Posamezna Številka 10 vinarjev. Šlev. 128. V unDiitt v sredo, i junija 1917. Leto XLV. ■i Velja po polti 1 wm n o«!o let« aaprtj.. K 28»— u aa min ,, .. „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletno. n 29-— aa oatalo iaoaematvo. „ 38'— V Ljubljani na domi Sa esle leto uprt].. B 24*— aa aa neaeo . • E 8*— f ifinl prilrau Btirtu „ 1-80 E9 Sobotna Izdajal b Sa oelo lato.....K aa Hemčl|o oeloletno. « 8'— aa ostalo laoaamstTo. . H-— i Inseiatii Enostolpna petitvrsta (72 mm Uroka la 3 mm visoka ali nja prostor) aa enkrat .4. . . po 30 t aa dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Enoatolpna petitvrsta po 60 v Ishaja vsak dan imemii nedelje ln praznike ob 3. nri pop. Bedna letna priloga vozni red. HF Uredilitve |e t Kopitarjevi nliol Stav. 6/3L Bokopiai se ae vračajo; nefranklrana plBma ce ne mm apraJaau|o. — Uredniškega telefona štev. 74. e= Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo |e v Kopitarjevi nltol it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravniškega teleiona št 188. vredno harmonijo vseh narodov. Italijanska prislovica, ki izraža hotenje po nekem mestu s slavno besedo; »Neapelj vidi in potem umri«, se je v koprnenju Italijanov strašno uresničila. Nešteta krdela so vodili na boj, da uresničijo, po čemer so koprneli — dosegli so pa le edin uspeh: cvet italijanske mladine so žrtvovali blaznemu imperialističnemu senju, slepemu roparskemu pohlepu, ki se ne more z nobenimi stvarmi in z nobenimi moralnimi razlogi kakorkoli opravičiti in olepšati. Še neko drugo pri-slovico Italijani zelo radi izgovarjajo. Govore o »Roma Intangibile«, o mestu, ki se ga ne sme dotakniti nobena roka, ki predstavlja kos narodne dediščine, katere nedotakljivost je svetišče. Tudi mi imamo svoj »Trieste Intangibile«. Naval proti Trstu je simbol italijanske slabosti in moči monarhije. Brez zvestobe in perfidna je ostala italijanska politika, nasproti lastnemu narodu se ne more sklicevati niti na uspeh. Vsi ti zavratni napadi, ki se obračajo proti izdajalcem, so med napadenimi poglobili čuvstvo skupnosti. Besede, ki jih je bil govoril cesar Karel generalnemu polkovniku Boroeviču, izražajo na najlepši način poglobitev in oživljenje vezi, ki kot moralni izid bojev ob Soči družijo dinastijo in narode monarhije. Cesar Karel je gledal na Trst, in ni mu bilo potrebno, da 'oi bil koprnel, marveč gledal je z naj-upravičenejšim zadovoljstvom. In prebivalstvo ;e gledalo nanj hvaležno in s spoštovanjem, ki je njegovo čuvstvo popolnoma, dostojno in vznosno izrazil. sprotje proti Italijanom sta začela ustvarjati za Slovence ugodnejši položaj, kot jim gre po številu in pomenu. S svojo demonstracijo so svojemu ugodnemu stališču samo škodovali.« Čudovita je nemška logika. Dr. Stein-wender se boji za nas, ki smo se tako junaško bojevali in ker smo nastopili vedno v avstrijskem zmislu proti Italijanom kakor tudi zoper vse ostale sovražnike našega cesarstva kateregakoli plemena, da smo si s svojo državno - pravno izjavo ško-ozemlja pod habsburško dinastijo, kako smo se postavili v nasprotje I proti kroni? »Erklare mir, Graf Orindur.« llaliiani v flvsiriji in jugoslovanska afirmacija je naslov uvodnega članka sobotne številke tržaškega dnevnika »La Gazzetta di Trieste«. V njem se izraža bojazen, da bi znalo priti do združitve vseh avstrijskih Jugoslovanov ter do iz tega izvirajoče posledice nadvladja le-teh nad Italijani. Pisec članka stavlja vprašanje: »Kako ločiti slovanski živelj od italijanskega v mešanih deželah, kakor so Goriška, Istra in Dalmacija? Kako zaprečiti, da se ne bo kaka italijanska manjšina izgubila v novem političnem slovanskem telesu? Kakšna bi bila njih usoda?« Kakor nas dosedanje žalostne izkušnje uče, smemo i mi staviti, in sicer zaradi-tega s še večjo upravičenostjo enaka vprašanja glede usode beneških slovencev. —< Roke proč od našeoa naroda! Naš narod je pravo zlato, vse hlepi po njem, še bolj pa po njegovi zemlji, ki tvori prehod na morje. Slovenski narod danes pozna ves svet. Svetovna vojna je celemu svetu odkrila ta zaklad. In vsak si lasti pravico, soditi o njem, vsak ga hoče deliti po svoje, O ameriškem Wilsonu smo časih čitali v newyorškem »Glasu Naroda« mnogo zanimivih stvari. »Glas Naroda« je pisal o njem, kako je »obljubil zavzeti se za slovenske koristi«. Že takrat smo rekli, da hoče »Glas Naroda« s tem loviti le kaline in da ne rabimo takih zastopnikov in zagovornikov, ki nas nikdar videli niso in naa ne poznajo. In sedaj nam Wilson — prodaja Trst, naš Trst, kakor bi imela Italija zaraditega pravico do Trsta, ker so bile avstrijske vlade pred vojsko tako slepe, da so pustile ondi naš živelj, ki se je naseljeval v Trstu, poitalijančevati in Slovencem in Hrvatom v Trstu niso hoteli dati šol. Trst pa kljub temu ni postal italijanski in je še danes največje slovensko mesto, v katerem je celo po uradnem štetju, katere-a so izvršili italijanski uradniki, še en-rat toliko Slovencev kot v Ljubljani, Ruski revolucionarji so odkrili tajno pogodbo sporazuma, po kateri naj dobi Italija južno Tirolsko s Tridentom, celo Primorsko, severno Dalmacijo z Zadrom in Splitom, Albanijo z Valono, Tako dele ti prijatelji »malih narodov« male narode, ne da bi jih vprašali. Celo ruski socialni demokrat Ka-menijev se je oglasil sedaj ter »energično« zahteva, naj se da nazaj ne le Alzacijo in Lotaringijo Franciji, ampak tudi Trst Italiji, kakor bi Italija Trst sploh kdaj imela. Vsi ti glasovi pa seve namenoma prezro, da je avstrijska last bila nekdaj slovenska Benečija in da imata Avstrija in naš narod do tega dela Italije veliko več pravice, kot Italija do Trsta, Primorja ali Dalmacije. Ti glasovi dokazujejo, kako prav je imel naš list, ko je takoj spočetka odločno nastopil proti vsakemu ljubezničenju z entento in da je pobijal vse izjave entente kot fraze in njihove glasnike označeval kot lahkomišljene frazerje. Tista peščica Slovencev v Ameriki, ki je sledila obljubam entente, je sedaj, ko Wilson prodaja naš Trst, osramočena tako, kot smo že naprej obljubovali. Pot našega naroda je bila preko teh fraz in frazerjev, bila je odkritosrčno z Avstrijo. Tu je naša domovina in tu hočemo v korist državne misli na jugu priboriti pravice hrvatsko-slovenskemu narodu! Povsod smo Slovenci in Hrvatje dokazali, da smo proti ciljem entente. Stoletja govori o tem hrvatsko-slovensko junaštvo na vseh bojiščih, na katerih se je borila tekom stoletij Avstrija za svoje pravice. Zato le z zaničevanjem moramo beležiti take pojave, kakor je n. pr. članek v celjski »Deutsche Wacht«: »Jugoslovanska politika v službi entente.« V polemiko se z bedastočo, da bi bilo v avstrijskem parlamentu zahtevano združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom v smislu entente, ne bomo spuščali. Takega združenja ententa nikoli ni zahtevala. Združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom je najboljše sredstvo proti njenemu izrabljevanju jugoslovanskega vprašanja in gotovi jugoslovanski protiavstrijski propagandi. Tako združenje je naš narod zahteval že od nekdaj, ta klic združenja pod habsburškim žezlom je ponavljal vedno, tudi 1. 1866., ko se je vršila vojska Prusov proti Avstriji, Naš narod je bil svojemu vladarju vedno v vsakem položaju zvest, ni nikdar poznal dru-ega kot svojo patrijotično dolžnost, ko je ilo Avstrijo treba v dejanju braniti. Ljudje, ki so polni take nemške nacijonalne zagrizenosti, t. j. tiste plitvosti, ki ne privošči Slovencem, da bi smeli n. pr. na celovškem kolodvoru zahtevati železniških voznih listkov v svojem maternem jeziku, nas s svojimi natolcevanji ne morejo žaliti. Mi smo prepričani, da so svetovni dogodki taki, da pri merjenju pravic našemu narodu taka plitvost ne bo mogla priti v po-štev tam, kjer se bo gledalo na resnično korist Avstrije. V Avstriji je poleg Nemcev še sedem narodnosti, ki imajo isto nra- vico do države. Na Nemcih je to dejstvo spoznati in se z ostalimi narodi sporazumeti o skupnih interesih. Privilegiranega stališča za posamezni narod pa ti narodi vsekakor ne priznajo, in narod, ki tako stališče zase zahteva, ne misli avstrijsko. Te dni smo čuli geslo: Država za vse in vsi za državo! To pa je enakopravnost, to je pravica, in te ne razumejo tisti, ki se za nas v ententarskem ali v zagrizenem nemškonacionalnem zmislu sedaj tako zanimajo, Zato pa vsem veljaj naš klic: Roke proč! Pravica bodi: Močna Avstrija na jugu, kot taka pravična svoji zvesti železni brambi na jugu — hrvatsko-slovenskemu narodu! Cesarica Cita in slovenska mladina. Vso odkritosrčno ljubezen mlaclih src je slovenska mladina prinesla nasproti cesarici Citi, ko je vladarica stopala po slovenski zemlji. Kakor bi mladina čutila, kako pri srcu je cesarici Citi mladina in njena vzgoja. Bilo je uprav ginljivo, kako je vzljubila slovenska mladina cesarico Cito: svojim materam ne deli večje ljubezni in zaupnosti. Na Viču pri Ljubljani, kjer je velika delavska naselbina, je mladina v soboto in nedeljo ves čas čakala ob cesti, da ne zamudi trenutka, ko se pripelje mimo cesarica. Posebno v nedeljo je imela cesarica ob cesti najzve-stejšo stražo: na stotine ubogih delavskih otrok, ki so sicer bosonogi čakali nanjo, a s tem bogatejšo, pristno ljubeznijo. Kako je stražila ta mladina cesto, kako jo je okrasila! Potrgala je cvetke na travnikih, donašala je zeleno travo in z zeleno travo je nastlala cesto, da jo je popolnoma pokrila, v to zeleno preprogo pa je iz cvetk sestavila kronice, začetne črke cesarice, zvezdice itd. — da se je videlo, kakor bi bil pred cesarico spletena umetna preproga. Male ročice otročičev so cesarici napravile vse to — njej, ki ljubi otroči-če in cvetlice. Otroci so pazili na vozove, ki so prihajali po cesti, da jim niso poškodovali teh priprav, nosili so v vrtnih kangljicah vode in škropili, cla bi pred cesarico se ne vzdignil cestni prah. Bilo je pa tudi mnogo otrok naših beguncev, otrok brez prave domovine, ki so tem zaupljivejše čakali, cla jim pogled cesarice pove, cla bo njihovo trpljenje enkrat poplačano. Da, cla — cesarica je videla našo mladino, njene jasne oči, v katerih se bleskečejo skriti demanti. Videla je narod naš ob bojni črti, kako brani domovino in prestol, videla je doma njegovo zlato mladino, videla je njene oči u-prte Vanjo, proseče jo za boljšo bodočnost. Te oči so prosile cesarico: Dvigni nas, odpri nam slovenskim otrokom šol, kjerkoli biva slovenski narod, tla se z izobrazbo dvignemo, a s tem dvignemo tudi moč države na jugu! Cesarjev razo ed oUlsKu soške armade. »Wiener Allg. Zeitung«, ki je polurad-no glasilo zunanjega ministrstva, piše o cesarjevem posetu soške armade nekaj jako spominjajočih stavkov, ki so tembolj značilni, ker sta bila s cesarjem v Ljubljani in v Trstu, kakor znano, tudi zunanji minister Czernin in general pehote pl. Arz. »\Vie-ner Allg. Ztg.« izvaja: Če pomislimo na ta razgled, s katerega je cesar ob svojem posetu Trsta gledal na morje, se nehote spominjamo razgleda, o katerem sc je poročalo pred dvemi leti. Takrat je vodil italijanski kralj svoje goste enega za drugim na stolp v Ogleju, da jim je pokazal Trst. Kazal je na Trst v daljini, na »neodrešeno« mesto, ki ne more pričakati italijanskega gospostva, ker tako koprni po njem. Čete italijanskega kralja so od takrat izvedle deset strašnih ofenziv, da izvedejo odrešenje. Cena, ki jo je plačala dežela zanje, je bila strašna. Uspeh na avstrijski strani je bil sijajen. Vsi ti navali so lc utrdili zvežo med vladarsko rodbino in vsemi narodi v obrambi proti italijanskemu napadu in iznova dokazali občudovania Nemški mmM in izjava S. L. S. Nemški nacionalci ne razumejo, oziroma nočejo in ne morejo več razumeti ustavnega življenja in zato se razburjajo ob vsaki priliki, ko Avstri-jani nenemške narodnosti označujejo svoje stališče. Načelo velike Avstrije samoupravnih in svobodnih narodov jim ne gre v glavo, oni sanjajo še vedno o nemški hegemoniji v Avstriji, na-špikani z raznimi »belangi« v senci absolutizma. Demokratična ideja — vse to se jim zdi španska vas. Patriotično pojmovanje in zvestobo do dinastije, katero smo Slovenci pokazali z dejstvi na vseh bojiščih Evrope (Vide Stein-wenderjevo izjavo v včerajšnji »Tages-posti«) stavijo že v vrsto izdajstva. Posebno se razburja »Grazer Tagblatt« nad izjavo S. L. S. V številki dne 5. t. m. prinaša izjavo S. L. S. dobesedno z naslednjim komentarjem: »Slovenec« je objavil dne 26. maja sledečo izjavo, ki jo radi tega ponatiskujemo, da bodo tudi Nemci v Avstriji vedeli, kako visoko leteče načrte so vzbudili zadnji politični dogodki v glavah slovenskih politikov in kako javno razpravlja slovensko časopisje stvari, ki spadajo v celoti h glavnim vzrokom svet. vojne. V prvih vojnih letih so o vpeli teh stvareh previdno molčali, sedaj pa j i 11 razglašajo glasno pred celim svetom, računajoč na utis v inozemstvu (? ) po krivici ali mogoče tudi po pravici — oduševljeni po gotovih dogodkih v notranjosti.« Če mislijo nemški nacionalci, da se bomo mi danes vznemirjali nad takimi denuncijacijami in sumničenji, se motijo. Nova Avstrija pod habsburško dinastijo je čisto drugačna kot si jo predstavljajo nemški nacijonalci. jazvrslilev izjav." Pod tem naslovom piše dr. Steinwen-der v včerajšnji »Tagespost«: »Slovenci, ki ne morejo govoriti o državnem pravu, ker ga nimajo, so zahtevali tudi narodno avtonomijo. Toda pod pritiskom z njimi združenih Srbo-Hrvatov sc niso zadovoljili samo z aneksijo slov, delov Štajerske in Koroške, ampak so posegli tja na Ogrsko, Hercegovino in Bosno. S tem niso ravnotako kot Čehi, prav nič dosegli, ampak so se postavili na ravno tak način v nasprotje z istimi faktorji (Ogrsko in krono). Storili so šc celo večjo politično napako. Junaštvo slovenskih čet in na- Cesar is cesarica ea Koroškem. Beljak, 4. junija. (K. u.) Cesar in cesarica sta, ko sta odhajala s soške bojne črte, osrečila danes Koroško s svojim po-setom, Vladar se je peljal predvsem — poleg njegovega navadnega spremstva sta ga spremljala maršal nadvojvoda Evgen in armadni poveljnik — skozi Ziljsko dolino in čez Podkorensko sedlo v dolino Podkoren-ske Save. V dolini ob Savi in v sosednem ozemlju si je ogledal cesar čete in odposlanstva čet. Dlje časa se je mudil cesar v Trbižu, kjer so ga čakala krepka odposlanstva najrazličnejših čet, ki se vojskujejo na koroški bojni črti. Najvišji vojni gospod je, kakor vselej, nagovoril vse odlikovane častnike in vojake, posameznikom je podelil tudi odlikovanja. Cesar se je bil nato peljal v Ziljsko dolino, kjer se mu je pridružila tudi cesarica, ki je bila prej obiskovala razne vojne bolnišnice. Iz najoddaljenejših dolin so prihajali domačini, da pozdravijo ccsarja in cesarico. V Šmohorju sta se cesar in cesarica mudila več časa. Na cestah kraja, ki jih obdajajo krasna senčnata drevesa, so stali šolska mladina, civilni in meščanski dostojanstveniki in glava pri glavi prebivalci. Vladar je nagovoril odposlaništva došlih častnikov in vojakov. Cesarica ie medtem obiskala v Šmohorju bolnišnice. V posebnem avtomobilu so vozili zaboje, v katerih' so se nahajali darovi cesarice ranjencem. Cesar in cesarica sta se nato peljala skozi lepo okrašene kraje, skozi mogočne slavoloke, skozi smrečje gozde v Plibcrk, kjer je bil sprejem nad vse mikaven. V zgodovinskih oblekah, z delavnim orodjem v pesteh, so čakali rudarji cesarja in cesarico, ki sta se mudila več časa med ljudmi. Med gromovitimi »Gliick auf!«-klici sta se peljala nato v Beljak. Kakor zjutraj, je bilo tudi zdaj celo mesto na nogah. Obkoljena od Beljačanov in Beljačank sta prišla cesar in cesarica na kolodvor. V dvornem čakalnem salonu sta nagovorila cesar in cesarica še veliko dam, posebno takih, ki so si pridobile zasluge v vojni preskrbi. Cesar in cesarica sta se nato najpi;«rč-nejše poslovila z maršalom nadvojvodom Evgenom, z generalom pehote nadvojvodom Petrom Ferdinandom, z arinadnim poveljnikom in z ostalimi višjimi častniki, z deželnim predsednikom grofom Lodra-nom in z ostalimi dostojanstveniki, ki so prišli k slovesu. Ob 6. uri 15 minut jc zapustil dvorni vlak med viharnimi pozdravi množice, ki se ic bila zbrala na in nred kolodvorom, / Beljak, 4. junija. (K. u.) Cesar je izrazil koroškemu deželnemu predsedniku grofu Lodronu za izvrstno službovanje med vojsko svoje priznanje in mu izročil danes vojaško zaslužno svetinjo na traku vojaškega zaslužnega križca. Cesar in cesarico oa Predariskem. Feldkirch, 5. junija. (K. u.) Večdnevno potovanje cesarja in cesarice je zaključil danes poset Predarlske. Cesar, ki tako dobro pozna obe državi monarhije, se ravno' na Predariskem še ni nikdar mudil. Dolgo časa je že želel, da bi prišel k vrlim, pridnim prebivalcem dežele. Cesar in cesarica sta obiskala Feldkirch, Dornbirn in Brc-genc. Predarlčani so dan slovesno praznovali. V Feldkirch sta se pripeljala najvišja gosta ob 7. zjutraj. Cesai se je podal v župno cerkev, kjer je molil, Peš sta se podala nato cesar in cesarje^ v znani zavod jezuitov Stella Matutina^ jf^ed Stella Matu-tina je pozdravil cesarja ip/:esarico rektor zavoda. Cesarju in cesa^ci.pta se poklonila na čelu gojencev sinova,»fldvojvoda Franca Salvatorja in princa Luisa Parmskega. Najvišja gosta sta si ogledala zavod. Ob 8. uri sta cesar in cesarica zapustila zavod; po prisrčnem slovesu sta ob 8. uri 15, minut potovala dalje, v<: Zadnji dnevi volnena posojila. V par dneh bo končan termin: za podpisovanje vojnega posojila. Od vseh strani se slifii, da podpisovanje ugodno napreduje in da bo končni uspeh tega vojnega posojila izdaten. Ta dva dneva, ki sta še na razpolago, je nalo- fa splošnosti, da deluje vsak v svojem rogu za ugoden uspeh 0. vojnega posojila. Kdor še ni podpisal, naj hitro podpiše in kdor je premalo podpisal, naj takoj zviša svojo prijavo. Sovražniki se pripravljajo za nov napad na osrednje sile. Potrebno je, da smo ne samo vojaško, marveč tudi financijel-no pripravljeni. Samo velik uspeh vojnega posojila bo sovražniku dokazal, da smo nepremagljivi. naši vrgli pri JamUah Italiiaiie Ujeli 171£astnikua in 6500 mal Vseh Italiianou u naši obrambni bilo nletlh 22.000. Italijani so si zelo'Vtfako obetali od 'desete ofenzive. Italf^ti^ko časopisje je kar vriskalo zmage pijano nad trenutnimi pridobitvami pri Kuku in Jam-ljah. V duhu so že zrli pred seboj Trst, »Vipavsko dolino, celo Adrijo v rokah italijanskega imperijalizma. In res, laški sunek je bil zastavljen s tako silo, a takimi množicami in artiljerijsko predpripravo, da so v prvih dneh naša srca drhtela nemira, češ, kdo ve, ali se posreči vzdržati junakom ob Soči ta strašni naval na našo zemljo. Toda naše vojaško vodstvo je bilo mirno. Bo-roeviča, danes odlikovan z redom Marije Terezije, je čuval in vedel, da so vsi laški napori zaman. In danes, ko je laška napadalna sila že opešala, je došla razveseljiva vest, da so naši med Grmado in Tržičem, južno od Jamelj zastavili svoj protisnnek, vzeli Lahom pazaj več višin okrog Flondarja ln jih po ljntem bojn obdržali. Vsi laški na-porj iztrgati nam te postojanke, so se ^dosedaj izjalovili. Sovražniku smo vzeli zopet 6500 mož in 171 častnikov, ta-' ko^a smo v deseti soški defenzivni bitki ujeli vsega skupaj 22.000 Italijanov. jSi Sogodki nas napolnjujejo s samozavestjo. Lah ne bo pustošil dalje naše ' slovenske zemlje. Žrtev in izgnancev imamo dovolj. Naši junaki so mu zastavili močan zid in ob tem zidu si je sovražnik razbil svojo glavo, -h q Boji še niso zaključeni! Sovražnik ;bo j>oslal nove množice v boj, toda tudi od naše strani ni izrečena še zadnja be-Seco!o« poroča: V Macedoniji bo pričel v kratkem Sarrail z ofenzivo, ker dcbiva ojačenja, t?ko pravi >-Si žalni l^lobu^l. d D _ d d □ d a d 0 Rozi Tabčič aD [j Rimska cesta št. 6 [] Q d d n resisfmana zadruga z 01 sprejema prijave na zarezo po originalnih pogojih: 1.40 letno da¥ka prosto 5/2% amoriizatilsko poselilo po K 92 -, H. 5 / /a m l. maia 1927 pavrafljive drža« po K 93 50, prištevši obresti od 1. maja 1917 dalje. deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino J. Kušlan v Kranju. izgubil se je Ionski pes dne 18. maja popoldne. Ima kratko dlako z rujavo-belimi lisami, ušesa dolga, rep do polovice pristrižen. Čuje na ime „Tref". Okoli vratu nosi z rudečim bar-žunom obšito ovratnico. Kdor bi ga našel, se lepo prosi, da ga odda ing. Schier v Straneh p. Razdrto ali ga o tem obvesti. Za to dobi 50 K nagrade. 1315 Naravnost od tovarne dobavlja: motorje na bencin od 1—25 HP, ležeče in stoječe konstrukcije lokomoblle na bencin od 1-16IIP, ležeče in stoječe konstrukcije motorSe na surovo olje od 8-30 HP lokomoblle na snrooo olje od 8—30 HP posebno primerne za pogon mlatilnic; ugodne cene, največje jamstvo za navedene stroje. A. B. C. družba za motorje z o. j., Dana) V. Franzensgasse 12. Telefon 7143. Naslov za brzojavke: Ruhrwerke, Dunaj. Tovarna Gnntramsdorf pri Dunaju. Tel. 13. Naslov za brzojavke: Motorenfabrik, Guntramsdorf. 1343 6 _ Krantska deželna podružnica v Ljubljani ti. dež. žlvlj in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživstje in m\ p»raški:i dot, rentna in ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja Javen z.^vod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življensken zavarovanju že po prvem letu: Stanje zuvurovanj koncem leta 1914............................K 173,490.838'— Stan e garancijskih fondov '.oncem leta 1914........... . ... K 48,732.022-76 V letu 1914. se jc i?plaenlo zavarovancem m dividendah iz čistega dobička . . is. lUMZbb Kdor namerava skleniti ^ivljensUo zavarovanje, veljavno ri UBjllO ZSUaiGUanje, naj se v lastno korist obrne do gori Imenovane podružnice, — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 gflf Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezle cesta št. 12. dobivate ^MZ&^^^m!® SisT v špecijalni trgovini za milo ipijiiij Mm % 8f« Istotam tudi sveče, krema za Čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno I in drugo belo blago zopet v večjih množinah na razpolago! Tako je bilo čitati v raznih listih; žal da je to nemogoče, ker so bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno zasežene, vsaka nadaljna nabava pa je tudi izključena, ker se to blago ne izdeluje več. Vsledtega sc priporoča, si preskrbeti gotovega perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka špecijalni oddelek za pletenine, trikotažo in p ■ . ? i i , .S » Izredno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz šifona, batista in platna, fino in solidno delo. §8p~ Zelo ugoden nakup perila za gospode, "^fg Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. — Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številu! 1267 Oficijelno subskripcijsko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani sprejema prijave na VI. ausfriisko iiopo posojilo po originalnih pogojih I. Davka prosto 5f/a0o amortizacijsko državno posojilo po K 92'—, prištevši 5'5°0 obresti od 1. maja dalje. — Ker teko kuponske obresti tega posojila od 1. aprila naprej, znaša nabavna cena le 91542- II. Davka prosti 5 72°/0 dne 1. maja 1927 vračljivi državnozakladni listi po K 93-50, prištevši 55% obresti od 1. maja dalje. 3 & BI SP Eu A] a w m a „ KI E8 N« HJ 5f g* •3* M SL & g, n » !r*» r-NJ g a w sv S. g s a M S3 3 s 5£1 M ta a «9 BT wi « a o s ts. BI M K' O. tS aa « IS" M W g ■t bi Bi