široki mednarodni podlagi. Sklicanje konference zahtevajo skupni življenjski interesi proletarijata in vseh narodov. Stranke in organizacije delavskih slojev, ki so teh nazorov in pripravljene, da združijo svoje napore v njih uresničenje, poziva delavski in vojaški svet, naj se udeleže sklicane konference. Delavski in vojaški svet si izvoli Stockholm kot kraj konference in kot čas sklicanja 28. junij do 8. julija 1917.
Francoska zbornica ln Stockholm.
Ženeva, 5, junija. Francoska zbornica še ni sklepala o udeležbi socialistov na konferenci v Stockholmu. vendar kaže
zadnji govor Ribota, da se bo zbornica iz- J
rekla proti.
Angleška vlada preklicala dovoljenje za potovanje v Stockholm.
Ženeva, 5, junija. »Temps« poroča iz Stockholma: Angleška vlada je do nove odločitve preklicala socialistom potovalno dovoljenje k stockholmski konferenci.
Poročila o miru.
Predsednik francoske ljudovlade Poincarč pred padcem?
Genf, 4. junija. Iz Pariza se poroča, da tam že tačunajo, da bo moral morebiti Poincare odstopiti. V zbornici so namreč vložili interpelacijo, po kateri sta se Poincare in bivši car še pred vojsko pogodila o skupni ofenzivi proti Nemčiji, Te vesti so silovito učinkovale. Ribot je to zanikaval in predložil akte, s katerimi je nameraval dokazati, da to ni res. Zbornica je pa izjavila, da to dokazovanje ni popolno. Druga poročila pa trde, da bo moral Poincare odstopiti, ker so otvorili francoski socialistični listi oster boj proti francoski vladni večini. Posamezni listi pišejo, da bi bil francoski narod najbolj neumen na svetu, če bi zdaj, ko so se odkrile spletke, ki so jih pletli tisti, ki so povzročili vojsko, še ne izprevidel, da se bedni šarlatani norčujejo ž njim.
Genf, 4. junija. Socialist Mouchin, ki se je bil vrnil iz Petrograda, je trdil v zbornici, da je videl spise, ki dokazujejo, da sta sklenila bivši car Nikolaj II. in Poincare še pred vojsko skupno ofenzivo.
Novi nemiri v Parizu.
Genf, 4. junija. Predvčerajšnjim in včeraj so izbruhnili v Parizu zopet veliki nemiri, ki jih je povzročila draginja. V mnogih obratih so stavkali. Policija je zaprla posebno veliko inozemcev.
Angleži se pripravljajo na konec vojske jeseni.
Berlin, 4. junija. »Tag« javlja iz Haaga: Londonski trgovinski urad je pričel s pripravami za konec vojske, ki ga pričakuje jeseni.
Delavski in vojaški svet na Francoskem.
Ženeva, 4. junija. »Journal de Peuple« prinaša poročilo, da skupina francoskih socialistov enako ruskim pripravlja ustanovitev francoskega delavskega in vojaškega sveta.
Tudi na Angleškem delavski in vojaški svet?
Amsterdam, 5. junija. »Handelsblaad« izve iz Londona: V nedeljo sta se na kongresu v Leedsu združili angleška neodvisna delavska stranka in angleška socialistična stranka. Med resolucijami se je nahajal predlog, naj se po ruskem vzorcu ustanovi delavski in vojaški svet.
Upor med ruskimi četami na Francoskem.
Bern, 4. junija. (K. u.) »Journal de Geneve« poroča: Ker je pri ruskih četah na Francoskem izbruhnil upor, je Kerenskij brzojavno uredil, naj vse upornike brez usmiljenja postrele. — List pristavlja, da so stavke v gotovih finskih mestih postale zelo resne.
Tajna pogodba med Rusijo in sporazumom izginila.
Kodanj, 4. junija. »Pravda«, glasilo vojaškega in delavskega sveta, poroča: Iz državnega arhiva so bili ukradeni vsi spisi, ki tičejo tajne pogodbe med Rusijo, Anglijo, Francijo in Italijo. Pogodbe so bile ukradene, ko je ministroval zunanji minister Miljukov, da je onemogočil objavo spisov, kar se je večkrat zahtevalo. Ta vest je vzbudila v Rusiji največjo pozornost.
Demonstracije za mir Newyorku.
Bern, 4. junija. Iz Londona poročajo, da so se v Združenih državah, posebno v Newyorku, vršile velike demonstracije v korist stockholmske konference in proti novačenju, katero namerava ameriška vlada. Udeleženci so zahtevali od vlade, naj objavi svoje mirovne cilje.
Državni zbor.
Dunaj, 5. junija. (K. u.) Ministrski predsednik je predstavil poslaniški zbornici novega voditelja poljedelskega ministrstva sekč. načemika viteza pl. Se'dle"ia. Nato se piCČlt&;o došle vloge.
Podaljšanje sedanje zbornice do 17. junija 1918. — Za oprostitev v zaporih se naha-jajočih poslancev. — Socialno zavarovanje.
Trgovinski minister je predložil zakonski načrt glede na obrt zobotehnikov in predlog, naj se postavno podaljša volilna doba članom poslaniške zbornice do 17, junija 1918.
Poslanec S t a n e k je predlagal, naj se pripuste k sejam zbornice poslanci dr. Kramar, Rašin, Choc, Vojna, Burival in Netolickv.
Poslanec R o š k a r je predlagal, naj se ukrenejo vsi ukrepi, da bo mogoče zvišati poljske pridelke.
Dr. K r e k je predlagal, naj se predloži zakonski načrt o socialnem zavarovanju.
Dr, Korošec je predlagal, naj se izpusti iz zapora poslanec Grrafenauer, ki naj se pripusti k sejam poslaniške zbor; niče.	,
Izprememba poslovnika.
Zbornica je prešla na dnevni red. Razpravljati je pričela o izpremembi poslovnika.
Poročevalec poslanec H u m m e r je uvedel razpravo. Poročal je o posameznih sklepih odseka. Glede na uvedbo določil o postopanju s predlogami, ki naj se v določenem roku rešijo, sodi, da se je s tem zelo znatno napredovalo.
PoročevaFep je končno želel, naj odstrani novi poslovnik neprilike, vsled katerih je zbornIHff po določilih starega poslovnika tako'lfelo trpela.
V	razprav^1 feo govorili poslanci dr. Krek, Stanek'/Kalina, Wollek in Roman-czuk. GlaVna gčftornika Erb in Teufel sta se odpovedala-besedi; odrekel se je bil končni besedi'"h^di poročevalec.
Sklenili aB|ijpto, da se prične podrobna razprava.
Poslanecftdr&K o r o š e c je utemeljeval svoj manjfinj?ki predlog.
Poslanskl^jbornica je rešila na da» našnjem zfift*l|inju v drugem branju reformo poslf<mika. Predlog, ki ga je stavil Čeh Franta, naj se protokolirajo vsi govori dobesedno v zapisniku v jeziku, v katerem so bili govorjeni, Je bil sprejet v poimenskem glasovanju s 203 glasovi proti 185. Poslanca S t a -n e k in S e i t z protestirata proti temu, da cenzurirata govore poslancev častnik vojnega ministrstva in uradnik zunanjega ministrstva. Predsednik soglaša, da nima nobeden izven zbornice pravice nadzorovati in cenzurirati govore, ki so bili govorjeni v zbornici. Poslancc dr. Korošec izjavlja, cla jc namen njegovega minoritetnega votuma, naj ne odloča po svoji volji predsednik v vseh spornih vprašanjih, ampak zbornica. (Plosk, pri Jugoslovanih;) Oh koncu seje pooblasti zbornica predsednik n, ki se spominja med viliarfiimi dolotrajnimi ovacijami danes javlfkne-ga sijajnega uspeha naših čet pri^Jaib-ljah, naj odpošlje brzojavno češ-Ttitko poveljniku soške armade generalnemu polkovniku Boroeviču. ^ (
Stavljeni so sledeči predlogi: Predlog poslanca Spinčičav zadevi^pra-vične ureditve političnih in narodnih zahtev Hrvatov in Slovencev, pdsebrio v Trstu in Istri. Dalje predlog p^felah-ca J ar ca glede postopanja upravnih oblasti na Kranjskem pri vfim-abi krajevnih imen.
Prihodnja seja jutri.	:IB 1
LVJ 3
Ureditev dijet poslancev, iiv ;
V	načrtu novega poslovnika je! predlagana sledeča ureditev poslaniških-dijet:
§ 19. Vsak poslanec dobi mefcečrto 1000 K odškodnine, in sicer za ves č&š volilne dobe, pričenši z onim mesecem, ko je položil zaobljubo. Dijete se izplačujejo vsak mesec anticipativno. Vsak začeti-mfe-sec velja kot dovršen.	i
§ 20. Razen te odškodnine dobi zbornični predsednik še 1000 K mesečno, podpredsedniki pa po 500 K.
§ 21. Člani zbornice imajo pravico do proste vožnje po privatnih in državnih železnicah, istotako na parobrodih, ki oskrbujejo osebni promet med deli države.
§ 22. Noben član zbornice nima pravice, odpovedati se tej odškodnini.
Vse te poslaniške odškodnine in ura-dovalne pristojbine so proste davka, pristojbin in se ne morejo odvzeti potom izvršbe.
Izjava Čehov in razburjenje na Ogrskem.
Iz Budimpešte se poroča: V klubu narodne delavne stranke se jc živahno razpravljalo o avstrijskem parlamentu in izjavah Čehov in Jugoslovanov. Sedanji vladi blizu stoječi krogi upajo, da bo Clam-Martinic o prvi priliki na najbolj energičen način protestiral proti razdelitvi monarhijo, posebno proti želji Čehov za pridružitev gornjeav-strijskih županstev Češki. V madžarskem parlamentu nameravajo Madžari odločno nastopiti proti tej tendenci čeških poslanccv. — Profesor državnega prava budimpeštanskega vseučilišča dr. Kmety je izjavil sledeče: »Najboljšo bi bilo ne vzeti čeških zahtev za resne« Ako pa se vzamejo, potem jih moramo odbiti z največjo odločnostjo. Bila bi očitna krivica, ko bi zahtevala država, s katero se borimo proti skupnemu sovražniku, našo razdelitev. Zahteve Čehov se nam zde kot formalna napoved vojske Ogrski. Na to bomo morali odgovoriti najodločnejše. Zahteve čeških poslancev so naperjene proti monarhiji in proti orcstolu. zato bomo gotovo znu-.
li protestirati proti vsem vmešavanjem v uaše pravice.
Velik del madžarskih listov, pa naj si bodo opozicijonalni ali pa vladi prijazni, zelo ostro nastopa proti izjavi čeških in jugoslovanskih poslancev.
Napsd m Osfenfle.
Berlin, 5. junija. (Kor. ur.) Sovražni monitorji so obstreljevali 5. t. m. zjutraj Ostende. Večje število Belgijcev je bilo ubitih ali poškodovanih in povzročene nekaj škode na stvareh in hišah. Zelo premočne poizvedovalne bojne sile, ki so bile prideljene bližajočim se monitorjem, so zadele na dva naša stražna torpedna čolna, katere so po vročem boju S 20, ki je streljal do zadnjega trenutka, potopile. Del posadke smo mogli rešiti. Sovražne bojne sile so bile večkrat zadete in so sc umaknile pred ognjem obrežnih baterij.
Revolucijo v severni is sreiji Kilajski.
Batavia, 5. junija. (Kor. ur.) Nizozem-sko-indiiska časnikarska agentura poroča, da je izbruhnil v severni in srednji Kitajski velik upor. Velik del armade se je pridružil upornikom. Zasedli so veliko vasi. Vladne čete so zbežale. Številne vasi gore; veliko liudi je mrtvih.
Mm porodila.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. junija zvečer. Veliki glavni stan: Na obeh straneh Wytschaete je trajala topniška bitka. Na Chcmin des Dames in pri Braye se je izjalovil tretji irancoski
napad, na Winferbergu pa močan sunek. * • *
Pred važao izjavo Lloyd Georgeja v spodnji zbornici o položaju v Rusiji.
Ileag, 5. junija. (Kor. urad.) Nizozemskemu Nieuwe Bureau brzojavljajo iz Londona: Pričakuje se, da poda Loyd George danes ali pa v četrek v spodnji zbornici zelo važno izjavo o položaju v Rusiji.
Nova SarraUova ofenziva.
Haag. >Seco!o« poroča: V Macedoniji bo pričel v kratkem Sarrail z ofenzivo, ker dcbiva ojačenja, t?ko pravi >-S<?colo«, ker bodo siccr čete na vročini preveč trpele.
črnogorska viada odstopila.
Pariz, 4. junija. (K. u.) »Agence Havas: Črnogorska vlada, katero je bil imenoval ki-ali Nikita pred tremi meseci, je odstopila.
Zasedanje švicarskega zveznega sveta.
Bern, 4. junija. (K. u.) Danes popoldne se je otvorilo zasedanje zvezne skupščine (narodni in stanovski svet), ki bo trajalo tri tedne.
Hi posestniki podpisojle volno poseiiio
Šestič se pozivljejo avstrijski narodi, da dajo državi denarna sredstva za zmagonosen konec nam po sovražnikih vsiljeno vojske. Kakor sc nam je vedno posrečilo, da smo s svojo hrabro armado odbili sovražno premoč, ravno tako se bode s požrtvovalnostjo vseh narodov in stanov naše ljubljene domovine ponesrečil sovražni načrt, da propademo gospodarsko in financijel-no. Dasiravno morda pod vplivom dolgotrajne vojske hišni posestniki radi raznih okoliščin več trpijo kakor drugi stanovi, vendar moramo biti v prvi vrsti državljani in najsvetejša dolžnost nas hišnih posestnikov mora biti, da z vsemi močmi podpiramo ogroženo domovino s trdno zavestjo, da imajo tudi hišni posestniki pričakovati zboljšanja njihovega sedanjega slabega položaja le takrat čc zmagonosno dokončamo vojsko. — Ker se sigurno bližamo odločilnim bojem, je uspeh podpisovanja sedanjega vojnega posojila za nas in za naše sovražnike še važnejši kakor so bila prejšnja.
Odbor prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani sc torej obrača do svojih članov in vseh drugih hišnih posestnikov ljubljanskih 7, nujno prošnjo, da sledijo našemu pozivu, ter se po svojih močeh udeležijo podpisovanja 6. avstrijskega vojnega posojila in s tem dosežemo ugoden uspeh. Nakup vojnega posojila je najboljša in najvarnejša naložitev kapitala, posebno ker so pogoji še ugodnejši od prejšnjih vojnih posojil.
Ker dajo hranili e in banke za Vojna posojila hipoieena posojila proti zmernim obrestim in ker se transakcije izvrše brez vsakih pristojbin, je dana skoro vsakemu hišnemu posestniku prilika, da podpiše primerno svoto vojnega posojila. Pri najetju hipotečnega posojila znašajo dotične obresti navadno manj kakor bVz°/o vojno posojilo in radi teera se zamnre v tem uiučaiu s
podpisom vojnega posojila napraviti še dobiček. Podpis vojnega posojila je torej znak previdnega gospodarstva. Vsa nadaljna pojasnila se dobi v društveni pisarni ali pri vsakem denarnem zavodu.
POZOR!
Današnji štev. smo za naročnike na vojni
pošti priložili položnice. Komur jo naročnina potekla, naj jo čimpreje porabi, drugi pa, ki so naročnino že plačali, naj shranijo položnice za prihodnje plačilo.
Uprava.
dnevne nmnce.
—	Zopet slovenski vojni kurat padel za domovino. Ravnokar jc prišla z italijanskega bojišča brzojavka, da je zadet od sovražne granate, vršeč z vnemo svoj poklic, padel vojni kurat dr. I v a n A n d o 1 š e k. Rojen je bil 12. junija 1885 v Sodražici, posvečen v duhovnika 12. julija 1909, prefekt na gimnaziji v c. kr. akademiji »Terezianum« na Dunaju. Slava njegovemu spominu!
—	Na soški fronti je pndel vrli poročnik, dobri Franc Kern, abiturient šentviške kn.-šk. gimnazije. Bil je vzoren dijak, vnet za vse dobro in blago, zato nas je zelo potrla novica. — Tovariše na fronti prosimo, naj v »Slovencu« kaj več sporoče o njegovi smrti.
+ Višjim štabnim homisarjem je imenoval minister javnih del v družavni stavbni službi na Kranjskem stavbnega komisarja inženiria Karla Orla.
—	Dvorni svetnik Filipovič umrl. Umrl je znani nacionalni ekonom, večletni profesor na dunajskem vseučilišču, član gosposke zbornice, dvorni svetnik Filipovič v 60. letu starosti.
Kdor želi zadostiti svoji patriotiSni ljubezni, poskrbeti za se In za svojo družino in pomagati tudi vdovam in sirotam naših hrabrih bojevnikov, naj sklene takoj zavarovanje na vojno posojilo. Tako zavarovanje more skleniti vsaka oseba v starosti od 18. do 54. leta za zneske od K 500 do K 4000, in sicer brez zdravniške preiskave. Za-varovanje je veljavno od pi"vega hipa naprej zavsak primer smrti, tudi
v vojni. Zelo nizka zavarovalnina, ki se pozneje znižuje, se more plačevati tudi, v malih obrokih. V tem ko zapadejo drugod vplačila v prvih dveh letih, se izplača po našem zavarovalnem načrtu zavarovancu poln a vred* nost vojnega posojila že tudi takrat, ako je vplačal le en ali nekaj premijskih obrokov. Odštejejo se le še dolžni zneski predujma. Kdor želi torej podpisati VI. vojno posojilo in si istočasno tudi osigurati bodočnost, naj se obrne še pred pretekom podpisovalne dobe na deželno poslovalnico c. kr. avstr. voj. zaklada za vdove in sirote v Ljubljani, Fran-čevo nabrežje št. 1, I. nastr. na njene okr. poslovalnice ali na njene izkazane zastopnike.
Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil major 3. gor. topn. p. Ivan Male. — Vitežki križec Franc Josipo-vega reda z vojno dekoracijo je dobil major Peter Žafran, okr. in etap. post. pov. v Kosjeričih. Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 17. pp. Hugo Knopf in poročnik 9. gor. top. p. Viktor Kvas. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje in z meči je dobil vojaški oskrb. oficijal Miroslav Likozar. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta obila četovodja železn. p. Martin Tomažič in četovodja 97. pp. Ivan Valič. — Srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: nadlovec Honigmann Franc, enol. prost. tit. nadlovec Ur-banja Anton, četovodja Škulj Josip, podlovec Osolnik Franc in tit. podlo-vec Rekar Ivan, vsi pri 7. lov. baonu. — V drugič so dobili bronasto hrabr, svetinjo: polk. trobentač Kovač Franc, desetnik Dolenc Ivan in ulanec Stip-lošek Franc vsi pri 5. ul. p. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: predmojstri Odar Josip, Zima Rudolf, Kren Franc in Rabselj Matija in topničar Levk Josip, vsi pri 28. polj. havb. polku.
—	Slava janakom zdravnikom! V
zadnji italijanski ofenzivi je padlo 18 avstrijskih zdravnikov.
—	C. kr. dežel, komisija za agrarne operacije. Justični minister je imenoval za člana deželne komisije višjega sodnega svetnika Rudolfa Persche v Ljubljani in namestnika mesto imenovanega ter mesto višjega ^pdnega svetnika dr. Jakoba Toplah' višjega sodnega svetnika Henrika Sturm in sodnega svetnika Franca Milčinski za ostanek sedanje funkcijske dobe t. j. do konca 1. 1917.
Razpuščen občinski zastop. Cesarsko uamestništvo ie občinski zastop
občine Gradiška (župnija Spodnja Sv. Kungota) zaradi nesklepčnosti razpustilo ter sporazumno s štajerskim deželnim odborom poverilo začasno oskrbovanje občinskih poslov g. nadučita-lju Martinu .Vodenik pri Spodnji Sv. Kuugoti.
—	Zaplemba premoženja. Graško deželno sodišče je odredilo zaplembo premoženja bivšega poslanca Mihaela Vošnjaka, ki se sedaj nahaja v Genevi v Švici. Vošnjak je star že 80 let.
—	Požar na Koroškem. V noči na 26. maja je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Grafa v Koleggu na Koroškem ogenj, ki je napravil škode blizu 50.000 K. Med tem ko so iz hleva spravljali živino, se je udri strop in podsul 8 mož, ki so vsi zgoreli. Dva moža in ognjegasca Frassa iz Št. Andraža so težko ranjene rešili. Frass je pa že drugi dan podlegel ranam. — V Tinjah je 1. junija, kakor poročajo koroški listi, pogorelo 6 do 8 hiš.
Primorske ivice,
Bornea padla v Trstu na hišo in ubila dve osebi. V noči od petki na soboto je vrgel laški letalec bombo na hišo v Via dei Carradori vogal Via delle Poste vecchie na velikem kanalu. Bomba je prebila podstrešje in dve nadstropji, pri čemer sta našla smrt gospa Irma, 37 let stara soproga Vald.emarja Menzel, železniškega uradnika v Draždanih, in njen petletni sinko Gvidon. Prišla sta bila semkaj, da bi prebila nekaj dnevov v družbi svojih staršev, oziroma očeta, ki je lahko ranjen.
Iz laškega ujetništva so se oglasili: Bajt Jožef, k. k. Schiitzenregiment D, I. Komp. Feldbaon; Anton Hvala, Grgar Bate; Marija Cotič, Potok pri Dornbergu, št. 401; Martin Sovič, k. u. k. Pulverfabrik, — Jožef Bras, k. u. k. G. A.R. in Gloggenitz, Nieder Osterreich. Franc Rožič, 3. Rayon, Sortierstelle; — Ana Štrukelj, Biteš pri Grgarju 21; Vodičar Marija, Ravne št. 70, p. Grgar pri Gorici; — Jožef Zbogar, Loka pri Grgarju, št. 126; — Pavlina Jeršek, Grgar pri Gorici, vas Banjšica 32. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36 I. nadstropje.
Učiteljstvu goriškega šol. okraja se izplača druga polovica draginjske doklade za 1. 1917 dne 1. julija t. 1.
—	Smrtna kosa. Umrla je na Igu pri Ljubljani dne 4. t. m. Frančiška Mravlje, begunka, doma v Dornberku. Na begu joj e zadel mrtvoud ter je bila bolna 8 mesecev. — Umrla sta v Trstu Kristijan Kopačin in Peter Blažina, c. kr. poštni poduradnik. —. V Kromerižu je umrla v goriški norišnici 25. majnika Neža Kinčič iz Tolmina,
Gospodarske beležke.
Nakaznice za milo nameravajo, kakor poroča list »Die Seife«, vpeljati v Avstriji. Razdelitev nakaznic bo pač zelo težavna, ker ne rabi .vsak enake množine mila.
Najvišje cene za češnje in jagode. Določene so sledeče najvišje cene v veletrgovini: češnje (višnje) 100 kg 80—115 K (lani so stale na Dunaju do 240 K), ribezelj 100 kg 100 K, bodeče (kosmato grozdjiče) in borovnice 100 kg 87 K (na Dunaju lani do 130 K). Cene za malo trgovino bodo določile politične deželne in okrajne oblasti.

Hrvatski sabor.
Zagreb, 5. junija. (K. u.) Hrvaški sabor je danes po dolgem odmoru zopet pričel svoje delovanje. Predsednik naznanja, da se nahaja med predlogami hrvatski original inauguralne diplome. Ta se prečita in odobri. Poslanec dr. Pavelič prečita v imenu Star-čevičancev izjavo, ki povdarja, da razume Strčevičanska stranka pod častnim mirom mir, ki jamči vsem narodom evropejske kulturne družbe svoboden, samostojen razvoj poedinega naroda ln jim omogočuje plemenito tekmo na polju blagostanja splošno-človeške civilizacije. Starčevičanska stranka Izjavi nato, da se pridružuje stališču Jugoslovanov v avstrijskem parlamentu.
Prihodnja seja jutri.
Ljubljanske novice.
lj Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici jutri, dne 7. t. m. Ob
8. uri sv. maša. — Okoli y29. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Pred škofijo skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev. I. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde (blagoslov c. in kr, vojaštvu) in Gosposko ulico pred Križevniško cerkev, II. blagoslov. — Skozi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje. III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo.
IV. blagoslov. — Razvrstitev: 1. Župne procesije z banderi: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. — 2. Šole: a) nemška deška šola, b) III. mestna ljudska šola,
c)	1. mestna ljudska šola, d) Slovenska trgovska šola, c) pripravnica z deško vad-nico, f) realka, g) nemška gimnazija, h) II. drž. gimnazija, i) I. drž. gimnazija. — 3. Stolno župno bandero. Trgovska šola pri Mahru. — 4. Društva: a) Kršč, soc. zveza z zastavo, b) Katol. mladeniško društvo, c) Kat. društvo rokod. pomočnikov z zastavo. -- 5. 2enske Marijine družbe: a) Dekl. Mar. dr. iz Lichtenthuma, b) Delil. Mar. dr. iz Križank, c) Ženske svetilke,
d)	Velika kongregacija Kraljice sv. Rožnega venca, e) Uršulinska notranja kongregacija, f) Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. — 6. Moški svetilci. Moška Mar. družba. Vincencijeva konferenca.
—	7. Dečki. Mala kongregacija Kraljice angelov. Deklice z neprižganimi svečami.
—	8. i. oddelek c. in kr. vojaštva. — 9. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. C. kr. uradniki. Deželni odbor. — 10. Oo. frančiškani. — 11. Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim. — 12. C. kr. deželni predsednik z uradniki dež. vlade. — 13. ii. oddelek c. in kr. vojaštva. — Za tem nihče več. — Sv. maše: Ob pol 5., 5., pol 6., 6. pred izpost. sv. R. T., pol 7., 7., četrt na 8. (korarska), 8. (slovesna), 9. in pol 12. (Navadni maši ob pol 9. in 10. odpadeta.)
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici pod svojo društveno zastavo.
lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče je ob 8. uri v Rokodelskem domu.
lj Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar se v kratkem vrne v Ljubljano.
lj »Zveza zasebnih uradnikov na slovenskem ozemlju« je ime novi organizaciji, ki si jo je ustanovilo zasebno uradništvo.
lj Poroke. Poročil se je včeraj Walter Pothorn, c. in kr. nadporočnik v 92. pp., z gdč. Amalijo Bonač, hčerko g. Ivana Bonača, trgovca in občinskega svetnika. — Poročil sc je Branko Cerjak, brivec, z Ano Dežman, bančno uradnico. — Poročil se je Karel Turk, črkostavec, z gdč. Magd. Tertnik, prodajalko.
lj V nedeljah bodo prodajalne kruha zapite. Ob nedeljah se kruh ne bode več prodajal. Ta odredba stopi v veljavo že v nedeljo 10. junija. Za nede' ljo naj si torej vsak nakupi že v soboto.
lj Krušne komisije bodo nradovale
v petek dne 8. junija od 8. do 1. ure popoludne. Izdajale se bodo krušne in maščobne izkaznice.
Prodaja zdroba za otroke do četrtega leta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposposka ulica. Veljavne so le izkaznice za zdrob, katere imajo Stanke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: št. 1 do 400 dne 8. junija, št 401 do 800 dne 9. junija, št. 801 do 1200 dne 11. junija, št. 1201 do 1600 dne 12. junija, št 1601 do 2000 dne 13. junija, št. 2001 do 2400 dne 14. junija, št. 2401 do 3220 dne 15. junija. Na vsako izkaznico se dobi 2 kg zdroba, kilogram po 94 vin. Radi zamude z menjanjem denarja, naj pri-, pravi vsakdo potrebni drobiž, ' v "
Oddaja cenejšega mesa za urad« niške skupine. V petek, dne 8. junija bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za uradniške skupine goveje meso po znižanih cenah in sicer za skupino I in n 1 kg k 2 kroni, za skupino III, 1 kg k 3 krono in za skupino IV, 1 kg fi 4 krone. Določa se naslednji red: Od pol 2. do 3. ure one, stranke, ki imajo izkaznico skupine I in II, od 3. do pol 4. ure skupina m, od pol 4. do 4. ure skupina IV. Prinesti je s seboj tudi izkaznice za meso. Meso je namenjeno za soboto in se na brezmesni dan v petek razdeljuje samo vsled tega, ker je druga razdelitev vsled praznikov nemogoča.
ij Nakazilo moke na zdravniška
spričevala. Stranke, ki so upravičeno do moke na podlagi že predloženih zdravniških izpričeval, naj se zglase v mestno posvetovalnico v soboto 9. ju-' nija t. 1. (ne v petek). Isto velja glede moke za doječe matere.
Oddaja iuesa na male provizorne karte, V petek, dne 8. junija bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa goveje meso na male provizorne karte in sicer 1 kg d 2 kroni. Določa se naslednji red: od 4 — 5 ure popoludne pridejo na vrsto male pro-vizorične izkaznice s št. 8600 da 8850, od 5 — 6 ure popoludne št. od 8851 do 9100, od 6 ure naprej izkaznice s štev. od 9101 do konca. Stranke so opozarjajo, da prineso k oddaji mesa tudi mesna nakazila, katera so dobili pri krušni komisiji. Brez nakaznice za meso ne dobi nihče mesa. Stranko naj urim-avijo tudi drobiž. Meso i o name-
njeno za soboto In se na brezmesni dan v petek razdeljuje samo vsled tega, ker je druga razdelitev vsled praznikov nemogoča.
Oddaja cenejšega mesa na rumene Izkaznice. Mestna aprovizacija ljubljanska bode oddajala zopet na rumene Izkaznice skupin A, B, C goveje meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa. V soboto popoludne, dne 9. juni-j a dobe meso od 1 do pol 2. ure vse rumene izkaznice skupine A, nadalje dobe meso rumene izkaznice skupine B od pol 2. do 2. ure št. od 1 do 130, od 2 — 3 ure št. 181 do 390, od 8 — 4 ure St. 391 do 650, od 4 — pol 6 ure štev. 651 do konca, rumene izkaznice skupine C dobe meso od pol 6.—pol 7. ure gt. 1 — 260, od pol 7. — pol 8. ure št. 261 do 520. Vnedeljo zjutraj, dne 10. junija dobe meso rumene izkaznice skupine C od 7 — 8 ure štev. 521 do 780, od 8 — 9 ure št. 781 do konca. Rodbine do 2 oseb dobe pol kg, rodbine s 3 in 4 osebami tričetrt kg, rodbine s 5 in 6 osebami 1 kg, s 7 in 8 osebami 1 in četrt kg, z 9 in 10 osebami 1 in pol kg, z več kot 10 osebami 2 kg. Meso se računa po 2 kroni kg. Razven rumene izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj nakazilo za meso.
Pavel Novak: Nemščina brez učitelja. I. del. Nemška slovnica za samo-Jike. Ravnokar, jc izšla žc četrta predelana izdaja te priročne knjižice (224 Strani); to dejstvo pač najbolj kaže, kako zelo se jc priljubila ta knjižica nagemu narodu. Res je, da je treba truda, predno se priučimo drugega jezika, res je pa tudi, da je veliko odvisno od knjige, iz katere so učimo jezika. Po tej knjižici se cclo samouk v kolikor le mogoče hitrem času priuči nemščine. Pisana jc zanimivo, kajti ne nudi nam le v lahko umljivem slogu pisane slovnice, ampak ji je dodano tudi berilo. Knjižico priporočamo tudi učencem ljudskih in nižjim razredom srednjih šol. Dobi sc v Katoliški Bukvai-ni v Ljublj ani in velja broširana 1 K 50 vin., po pošti 20 vin. več. — Za isto ceno se dobi tudi II. del »Nemščina brez učitelja«, ki obsega slovensko-nemške razgovore. Oblikoslovje nemškega krepkega in nepravilnega glagola nudi često težkoče tudi onemu, ki se je že prilastil temeljne pojme slovnice, zato sc je ta del knjižice ponatisnil pod naslovom: Krepki in nepravilni nemški glagoli. Cena ponatisu na lepem papirju s širokim robom za opombe je le 40 vin.
VIII. c. kr. avstr. razredna loterija. —
Žrebanje I. razreda sc vrši 12. in 14. junija
t. 1. Ona srečk je: 1/1 40 K. — i/3 20 K. — 3 .i 10 K. — '/r 5 K. — Srečke priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, kot poslovnica c. kr. a-vstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Trstu, Celju, Celovcu in Gorici (sedaj v Ljublia-ni).
1 posestvo s povrSino 30 juter s btšo 24.000 K
20 10i/,
19.000 10.000
S-1?0™8 kakovosti, nahajajo se v Belih blizu Djakova, prodajo se pod ugodnimi pogoji in nizki ceni zaradi rodbinskih razmer, povzročenih po vojski. - Pojasnila daje
Dr. Matija Belič, odvetnik v Djakovo, Slavonija.
(v deželni deski) na Kranjskem, se rodi rodbinskih razmer takoj proda. Naslov: »Dr. R.« na upravo Slovenca.
je naprodaj blizu mesta. Naslov pove uprava lista pod štev. 1375.
Vam plačam, akoVa-ših kurjih očes, bradavic in trde kože, tokom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Cona ločku z jam-
tt , mm n , rl . -----stvenim pismom
& 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnio in priznaluic. Kemeny, Kaschau (/Cnssa) I., pogini predal 12/306 Odrsko. 1012
* ^
se sprejme. — Kranjska aprovizacijska družba z o. z., Frančiškanska ulica i.
se iščejo
pomočnice, proti dobri plači. Zglasiti se jo na Dolenjski cesti St. 50, I. nadstropje. 1398
išče za takojšnji nastop več

dotičniku, ki preskrbi rodbini 3 članov

Zglasiti se je v pisarni Kolodvorska ulica št. 28 od 11. do 12. ure dopoldne ali od 5. do 6, ure popoldne. Plača po dogovoru.	1373 3
vse vrste od kisle vode kupi A. OSET, p Gu-
Stanj, Koroško.
I namizno in zdravilno
---9 slatino in za brizga-
nec (Spntzer) ter	razpošiljam
w	j)0 povzetju.
Za sadje od 25 do 200 kg vsebine že rabljene 9 • B V
- 5
če mogoče v centrumu mesta, s tremi sobami takoj ali pozneje. — Ponudbena zavod za straženje in zaklepanje v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28.
pleskarski in likarski mojster
M»b8Jana, Rimska cesta
ee priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
(ilasfivSrše, paanine foarnrnmSJe fin
©irhestrllp^a

iz pletenine za 5 do 10 kilogramov kupi vsako množino Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.
Frodasta se 2 mlada, močna
Kolodvorska uESca 26.
124
z vozom in vprego vred. Poizve se: cesta 8,
Karlovska
1399
V hiši Dunajska cesta št. 20 se odda za pSsarno ali trgovino primeren
nagrade tistemu,
ki preskrbi do srede ali konca t.m. nemeblovano
obstoječe iz dveh do štirih večjih sob, kuhinje in kleti, tu v mestu ali v bližini mesta Kupim tudi priiiičuo hišo z večjim vrtom in hlevom isaslov se izve v upravi „Slovenca" pod št. 1397,
Pri moteni prebavi s tiščanjem in bolečinami okolu želodca, suhih ustih, slabosti, pomanjkanju teka, nagibanju k bljuvanju in pehanju, je raba naravne „Franz-Josef-" grenčice zelo priporočljiva, ker gotovo, naglo in brez bolečin povzroči razkroj snovi v spodnjem delu telesa, ki se morajo izločiti.
Za bol lajšajoče obkladka svetujemo rabiti Fellerjev dobrodejni rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid". Ta deluje razkuževalno," anti-septiško in čistilno in pospešuje zdravljenje in odpravlja bolečine. 12 steklenic pošlje na vse strani franko za le 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 134 (Hrvatsko). Mnogo nad stotisoč zahvalnic in zdravniških priporočil. Obenem pa morete naročiti Feller-jeve milo odvajalne Rhabarbara-kroglice z zn. „Elsa-kroglice". 6 škatelj franko za le 5 K 57 vin. Te kroglice zanesljivo učinkujejo, so prijetne v porabi in priljubljene pri mladih in starih.
(vi)
zdravi trganje revmo
850 ischias
Pojasnila in prospekti zastonj.
To ii lice (Hrvatsko)
V odgoji izkušena gospodična gre kot
vzgojiteljica
in
hišna učiteljica
k naraščaju boljše rodbine. Ponudba se prosi pod »marljiva 1349« na upravo tega lista.
SloDEncem o Gradcu
se priporoča za
krojaška dela
JOSIP HLEHIEIITE.
Gradec, Sigmundstadl 20 (postaja cestne železnice Volksgartenstr. okraj Lend). 1352
z mešanim blagom v mestu na deželi, s sedežem c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrajne sodnije in drugih uradov ter ob železnici se radi starosti in bolezni lastnika proda ali da v najem. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št. 1396.
-rv^f*	— i-i-n rfi^B-urv im r i* i * ''3MNMH
dno 13. marca 1917
V smislu ukaza c. kr. urada za ljudsko prehrano z namerava trboveljska premogokopna družba skleniti pogodbe*o dobavi'kroml pirja (vsako množino) in jo družba eventualno pripravljena dati v kompenzacijskem potu za poslani krompir premog. Ponudbe so prosijo na vodstvo nre-mogokopa Zagorje ob Savi, Kranjsko.	f^.,
Nikakega zobobola
ve{, nobenih noCi brez spanja. „Kides" lajšn bol nri votlih zobeh kakor tudi pri uajtruovrat. revnial. zobnih bolc-iinah, Ujer bo odrekla mu sredstva. Hi i , cuspehu deuar naza:l Cena K 3 — :i tub« K 0-—, o tub K i — - Nikakc
______zobne prhline veO. Sueino bele zobe
I do~ ~ 'i XIV.(S zobno vodo. Takojšnji učinek. Ceno I K 2, 3steki.lv5. KEWEflY. Kaschau 1. po.št. pr. 13-/..vi Ogrsko.
Kupi se takoj
za obrat v tovarni sodavice, 380 voltov, izmenični tok, i/s—3 HP- dal)G napolnjeva-lec pokalic kakor tudi cela oprava za izdelovanje sodavice s steklenicami in zaboji vred. — Naslov kupca pove^ uprava «Slovenca» pod številko 1353.
lSCe se
ali prodajalka,
za malo mešano trgovino na deželi. Prosta hrana in stanovanje. Prednost imajo šivilje. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »F. Ž. M.« št. 1368 na upravništvo tega lista.
Za svoje posestvo iSCem dve
slugi h omem
in enega pazniki.
višje, ter hrano in stanovanje prosto. Pri oženje-nih bi žena cventuelno lahko prevzela kuho ali poljsko delo, odrasli otroci bi pa pomagali na paši. — Mate Šneller, veleposestnik, Dobra p. Brodmoravlce, Hrvatsko.
Plača po sposobnosti in po dogovoru od 50 K
Sprejme se takoj v poduk kot
V korist goriškim beguncem.
m
"V «
v-
J*
■"SITOk
ti
Vtisi in občutja iz mojega dnevnika.
Spisal Alojzij Res.
Dr. Aleš Ušeničnik piše v„Času": Kdor bere te črtice, se mu počasi, počasi vzbudi v duši sorodno občutje in če ne čuti, vsaj sluti tisto veliko bol, ki razriva srca naših bratov in sester - beguncev.
Založila knjigarna I. STOKA, Trst, 1917. - Cena 60 vin. Dobi se v vseh slovenskih knjigarnah.
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen
[] ^ ^ ^_____QC3C3IZ3C3C3C3C3CZIC3C3C3C3g 0
M
D c3C3C3CaC3C3C3C3C3CDC3C3C3C3C3CaC3Qa
g q Cenjenim damam priporočam srojo zalogo
najnovejših slamnikov.
03prto tu3i v opoldanskih urah-Gene priznano nizke.
V zalogi
not>i žalni l^lobu^l.
d
D _
d d □
d a
d 0
Rozi Tabčič aD [j
Rimska cesta št. 6 [] Q
d d
n
resisfmana zadruga z 01
sprejema prijave na
zarezo
po originalnih pogojih:
1.40 letno da¥ka prosto 5/2% amoriizatilsko
poselilo po K 92 -, H. 5 / /a m l. maia 1927 pavrafljive drža« po K 93 50,
prištevši obresti od 1. maja 1917 dalje.
deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino J. Kušlan v Kranju.
izgubil se je
Ionski pes
dne 18. maja popoldne. Ima kratko dlako z rujavo-belimi lisami, ušesa dolga, rep do polovice pristrižen. Čuje na ime „Tref". Okoli vratu nosi z rudečim bar-žunom obšito ovratnico. Kdor bi ga našel, se lepo prosi, da ga odda ing. Schier v Straneh p. Razdrto ali ga o tem obvesti. Za to dobi 50 K nagrade.	1315
Naravnost od tovarne dobavlja:
motorje na bencin
od 1—25 HP, ležeče in stoječe konstrukcije
lokomoblle na bencin
od 1-16IIP, ležeče in stoječe konstrukcije
motorSe na surovo olje
od 8-30 HP
lokomoblle na snrooo olje
od 8—30 HP posebno primerne za pogon mlatilnic; ugodne cene, največje jamstvo za navedene stroje.
A. B. C. družba za motorje z o. j., Dana) V. Franzensgasse 12.
Telefon 7143. Naslov za brzojavke: Ruhrwerke, Dunaj.
Tovarna Gnntramsdorf pri Dunaju.
Tel. 13.	Naslov za brzojavke:
Motorenfabrik, Guntramsdorf. 1343 6	_
Krantska deželna podružnica v Ljubljani
ti. dež. žlvlj in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživstje in m\ p»raški:i dot, rentna in ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja
Javen z.^vod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življensken zavarovanju že po prvem letu: Stanje zuvurovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838'—
Stan e garancijskih fondov '.oncem leta 1914........... . ... K 48,732.022-76
V letu 1914. se jc i?plaenlo zavarovancem m dividendah iz čistega dobička . . is. lUMZbb
Kdor namerava skleniti ^ivljensUo zavarovanje, veljavno ri UBjllO ZSUaiGUanje, naj se v lastno korist obrne do gori Imenovane podružnice, — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
gflf Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezle cesta št. 12.
dobivate
^MZ&^^^m!® SisT v špecijalni trgovini za milo
ipijiiij Mm % 8f«
Istotam tudi sveče, krema za Čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno I
in drugo belo blago
zopet v večjih množinah na razpolago!
Tako je bilo čitati v raznih listih; žal da je to nemogoče, ker so bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno zasežene, vsaka nadaljna nabava pa je tudi izključena, ker se to blago ne izdeluje več. Vsledtega sc priporoča, si preskrbeti gotovega perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka
špecijalni oddelek za pletenine, trikotažo in p
■ . ? i i , .S »
Izredno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz šifona, batista in platna, fino in solidno delo.
§8p~ Zelo ugoden nakup perila za gospode, "^fg
Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. — Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številu!	1267
Oficijelno subskripcijsko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani

sprejema prijave na
VI. ausfriisko iiopo posojilo po originalnih pogojih
I.	Davka prosto 5f/a0o amortizacijsko državno posojilo po K 92'—, prištevši 5'5°0 obresti od 1. maja
dalje. — Ker teko kuponske obresti tega posojila od 1. aprila naprej, znaša nabavna cena le 91542-
II.	Davka prosti 5 72°/0 dne 1. maja 1927 vračljivi državnozakladni listi po K 93-50, prištevši 55%
obresti od 1. maja dalje.
3 &
BI SP
Eu A]
a w m a
„ KI
E8 N« HJ
5f g*
•3* M
SL &
g, n
» !r*» r-NJ
g
a
w sv
S. g
s a
M S3
3	s
5£1	M
ta	a
«9	BT
wi	«
a	o
s	ts.
BI
M	K'
O.	tS
aa	«
IS"	M
W	g
■t
bi
Bi