CELOVEC ČETRTEK vma vabi na krstno predstavo Evropa - mati klavnic Europa - Mutter der Schlachthöfe v Celovcu, garaža Liegl, Völkermarkter Ring v četrtek, 7. maja 1998, ob 20. uri Ponovitve od 8. do 20. maja, vselej ob 20. uri razen ob nedeljah in ponedeljkih Prisrčno vabljeni! 6. kulturne dneve v Brežah je odprl Einem DOBROLSKE SVOBODNJAŠKE HOMATIJE Večina občinskih odbornikov zapustila stranko g svečano akademijo v mest-3 ni dvorani v Brežah /Friesach so se v ponedeljek, 27. aprila 1998 zvečer, pričeli 6. kulturni dnevi koroških Slovencev, ki jih v sodelovanju s slovenskima kulturnima centralama SPZ in KKZ prireja urad koroške deželne vlade. Letos so Breže, to starodavno mesto s svojo čudovito podobo, gostitelj in kulisa teh dnevov. Breže bodo leta 2001 tudi kraj deželne razstave in župan Max Koschitz je svojem nagovoru najavil, da si želi tudi v tem letu biti gostitelj kulturnih dnevov koroških Slovencev, ker da so to dnevi prijateljstva in sožitja. Pristojni deželni kulturni referent Michael Ausserwinkler je izrabil priložnost, daje izrekel priznanje in pohvalo delovanju slovenske Glasbene šole. Pred njim je namreč nastopila in v spremstvu učitelja Andreja Feiniga na četrtinski violini navdušujoče zaigrala Nina Po-potnig, učenka Glasbene šole in letošnja odlikovanka deželnega natečaja mladih glasbenikov. »Na tej šoli«, tako Ausserwinkler, »opravljajo dobro delo in ta šola je postala neodtujljiv del koroškega kulturnega življenja«. Sploh pa je ta teden priložnost, da se razpravlja o političnih problemih okoli dvojezičnosti. Kajti kot Ausserwinkler je tudi deželni glavar Zer-natto poudaril potrebo po učenju jezikov, kajti najkasneje v letu 2006, ko naj bi naša dežela bila soprireditelj zimskih olimpijskih iger, se bo to učenje obrestovalo. A treba bo podreti še mnogo meja in pregrad »predvsem v glavah«. To še posebej velja, kadar gre za popolno ak-ceptanco in sprejemanje manjšine kot bogastvo. Kajti ti dnevi da so izreden projekt za preseganje mej v glavah. Minister za znanost in promet dr. Caspar Einem je bil uradni zastopnik avstrijske zvezne vlade. Vladni član, ki ima trenutno hude homatije z gradnjo predora pod Čemerni-kom/ Semmering, je dejal, da gospodarstvo potrebuje predvsem ljudi, ki znajo jezike in ki poznajo druge kulture. Tedni, kakršen je kulturni teden koroških Slovencev, nudijo prebivalstvu priložnost, da spozna in odkrije drugo, včasih zamolčano, doslej skrito kulturo. Einem je v tej zvezi govoril o radoved- nosti do drugega. Kajti ko nekdo ponudi svoje posebnosti in zaklade, postaja zadeva zanimiva. Kulturni spored odprtja tedna so poleg Nine Popotnigove in Andreja Feiniga oblikovali še »Burgenchor« Friesach, ki ga vodi Bernhard Galtserer, Doppelbläserquartett in mestna godba iz Brež pod vodstvom Gebharda Schoberja, ter MoPZ »Valentin Polanšek« z Obirske-ga pod vodstvom Boža Hartmana. Kot vselej je simpatično in z neposrednostjo povezovala Mira Grötschnig-Einspieler. V okvirnem sporedu je že v ponedeljek popoldne gostovalo v krajevni ljudski šoli gledališče »Teatr brez ...« z »Medvedom Pujem«, včeraj, v sredo pa je v glavni šoli bila predstava »Ljubezen po...« celovškega Mladinskega doma. V torek zvečer, 28. aprila, je v preddverju mestne dvorane bila odprta razstava del Draga Druško-viča. Več o tem in o ostalih prireditvah tedna prihodnjič. Pritisk svobodnjaške centrale na podrejene deželne oz. občinske organizacije ni zgolj salzburška specialiteta, ampak ga poznajo tudi na Koroškem. Predvsem dobrolski svobodnjaki lahko o tem marsikaj povedo, saj je pretekli teden večina njihovih občinskih odbornikov z vodjo Karnerjem vred zapustila stranko. Vzrok za ta nenavaden korak, običajno se svobodnjaki brezpogojno pokoravajo komandi firerja oz. strankinega vodstva, je občinska koalicijska pogodba. Po lanskih občinskih volitvah so v Dobrli vasi EL, VP in svobodnjaki sklenili koalicijo, katere bistve- ni sestavni del je bil dogovor o ustanovitvi dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu. In ker večina dobrolskih svobodnjaških občinskih odbornikov dane besede ni hotela požreti, pa čeprav je deželna strankina centrala na vso moč pritiskala v to smer, so raje izstopili iz stranke in bojo sedaj kot »divji« odborniki sedeli v občinskem odboru. Seveda pa je s tem konec dobrolske koalicije, odslej bo v občinskem svetu veljalo načelo sprotnih stvarnih in političnih koalicij. Po informacijah pa že tudi v Škocjanu vre, kjer so Slovenci tudi v koaliciji z F in VP. Skupna izjava za Ol Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev, Slovenska gospodarska zveza, Slovenska športna zveza, Krščanska kulturna zveza ter Slovenska prosvetna zveza so podpisale skupno izjavo v smislu podpore, pa tudi partnerstva pri organiziranju olimpijskih iger leta 2006 na stičišču treh držav. Organizacije vidijo igre v luči odpravljanja meja tako na političnem zemljevidu kot tudi v glavah prebivalstva, pomenile pa bi tudi močan impulz za kvaliteto sožitja. Športna zveza pa ponuja konkretno pomoč in partnerstvo pri koordinaciji med športnimi strukturami v Avstriji in Sloveniji. Prav tako Gospodarska zveza, ki tudi pričakuje vključitev v projekte. Kulturni organizaciji sta pripravljeni sodelovati s kulturnimi projekti. Z igrami bi se odprle tudi gospodarske možnosti šibkih regij. GLASBENA SOLA SPD BOROVLJE vabita na koncert absolventov Glasbene šole ob 20. obletnici ustanoviteve te ustanove v četrtek, 30. aprila 1998, ob 20. uri v boroveljskem gradiču Nastopajo bivši učenci šole. Prisrčno vabljeni Mala Nina Popotnig je z violino očarala občinstvo na začetku v Brežah/Friesach. Na klavirju jo je spremljal pianist Andrej Feinig. kulturnega tedna ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo v soboto, 9. 5. 1998, s pričetkom ob 14. uri izredni občni zbor v hali 5 (Messezentrum, dvorana 1) vhod iz St. Ruprechter Straße DNEVNI RED: L ugotovitev sklepčnosti 5. poročilo predsednika 10. sprejetje resolucij in pozdrav častnih nadzornega odbora 11. sprememba statuta gostov dr. Lipija Ogris-Martiča 12. slučajnosti in zaključek 2. izvolitev zapisnikarja 6. razrešnica staremu odboru občnega zbora in dveh overiteljev 7. volitve Na osnovi predlogov včlanje- 3. poročilo predsednika 8. pozdravne besede gostov nih organizacij bodo delegati 4. dr. Marjana Sturma 9. predstavitev akcijskega in delegatke prejelile izkazni- razprava o poročilu programa za naslednje co. ki po pravilih ZSO niso predsednika obdobje prenosljive na druge osebe. 55. OBLETNICA OBGLAVLJENJA TRINAJSTIH ŽRTEV Spoštljivega spomina na upornike nam ne more vzeti nihče % #ČERAJ zjutraj, 29. aprila w 1998, je minulo 55 let od tistega groznega trenutka, ko je v dunajski Sivi hiši nacistični rabelj trinajstkrat spustil nož giljotine in končal življenja junakinji in junakom iz Sel in okolice Železne Kaple, ki so se borili proti nasilju in potujčevanju slovenskega naroda in za njegovo lepšo prihodnost. V spomin 13 žrtvam in ostalim domačinom, ki jih je 9. aprila 1943 nacistični Volksgerichtshof pod vodstvom samega predsednika Rolanda Freiß-lerja obsodil na smrt oz. na večletne težke kazni, so minulo nedeljo, 26. aprila, pripravila društva iz Sel, Borovelj, Železne Kaple in Obirskega spominsko proslavo, ki so se je udeležili najvijši predstavniki slovenskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij, konzularni zastopnik R Slovenije ter predstavniki občin Sele, Železna Kapla in Škofja Loka. Spored so oblikovali MePZ »Planina« iz Sel (vodi Roman Verdel), MoPZ »Valentin Po-lanšek« z Obirskega (vodi Božo Hartman), recitatorji .iv Velika množica skupaj s predstavniki slovenskih organizacij seje poklonila spominu SPD »Zarja« ter iz Sel, ženski kvartet SPD »Borovlje« (vodi Edi Oraže), otroški zbor iz Sel (vodi župnik Štefan Krampač), spregovorila šta selski župan Bertej Wasner in domačin ter predsednik NSKS Nanti Olip, slavnostni govornik pa je bil dr. Teodor Domej. Po maši so društva, organizacije in občine pred spominskima ploščama obglavljenim položili vence, domači župnik pa je opravil kratek liturgični obred. jroški politiki turi- J^znajo biti silno hudi, kadar jih ig-norantje izza meja - to je včasih že kar na Dunaju - označujejo za ozkogle-dne, nacionalne, intoleran-tne, zaprte in zaljubljene vase; podobnih pridevnikov bi se našlo še cela vrsta. Koroški politiki so vsi v ognju, ko gre za bodoče olimpijske igre »senza confini«, deželica na stičišču treh kultur, most med narodi, univerzi v Gradcu in v Celovcu se ukvarjata s projektom (ki ga podpira EU), da bi dokazali in pokazali raznolikost, pa tudi povezujoče elemente alp-sko-jadranske regije bodočim olimpijskim stom. Koroški politiki se dobro zavedajo gospodarskega pomena v povezovanju treh dežel. Slovenija je dobrodošel trgovski partner, Koroška si obeta velikih poslov pri načrtovanih elektrarnah na Savi, pri saniranju zastarelih elektrarn npr. v Šoštanju. Trenutno je v Sloveniji zaposlenih več avstrijskih državljanov kot na Koroškem slovenskih. Koroški politiki so dobri gospodarstveniki in trgovci, dobri diplomati, saj venomer poudarjajo dobrososedske odnose s Slovenijo. Poudarjajo svojo podporo Sloveniji v približevanju Evropski uniji (samo ne takoj, naj še malo počakajo tam spodaj), bodočemu skupnemu delovanju v brezmejnem prostoru ni meja. Koroški politiki imajo en sam problem, ki jih moti in KOMENTAR Sonja Wakounig jezi, problem, ki deluje kot pesek v tem namazanem kolesju. To je slovenska manjšina. Ta manjšina hoče imeti otroške vrtce, radijske in televizijske oddaje v svojem jeziku, pa še krajevne table in tu in tam je kdo od teh manj-šincev tako nesramen, da zahteva na uradih slovenske formularje. Organizacije, inštitucije, mediji, hočejo imeti za te stvari celo denar od države. Kaj narediti, da bo volk sit in koza cela? Genialnost ideje koroških politikov Privatne sence ob »senza confini« je v privatizaciji otroškega varstva in radia. Tako bo manjšina imela vsaj približno, kar hoče. Saj gre na boljše, je izjavil nek politik iz vrst ÖVP: na primer spomenik izseljencem na Radi-šah že stoji. Da so ga morale žrtve finacirati same, je omenjeni gospod že pozabil. Če ne bomo zmogli financirati privatnih vrtcev in radia, smo si sami krivi, zakaj pa imamo take apetite. In če bosta država in dežela kaj prispevali, bomo na veke hvaležni. Koroški politiki bi radi potisnili manjšino v privatno sfero. Doraščanje ob uporabi materinščine je privatna zabava trmastih Slovencev. Podpore privatnim iniciativam so (in bodo) odvisne od dobre volje in trenutnega sestava političnih razmer v deželi. Če pa nam kaj ni prav, je to naša privatna zadeva. Visok krvni davek Selanov Spominska svečanost se je odvijala v farni dvorani, na začetku je zapel selski mešani zbor. Nanti Olip je dejal, da čutimo globoko spoštovanje do ljudi, ki so za svoje prepričanje, jezik in kulturo dali svoja življenja. Nemoč in strah, pregon in izseljenstvo, taborišča in kaznilnice, fronta in upor so dali pečat tistemu času. V brezmejni jezi sta Freißler in naci- sede ter se jim tako zahvalili za njihov doprinos k svobodi. Primerni diapozitivi so vtis recitalov še poglobili. Slavnostni govornik dr. Teodor Domej je selske žrtve praviloma uvrstil med borce za svobodo, njihov upor in žrtev je poistovetil z uporom in bojem partizanov. Zato je bilo tem pravilneje, daje obirski moški zbor »Valentin Polanšek« zapel tudi pesem slovenskih partizanov, ki jo je občinstvo bučno pozdravilo. Domej je uvodoma naglasil, da je dan spomina na selske žrtve tudi dan spomina na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Dan usmrtitve trinajstih protina-cističnih borcev je del našega zgodovinskega spomina. Zločin in domači nacisti Govornik je segel korak nazaj v zgodovino, ko je dejal, da 29. aprila 1943 ne moremo ločiti od 12. marca 1938, ko je Hitlerjeva Nemčija prisvojila Avstrijo in so na Koroškem prevzeli oblast domači nacisti. Dolgo so že storili vse, da bi Slovenci ostali v podrejenem položaju, sedaj O JU j.«" ““V • A' P 7 - Obglavljeni na Dunaju One 29. aprila 1943 m P*! Üf>$lavlj«ni na Dunaju dno 29.aiiri!a 1983 OLIP TOMAŽ • Selc-cerkev, *15.12.1913 OLIP MICKA ’.Obirsko.« 28,3.1913 ORAŽE JAKOB Sele-cerkev. ♦ 17.7.1902. ORAZE JERNEJ Sele-cerkevf* 12.11.1302. ORAŽE JANEŽ Sele-cerkev,* 12.5.1925: ZUPANC MIHA Obirsko * 31.8.1909: OLIP TOMAŽ S«lfi-cerkev.* 15.12.1913 OLIP MICKA I ORAŽE «JERNEJ Sol«-Mrt,.lfiV12t«,iaö2. ORAŽE JANEŽ . Selc-cerftevjj* 12.5.1925; ZUPANC AMHA Obirsko * 31.8190!) ;:XObirsko,* 28.3.1913. ORAŽE JAKOB Seleše črko v.* 17.7.1902. .. N, ^ Naj vamligUhka slovenska zcmlj; Nagrobni plošči z imeni pobitih žrtev stični Volksgerichtshof žrtve 29. aprila 1993 razglasila za brezčastne in šele avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger je razveljavil to razsodbo ter obsojenim, toda že mrtlim, vrnil čast. Naša naloga in odgovornost pa je, da v smislu besed, kijih je tik pred smrtjo rekel Jurij Pasterk, Tavčman iz Lobnika, skrbimo za svoj jezik in kulturo, da bosta preživela. Selski župan Engelbert Wasner je dejal, daje bil cilj nacističnega režima iztrebiti vse tiste narode, ki jih je razglasil za manjvredne: Slovence, Jude, Rome in Sinte in druge. Selani so pod tem režimom dali izreden krvni davek. 25 domačinov je končalo v pregnanstvu, v ka-cetih, pod giljotino. Zločin trinajstih žrtev je bil, da so se odločno postavili za slovenski jezik, za domačo kulturo in sploh za svobodo. Njihova smrt naj nam bo spodbuda, da se zavzemamo za svobodo in mir, da se takšni časi ne bi ponovili. Zenska recitatorska skupina SPD »Zarja« iz Železne Kaple ter Martin Dovjak so trpljenje in žrtev obsojenih, njihovih svojcev in sploh domačinov pretresljivo zajeli v posodi be- pa so takoj začeli uresničevati svoje protislovenske načrte. Slovenščina je že 1938 izginila iz šol, 6. aprila 1941, ob nemškem napadu na Jugoslavijo, pa so padle zadnje protislovenske ovire. Slovenska oganizacije so bile preprovedane, mnogo Slovencev je bilo zaprtih, 14. aprila 1942 pa se je začel načrtovan pregon slovenskih družin. Pod nacizmom pa niso trpeli samo Slovenci, ampak tudi Judje, Romi, Sinti, Jehove priče, komunisti, katoličani, socialdemokrati in drugi nasprotniki nacističnega režima. Nacisti so ubijali duševno in telesno prizadete otroke in odrasle, s prislilnim delom zlorabljali vojne ujetnike in tuje delavce. Kajti nacizem je gradil na nacionalizmu, na sovraštvu do rasno in kulturno drugačnih. Zanj so nekatere rase bile večvredne, druge pa manjvredne. Nacisti so obljubljali lepšo prihodnost Nemcev, hkrati pa podpihovali sovraštvo do drugih narodov. Na Koroškem je nacizem gradil na sovraštvu in nestrpnosti do Slovencev. Slovenski uporniki na Koroškem so že leta 1938 pobegnili v Jugoslavijo, ker niso hoteli postati nemški vojaki. Po sili razmer so postali junaki, kajti z uporom so branili svoja življenja in življenja svojih bližnjih, uprli so se, da bi preživela slovenska skupnost in imela prihodnost na domačijh tleh. Zaprli so jih janauarja 1943 in od 7. do 9. aprila 1943 jim je v Celovcu sodil sam predsednik nacističnega Volksgerichtshofa zloglasni Roland Freißler. Obglavili sojih 29. aprila 1943 na Dunaju. Obsojeni so bili, da so pripravljali veleizdajo, ostalih 23 obtožencev pa je dobilo visoke zaporne kazni, ker so pomagali upornikom. Vzporedno s procesom se je na Koroškem okrepila protislovenska propaganda. Ta proces je bil sestavni del ustrahovanja zavednih Slovencev, obsojencem so očitali panslavizem in komunizem, ter da so bili vzgojeni v slovenskem in katoliškem duhu. Neizbrisen del narodovega spomina Narodna nestrpnost na Koroškem ni nastala šele za časa nacizma, in z njim tudi ni izginila. Nestrpnost do drugega jezika, je dejal Domej, nikoli ne more biti podlaga za de-. mokratično družbo in narodna zavest v nobenem primeru ne opravičuje zločinov. Domej je poudaril, da naša družba premalo ve o naci-• stičnem času in o --- zločinski vsebini Fo»: sv nacistične ideologi- je. Zakaj mnogi izmed tistih, ki zavračajo ali pa zmanjšujejo krivdo nacizma, tako vztrajno nasprotujejo enakopravnosti našega jezika? Leto 1998 je leto človekovih pravic. Nacistična strahovlada in ideologija sta prispevali k temu, da so zavezniki začeli po vojni graditi svet na novih temeljih, da se ne bi več vrnilo sistematično zapostavljanje in uničevanje na podlagi razlikovanja po narodnosti, jeziku, rasi, veroizpovedi. Zato so svetovni red postavili na temelj človekovih pravic. Spomina na upornike nam nihče ne more vzeti, je Domej poudaril v Selah. Borili so se za častno preživetje in za življenje v svobodi in enakopravnosti. Prispevali so svoj delež k zmagi nad nečloveškim režimom. Zato so vredni našega spoštovanja. Domej je zaključil z besedami bivšega predsednika Kirchschlägerja: »Nikoli niso bili brez časti«. Spominsko svečanost je zaključil selski pevski naraščaj, ki bo nekega dne prevzel veliko nalogo in odgovornost za naš jezik in našo kulturo, v smislu sporočila in dediščine trinajstih žrtev. Drage bralke in bralci, zaključujemo pisno razpravo pred izrednim občnim zborom ZSO. Na tem mestu razprave seveda ne bova povzemala, saj se bo nadaljevala na občnem zboru. Dovoljujeva pa si, da v kratkih stavkih oriševa njen glavni tematič-ni obseg pod vidikom vprašanj, ki sva jih objavila za začetek razprave. 1. ) Najmanj, ali pa še bolje rečeno: nobenega razhajanja ni bilo v vprašanju odnosov Zveze do Republike Slovenije; tako na sestankih krajevnih skupin ZSO kakor tudi v pisnih prispevkih, ki so se lotili tega vprašanja, je bila izpoved ena in ista: Zveza nima nobenega razloga, da se odpove svoji samostojnosti v načrtovanju manjšinske politike; Urad za Slovence po svetu, ki ureja odnose Republike Slovenije do ZSO in NSKS, pa naj te odnose oblikuje na državniški, ne pa na strankarsko-ideološki osnovi. 2. ) Iz prispevkov strankarskih aktivistov je bilo mogoče razbrati, da politična orientacija ZSO ni samo predmet razprave znotraj manjšine, temveč da si od nje pričakujejo marsikaj tudi tisti aktivisti strank, ki so dojeli, da sta za razvijanje interetničnih odnosov potrebna najmanj dva partnerja, in da so za to odgovorni tako pripadniki manjšine kakor tudi večine. 3. ) Na podobno izpoved smo naleteli tudi v prispevkih nemškogovorečih -oziroma, da ne bova delala nobenemu krivice, sodežela-nov z ne-slovenskim materinim jezikom. V njih se je zrcalila tudi želja, naj jim strukture slovenske manjšine, posebno pa še ZSO, olajšajo sodelovanje; odpiranje namesto zapiranja - to da naj bi bil odgovor manjšine na jezikovno in kulturno raznolikost v deželi. 4. ) Največja razhajanja so se pojavila v vprašanju »enotnosti« »narodne«, ali pa »organizacijske«. Tu je -tako se nama zdi - cel kup pojmov, ki jih bo treba najprej razčistiti, da se bo lahko razvila stvarna in konstruktivna debata. Morda bo izrednemu občnemu zboru uspelo, da jo bo s pomočjo akcijskega programa usmeril v konstruktivno smer -saj ne bi bilo narobe, da se najprej zmenimo, za kaj se bomo konkretno potegovali, in se nato vprašamo, s kom in kako bomo to (skupno ali ne) storili. Zahvaljujeva se vsem, ki so sodelovali. Mirko Messner in Joži XVutte la konec ponovno o enotnosti Zaključujemo razpravo pred izrednim občnim zborom Zveze slovenskih organizacij. Zadnja dva prispevka se ukvarjata z isto ali podobno temo, sta pa v izpovedi vse drugo kot podobna. Vida Obid Franc Rutar OBČNI ZBOR '98 Urejata Mirko Messner in Joži Wutte Priznati moram, da me je ob prebiranju diskusijskega prispevka Marka Trampuscha, ki sam sebe imenuje kmetička iz Doba, popadla neka nedefinirana nejevolja. Ne zato, ker so me njegove sanje užalile, pa tudi na prste mi ni stopil. Razmišljala sem, kaj me je tako zbodlo. In zdaj vem, da je to bila njegova želja po simbiotičnem življenju slovenske narodne skupnosti in po tem, da naj bi se narodna skupnost »razumela kot ena«, »nov narodni zbor naj bi se lotil poenotenja struktur«, »SPZ in KKZ naj uvidijo, da služijo le enemu slovenskemu ljudstvu. Potne stroške bo gotovo le voznik zaračunal. Prihranjen denar pa dajmo društvom, da ne bodo s praznimi želodci prepevali, igrali itd.«. Simbiotično in enotno smo živeli v materinem telesu, takoj ko se rodimo pa se začne proces osamosvajanja in oblikovanja lastne osebnosti. Kdor se ne osamosvoji in emancipira, ima nevrotičen odnos do staršev. Prav tako lahko postane odnos do narodne skupnosti in materinega jezika, matične države in države, v kateri živimo, nevrotičen, če ne bomo pazili na svojo neodvisnost in emancipacijo. Vsake sanje o enotnosti se bodo razblinile, ker so neživljenjske, vsi poskusi v zgodovini v to smer so bili neproduktivni, škodljivi in povezani z izgubami in frustracijami. Te pa povzročajo agresije. In že smo pri agresijah osrednjih organizacij; neuspehe pripisujeta druga drugi in se zato zmerjata v javnosti. Tudi to ne vodi nikamor in ni ravno motivacija za delo na manjšinskem področju. Naučiti se bomo morali vsaj tolerirati, če ne celo spoštovati in pospeševati čim več mnenj in organizacij poleg svojih. Morda je bolj naporno, misliti s svojo glavo, namesto prepuščati razmišljanje enemu samemu - je pa prav gotovo bolj zanimivo. Ob sanjah o enotnosti in harmoniji med nami se čutim močno osebnostno ogroženo in utesnjeno. Ne bi hotela, da se take sanje uresničijo. Pod pretvezo, da služi narodu ali ljudstvu, seje prelivalo že preveč krvi, in prav tisti, ki so najglasneje kričali, da služijo ljudstvu, so bili njegovi največji sovražniki. Parola »Ein Volk, ein Reich, ein Führer« naj je tudi nam v opomin. Ker smo manjšina in verjetno kakega nasilja navzven ne bomo izvajali, pa moramo tem bolj paziti, da nasilja ne bomo izvajali navznoter. Ne nameravam gospodu Trampuschu podtikavati takih namer, v razmislek pa mu hočem kljub temu dati, ali se ob paroli o poenotenju struktur ne dogaja vsaj psihološko nasilje nad tistimi pripadniki manjšine, ki se s tem ne strinjajo. Nekateri so že kar izdajalci in odpisani, ozmerjani kot asimilanti, kurbe, plačanci, dobivajo grozilna pisma ipd. Verjetno se ne zavedate, da s tem, da funkcionarjem v centralah javno očitate, da živijo na račun naroda gojite populistične strasti, kot npr. zavist, saj funkcionarji in nameščenci menda odžirajo ubogemu ljudstvu, ki mora lačno peti in igrati, z mastnimi potnimi stroški vsakdanji kruh. Podobne strasti je gojil gospod dir. Joža Habernik, ki je kulturnim organizacijam v »Družini in domu« očital, kako z razkošnimi bifeji po nepotrebnem zapravljata denar davkoplačevalcev. Ko pa v kaki posojilnici zmanjkajo milijoni, se vse lepo pokrije in po možnosti zamolči (zato tudi ne bi zaupala kakemu slovenskemu »Rechnungsho-fu«, ki ga gospod Trampusch predlaga). Kot nameščenka Slovenske prosvetne zveze zato nimam prav nobene slabe vesti, če ne nameravam služiti kakršnemukoli ljudstvu. Služabnikov smo imeli in jih imamo vse preveč. Delati hočem, ker me delo veseli, ker sem za delo, ki ga opravljam, kvalificirana in ker moram od nečesa živeti kakor tudi vsak drug človek in mu tega nihče ne očita. Všeč mi je živeti v večjezičnem okolju, pomeni mi dodatno življenjsko kvaliteto in zdi se mi vredno, dajo ohranimo tudi naslednjim rodovom. Na živce mi gre .stalno jamranje, kako smo zapostavljeni in zatirani, ker tako sami med seboj razširjamo komplekse in malodušje. Ob tej priložnosti bi jasno povedala, da zato, ker profesionalno delamo v centralah, nismo nobeni služabniki in služabnice brez lastne volje, brez človeškega dostojanstva, ki jih po mili volji kar vsak lahko »okurca«, ker živi na tako imenovanem »terenu« in misli, da je zato avtomatično vsestransko obveščen in najbolj pameten in ima v vsakem primeru prav. Odnos do narodne skupnosti in materinega jezika, matične države in države, v kateri živimo, postane nevrotičen, če ne bomo pazili na svojo osebno neodvisnost in emancipacijo V spoznanju, da ni mogoče združiti vseh koroških Slovencev v NSKS ali v ZSO, in ker so se njihova pota razhajala, sem iskal tudi jaz - enako kot dr. Sienčnik - skupno pot. Medtem ko je bil dr. L. Sienčnik za »edinost«, sem bil jaz za skupnost in to v obliki zbornice koroških Slovencev. Konkretno je bila ta ideja definirana v razgovoru s tedanjim deželnim glavarjem Ferdinandom We-denigom. Medtem ko se je dr. Tischler spoprijaznil s to idejo, se je dr. Franci Zwitter nekako bal skupnega zastopstva, v katerega bi se naj volilo tajno. Od vseh juristov se je le dr. Pavle Apovnik zavzel za to idejo. Končno mi je za časa vladavine Haiderja uspelo, da je tedanji najvišji uradnik dežele dr. Unkart posredoval, daje izdelal univ. prof. dr. Perntha-ler osnutek za javnopravno zastopstvo koroških Slovencev v obliki zbornice. Da je ZSO ta predlog odklonila, je bilo političnim strankam kar po volji, češ kaj hočete, ko niti sami niste za obvezno zastopstvo. Na bazi je vrelo ali pa zamrlo. Le redko kdo je odobraval dve centralni organizaciji. Tako smo dosegli kot iniciativa za skupno demokratično zastopstvo, da se je od vseh upravičenih zastopnikov slovenskih organizacij udeležilo tajnega glasovanja 67 % in od teh izreklo 90 % za skupno zastopstvo. Ker tudi te volje naroda ZSO ni hotela vzeti na znanje, smo se mi aktivni poslužili obstoječe organizacije NSKS in njena pravila spremenili tako, da neodvisno od potrebnega zakona za kulturno politično zbornico izvedemo volitve v zbor narodnih predstavnikov. Čeravno jih je ZSO bojkotirala, se je glasovanja udeležilo vendarle 4.516 oseb. Če primerjamo udeležbo pri volitvah na univerzah ali v delavsko zbornico, lahko ugotovimo, da je zbor narodnih predstavnikov prvi demokratično izvoljeni parlament koroških Slovencev. Predsednik ZSO mi je osebno večkrat potrdil, da bi ZSO podprla volitve v zbor narodnih predstavnikov, in sicer v spoznanju, da ta lahko zajame vse Slovence brez ozira na politično nazi-ranje. Pogoj je le kontrola deželne vlade za demokratičen potek volitev. To zahtevo oz. željo naj sklene izredni občni zbor ZSO - potem bomo našli skupno pot. ZSO pa naj ostane oz. postane spet zveza vseh slovenskih organizacij, tudi NSKS, KKZ in drugih sedaj nevključenih organizacij. Ideji take zveze slovenskih organizacij pa nasprotuje včlanjevanje posameznih oseb. (Dopis kom. sv. Franca Rutarja iz Dobi le vasi je nekoliko skrajšan) Izredni občni zbor ZSO naj sklene volitve v zbor narodnih predstavnikov PREMIERA V CELOVCU »Evropska klavnica« v uprizoritvi plesnega teatra IKARUS Intenzivne vaje pod vodstvom koreografa Zdravka Haderla-pa potekajo že dva meseca. Plesna uprizoritev scenske upodobitve slabe vesti Evrope - nenehne vojne in nasilje, posebej še z ozirom na zadnjo vojno na Balkanu - bo šla čez oder v četrtek, 7. maja, v celovški garaži Liegl. V pogovoru za Slovenski vestnik je Zdravko Haderlap opisal nastajanje tega novega projekta teatra IKARUS, ki je že pred premiero očitno razburil predvsem svobodnjaške duhove. Teater, ki je tako kot vsi drugi odvisen predvsem od javnih subvencij, naj bi po izjavah namestnika deželnega glavarja Gasserja ne dobil podpor, ker da baje Zdravko Haderlap »blati Koroško«. Človek se nehote vpraša, če morda svobodnjaki vendarle s tem ne podpirajo to inovativno gledališče, saj so take izjave ponavadi prav v svetu izobraženstva in kulture najboljša reklama in zagotovilo, da se ustvarjalci ukvarjajo z aktualnimi slabostmi družbe ... Kakorkoli že, na premiero težko čakajo vsi ljubitelji gledališča, še posebej pa IKARUSA. Kako je nastala pisna podlaga za uprizoritev? Zdravko Haderlap: Tekst sem spisal skupaj z igralci. Vse to, kar nas je tlačilo, morilo, kar je nastalo iz emocionalnih nagibov, je bilo treba potem še krepko obdelati, to sem potem Da bi dobro sosedstvo ne bilo le prazna fraza nedeljskih govoranc, ampak da je te odnose treba razvijati naprej, jih postavljati na trdna ekonomska in interesna tla, o tem so prepričani na obeh straneh Karavank, v občinah Tržič, Jesenice, Sele, Borovlje in Bistrica v Rožu, odnosno v regiji »Carnica«. V teh razmišljanjih in načrtih, ki jih podpira tudi EU, igrajo prav Karavanke izredno pomembno vlogo. Prejšnji teden je na koči na slemenu starega ljubeljskega prehoda bil javnosti predstavljen skupni turistični načrt »Karavanke - doživetje brez meja/ Karawanken - Erlebnis ohne Grenzen«, ki ima svoje začetke v letu 1990, ko so občine Tržič, Sele in Borovlje podpisale pismo o nameri po prizadevanjih za odprtje starega mejnega prelaza Ljubelj in s tem pospešitvi gospodarskega, prometnega ter regionalnega razvoja tega ob-mejnga gorskega območja. Lani je bil podpisan meddržavni sporazum med Slovenijo in Avstrijo, s katerim je mejni prelaz Ljubelj dobil status planinskega mejnega prehoda, kar omogoča prehajanje meje v obmejnem pasu z osebno ali planinsko izkaznico oz. potnim li- spisal vse sam. Idejo sem nosil v sebi že vsaj dve leti. Zavedel sem se, kako se v Evropi lotevajo oziroma ne lotevajo reševanja konfliktov. To je bila tako rekoč prva iztočnica. Drugo pa je bilo, da se me je loteval obup ob tragediji v Bosni. Zdelo se mi je, da sodobniki Koreograf Zdravko Haderlap Foto: sv današnje Evrope niso več zmožni dejanj, ukrepanja, tako v visoki politiki kot tudi posamezniki. Nekaj se začne, a se ne spelje do konca. Tudi vojna je služila zadovoljevanju potreb po senzacijah. Vse je zamenljivo v tem imenu, nihče pa ne nosi odgovornosti. Pred nosom se dogajajo grozote, prav zato sem šel v Bosno, da spoznam tamkajšnji vsakdanjik. In tam sem si prišel na jasno tudi o svojem lastnem odnosu do Evrope, do zapadnega sveta in njegove neobčutljivosti. stom v času poletne sezone od zore do mraka. Prava tako lani sta na podlagi eujevskih programov za pospeševanje čezmejnega sodelovanja oblikovali regija Rož-Carnica in občina Tržič prve zamisli o skupnih turističnih programih pod geslom »Tematske poti v Košuti«. V ta projekt bojo vključene občine na obeh vznožjih Karavank. Poleg razvijanja kmečkega in sploh mehkega turizma in izboljšanja in popestritve domače kulinarike je namen skupnega projekta predvsem reklamiranje športnih in rekreacijskih ponudb v naravi, kot so to gorsko kolesarjenje, rafting, prav posebej pa številne označene gorske ture. Karavanke, v glavah nekaterih oseb še zmeraj od boga postavljena večna ločnica med narodoma v tej regiji, ta trden protislovenski branik nemštva, bolj in bolj izgublja te zagonetne adute, in ta gorska veriga, ki je bila priča nečloveškega trpljenja kacetnikov ter boja partizanov za svobodo in demokracijo, bolj in bolj postaja hrbtenica skupnih, prekomejnih, interkulturnih in meddržavnih ter medobčinskih projektov evropskih razsežnosti. Kaj pa vam pomeni pojem Evropa? Evrope se ne da definirati ne politično in ne geografsko. Zame je - grobo gledano - le polotok Azije s specifičnim problemom »abendländischer Kultur«, ki je v bistvu že zdavnaj propadel. Kljub političnemu pluralizmu v strankah ni velikih razlik, če pogledamo samo Avstrijo. Po mojem se Evropa še danes bije s svojo vlogo osva-jalke in kolonizatorke. Danes nima več kolonialnega zaledja, ima le še kapital. Po eni strani skušajo v Evropi uveljavljati multikulturnost, po drugi pa rastejo zidovi v glavah. Kar oglejmo si Koroško in Slovenijo -kljub lepim izjavam so ti zidovi vedno višji. Kaj pa bi bila za vas rešitev iz zagate? Rešitev vidim samo v novi liberalizaciji družbe. Tudi marsikaj v združeni Evropi je na vprašljivih temeljih, saj so gospodarski profiti namenjneni le majhnemu krogu ljudi. Strah posameznikov pred socialnim padcem je trenutno v Evropi dosegel že kar grozljive razsežnosti. In kako ste lahko te probleme prenesli na oder? »Ljubezen po...« Kako se v istem mladinskem domu najde na kupu toliko mladih iz različnih okolij, iz različnih držav, različnih narodnosti, iz različnih kulturnih krogov, z različno kulturno tradicijo? Odgovor je najbrž v internacionalizaciji izobraževanja, saj ti mladi, od dijakov do študentov, obiskujejo različne šole in stopnje v Celovcu, živijo pa skupaj pod isto streho Mladinskega doma v Mikschalle. Kulturne raznolikosti mladih kot bogastva odnosov in medsebojnega prepletanja se pegagogi doma dobro zavedajo in tako je nastala enkratna zelo zanimiva kulturna prireditev Ljubezen po ... /Die Liebe nach ... Mentorstvo za igro in gib je prevzel igralec in režiser Marijan Hintereger, finančno pa je prireditev podprla Slovenska prosvetna zveza. Hintereger je okrog sebe zbral 23 Treba je samo vedeti, da stojijo konflikti v Bosni simbolično za vso Evropo, da se bitke na raznih nivojih odvijajo vsepovsod in vsak dan. Predstava pa se ukvarja z iskanjem topline in človečnosti. Kakšen pa je vaš odgovor na kritiko Grasserja? Prizor iz predstave Ikarusa Foto:sv mladih gojencev (štiri iz Slovenije, štiri iz Italije, deset Avstrijcev, dve iz Madžarske in po enega iz Rusije, in Koreje in Bosne). Posamezne skupine v igral-sko-glasbeno-plesni nanizanki so program ustvarjali kolikor mogoče samostojno, pilil z njimi ga je režiser, ga obogatil z glasbo in impresivnimi zvočnimi efekti ter ga povezal s čudo-vitom tekstom Ericha Fromma, ki ga je interpretiral sam (žal samo v nemščini). Ves program je bil razdeljen in hkrati povezan v enajst sekvenc - od prve Senza confini s pesmijo Janka Messnerja »Ljubezen je vse« preko tekstov Prokofjeva, Shakespeara, Handkeja, glasbe Brahmsa, pantomime in skeča Hintereggerja in monologa Lipovače. Delež koroških slovenskih dijakov je bil znaten in tudi Ah, kaj bi rekel? Na žalost je treba take napade jemati resno in niso slučaji, kar dokazujejo tudi napadi na Florijana Lipuša ali Janka Messnerja. Žal dajejo svobodnjaki na Koroškem politični ton, ljudska stranka in si-cialdemokrati so ves čas le v defenzivi. Večni konflikt utruja, tega se dobro zavedajo, saj se ne moreš prav braniti, in očitno jim gre za to, da bi končno vrgel puško v koruzo. Tudi zato vidim med Koroško in Bosno precej podobno. Tako tu kot tam so v ospredju nacionalisti. Hvala za pogovor! Med soustvarjalci predstave je tudi Slobodan Kovačevič, ki je danes živa legenda bivšega jugoslovanskega prostora. Nekoč vodja mednarodno znane skupine Indexi, avtor neštetih melodij in filmske glasbe, zaslovel pa je na filmskem festivalu v Cannesu z glasbo za film »Pred dežjem«. Plesalke in plesalci so vsi po vrsti izobraženi v raznih evropskih plesnih šolah in prihajajo iz osmih držav. Kar šest jezikov je slišati na vajah in tudi s tem dejstvom je IKARUS danes živ primer plodnega mednarodnega ustvarjanja. S. W. kvalitetno izveden, izrazito komična pa sta bila Gregor Truppe in Tomi Waldhauser, kvaliteten je bil plesni par in sploh so vsi •nastopali za svojo starost zelo dobro. Umetniški višek večera je bil nastop instrumentalnega tria - violini in klavir v mednarodni zasedbi (Rusija, Slovenija, Koreja), ki bi ga lahko postavili na vsak koncertni oder. Na navedemo še sodelujoče: poleg obeh omenjenih še Božena Angelova, Krista Ciomaga, Štefanija di Nuzzo, Simona Dolinšek, Han Jung Hee, Katalin Kokai, Grega Krevs, Monia Le-tizia, Marika Martinuzzi, Stefa-nia Micoli, Thomas Moser, Anna Nikoforowa, Michaela Nott, Nastasja Picej, Tanja Urank, Zsofia Vegh, Jana Velik, Tamara Wieser, Tanja Wonisch, Vesna Žegar in A Lipovača. J. R. Igralci Mladinskega doma so si oddahnili po uspešno odigrani predstavi Foto: sv OBČINE TU IN ONSTRAN MEJE Karavanke kot hrbtenica prekomejnega turizma ali multi kulti v Mladinskem domu Slavljenka Lenčka Küpper Foto: sv (J OJAZEN organizatorja ne-deljskega srečanja otroških in mladinskih zborov v počastitev Lenčke Kupperjeve, mladinske pesnice in skladateljice, da so najeli preveliko dvorano, je bila odveč. Krščanska ku-klturna zveza je pripravila srečanje 15 zborov in skupin, starši mladih pevcev ter tudi siceršnji številni obiskovalci pa so domala napolnili veliko dvorano doma glasbe v Celovcu. Vzdušje je bilo svečano. Pa ne le zaradi Lenčke, ki je s svo- JUBILEJ PESNICE KUPPERJEVE Lenčko počastilo 360 mladih pevcev jimi sedela v ospredju, temveč predvsem zaradi njenih pesmi, čara v očeh mladih pevcev, kateri so v svojem programu dveh pesmi zapeli vsaj eno njeno. Veronika Kušej je brez nepotrebne patetike na oder vabila po dva ali celo tri zbore, vodje so vedeli in znali vse, zato je koncert kljub množici nastopajočih potekal nemoteno in je bil v slabih dveh urah tudi končan. Občinstvo je bilo navdušeno. Resda so bili to prevsem starši, mame, očetje, dedeji in babice, vendar se je tudi »neobremenjenemu« poslušalcu spontano utrgal aplavz. Otroci in sploh vsi mladi pevci so sijali, peli kot da jim je obljubljen izlet s sladoledom. Koga izpostavlajati bi bilo krivično do preostalih. Treba pa je reči, da je že ob uvodu presenetil globaški otroški zbor »Živ-žav«, ko se je na oder nagrmadilo kar okrog petdeset (50!) otrok in mladincev. Temu primerno sta zazveneli tudi Lečkina »Moja vas« in sloven- ska (?) popevka »O ne, šeri«. Zbori in skupine so se vrstili na odru, otroci so peli z zanosom, nastopila je tudi skupina Len-čkinih vnukov in babico počastila s cvetjem. Globašani, Sent-primožani, Radišani, Sentiljani, Galičani, Pliberčani, Šentlipša-ni, Bilčovščani, Dobrolci, Sko- cjanci, Kapelčani, učenci Mohorjeve ljudske šole, slovenski gimnazijci, prav vsi so bili imenitni, Lenčki pa je zagotovo zatrepetalo srce ob nastopu pred tremi meseci ustanovljenega otroškega zbora iz Šmihela pri Pliberku, iz njene rojstne bistriške občine. Podpredsednik KKZ dr. Miha Vrbinc je pesnici tudi uradno čestital, Janez Gregorič je predstavil njeno novo zloženko, za zaključek pa so zadonele še tri njene pesmi iz tri-stošestedesetih grl. Najbolj pa tista - »Enkrat je bil en škrat«. J.R. Zadonela je pesem iz tristošesdesetih mladih grl V NAŠIH KULTURNIH IN PROSVETNIH DRUŠTVIH Koncertni pozdravi vigredi Čas prebujanja narave in brstenja je tudi čas vigrednih koncertov. Po vajah in pripravah v zimskih mesecih hočejo društva in zbori na široko zadihati in se javnosti predstaviti z novimi pesmimi. Od Šmarjete v Rožu do Škocjana sega lok vigrednih koncertov, ki so praviloma dobro obiskani. Konec minulega tedna je bilo kar nekaj koncertov, s katerimi so zbori pozdravili vigred. Mladi Radišani so zapeli tudi pesem L. Küpper Ptičja svatba Foto:sv ŠKOCJAN Pester pevski večer v Kasslovi dvorani Kulturno društvo »Škocjan« in SPD »Vinko Poljanec«, torej oba krajevna slovenska kulturna dejavnika, sta preteklo soboto, 25. aprila, skupno priredila »Vigredni koncert« v Kasslovi dvorani, svoječasnem farnem domu. Spored je bil zelo pester, kar so seveda zagotavljali že sami sodelujoči - otroški zbor KD »Škocjan« pod vodstvom Miriam Sadnikarjeve, škocjanski fantovski kvartet, ki mu stoji ob strani Bertej Logar, MoPZ »Vinko Poljanec« pod taktirko Franca Starza, AGV Kiihns-dorf/Klopeiner See, vodi ga Thomas Oman, in obirski moški pevski zbor »Valentin Polanšek«, ki ga dirigira Božo Hartman. Vigred, prebujanje, novo življenje, to so bila glavna gesla prireditve, in kdo drug kakor otroški zbor jih je takoj na začetku večera prisrčno približal poslušalcem. Sicer pa je bila prav ta večer mladina na odru močno zastopana, kajti tudi domači Fantovski kvartet in obirski moški zbor sta izrazito mladostniška, MoPZ »Vinko Poljanec« ter gost iz Sinče vasi AGV pa se ponašata z zelo dobro starostno mešanico. Koncert je bil jasnoda na visoki ravni, kar je tudi zasluga Mihe Vrbinca, ki je izbral zelo smiselna in primerna vezna besedila in jih ustrezno trenutku posredoval številnemu občinstvu. KOTMARA VAS Predstavili so se palčki SPD »Gorjanci« Minulo nedeljo, 27. aprila, popoldne je kljub najlepšemu vremenu in močni prireditveni konkurenci občinstvo prišlo na vigredni koncert, ki gaje v ljud- ski šoli v Kotmari vasi priredilo SPD »Gorjanci«. Ta prireditev ima trdno mesto v vaškem in društvenem kulturnem koledarju, in temu primerno tudi uživa velik ugled pri poslušalcih, predvsem pa med nastopajočimi. In v nedeljo so »Gorjanci« ponovno pokazali, da znajo praznovati, saj so povabili na koncert celo rajdo, skorajda »bataljon« zborov in skupin. Vsega skupaj jih je sodelovalo sedem, pri čemer je glavnino prevzelo društvo samo, saj so se občinstvu predstavile kar tri njegove skupine, in sicer Mešani pevski zbor pod vodstvom Jožka Packa in dirigentske debitantke Danice Hanuna, Mladinska skupina »Gorjanci« in pa veliki obet za prihodnost društva, to je otroška skupina »Gorjanci«, ki jo prav tako vodita Danica in Jožko. Otroci so vigred in občinstvo pozdravili preoblečeni v palčke in seveda poželi bučen aplavz. Svoje so k uspešnemu poteku koncerta prispevali farna mladina iz Sel pod vodstvom Claudije Ogris, šolarji LŠ Kot-mara vas, ki sta jih vodila Martina Feichter in Manfred Singer, ansambel Goritschnig, Sängerrunde Hollenburg (Erich Widder) ter farna mladina iz Šentprimoža pod vodstvom Doris Urak. Povezovala pa sta Valid Hanuna in Vesna Wa-kounig-Stern. RADIŠE Velika pevska družba Kako vedo na Radišah zagotovo, da je prišla vigred? Če smemo verjeti povezovalcu Nužeju Wieserju, je to takrat, ko sosed vrne izposojeno lopato za odmetavanje snega in si izposodi koso ... Tako, malo za šalo in malo zares so radiški pevci in pevke proslavili začetek vigredi. Mešani zbor, ki ga vodi Nužej Lampichler, je vedno številnejši in silno lepo ubran, pa tudi za naraščaj se na Radišah ni treba bati. Mladinski zbor jemlje petje že zelo resno, za njimi pa navdušeno prepevajo najmlajši, ki so zapeli in uprizorili pravcato ptičjo ohcet. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je pevska kultura vedno bolj cenjena in tudi kvalitetna. Pevci so oblikovali zdaj mešani, zdaj moški zbor, pohvalijo pa se tudi s kvartetom trobent. Andrej Kokot in Janko Messner Na svetovni dan knjige sta v Mohorjevi knjigarni brala iz svojih del dva od najvidnejših slovenskokoroških literatov: Andrej Kokot in Janko Mes- sner. V njunih delih je vedno čutiti družbenokritično in socialno komponento. V urici branja pa sta pisatelja in pesnika predstavila predvsem pesmi in prozo, ob kateri so se navzoči lahko tudi iz srca nasmejali, čeprav tudi tu ni manjkalo ironije in grenkobe. DESKOSKA IN BOŽINOV V Car Bolgarije in Makedonije v koroškem vetru Pred nedavnim je v celovški mestni hiši bila zaključena likovna razstava Rumena Božinova, akademskega slikarja iz Sandan-skega v jugozahodni Bolgariji. Doslej pri nas neznani umetnik, ki pa v svoji domovini uživa precejšen ugled, je razstavljal slike in plastike, oboje iz keramike. Pri tem je zanimiva tehnika: Božinov, svojčas mojster tudi monumentalnih plastik, žgano glino pritrdi na les in potem obe mate-rialiji pobarva. Tako nastajajo izredno plastične, večdimenzionalne podobe, ki zanimanje gledalca in opazovalca priklenejo prav s svojimi močnimi potezami, Silva Deskoska pred plastiko brata Božinova. Foto:sv z barvnimi odtenki, predvsem pa z značajem, vklesanim v profil vsake posamezne figure. V farni dvorani v Železni Kapli pa je razstavljala mag. Silva Deskoska z Bistrice v Rožu, sicer pa sestra zgoraj omenjenega Božinova. Deskoska je javnosti prdstavila svoje ikone, ki jih ustvarja po slovitih in strogih zakonitostih klasičnega ikonskega slikarstva. Izučena in diplomirana restavratorka prireja tudi tečaje za ikonsko slikarstvo. Deskoksa in Božinov sta, vsak po svoji umetniški plati, prinesla v koroško dogajanje kanček čara Makedonije in Bolgarije. PREDSTAVITEV DIPLOMSKIH NALOG O Radišah in Radišanih Različni razlogi so v zadnjih petih letih pripeljali ljubljanske študente etnologije na Koroško. Nekatere prihajajo enkrat na leto kot mentorice ljubljanskih in koroških mladih raziskovalcev v etnoloških delavnicah, kar štiri med njimi pa so Koroško izbrale tudi za temo svojih diplomskih nalog; nedolgo nazaj sta bili v Globasnici in v Šentjanžu v Rožu predstavljeni prvi dve. V Kulturnem domu na Radišah pa sta 16. aprila svoji diplomski nalogi predstavili in zagovarjali Sandra Habjančič in Damjana Žbontar. Sandra Habjančič je v nalogi z naslovom »Povej mi, s kom in kje se družiš, pa ti povem, kdo in kaj si« raziskala sodobno družabno življenje na Radišah, Damjana Žbontar pa nas v nalogi z naslovom »Kaj pa nuca denar, če zdravja ni« seznani z vsem, kar so vedeli povedati domačini iz osmih vasi fare Radiše o zdrav- stveni kulturi. Obe sta poudarili, da njuni nalogi temeljita na pripovedih domačinov in predvsem, da na Radiše nista prihajali zgolj kot raziskovalki, temveč da sta številne dneve v zadnjih letih preživeli skupaj z vaščani in o njih izvedeli veliko zanimivega tudi takrat, kadar sta z njimi preživljali čas brez diktafona ali svinčnika in papirja. Radišani so tako uspeli za zgodovino ohraniti še dva segmenta iž njihovega vsakdanjega življenja, in kot so povedali predstavniki Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, kjer sta projekta potekala, bodo obe nalogi izdali tudi v knjižni obliki. Poleg številnih domačinov in gostov ter predstavnikov obeh kulturnih organizacij sta se predstave udeležila tudi profesorja Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani, dr. Janez Bogataj, ki je bil mentor obeh nalog, in dr. Vito Hazler, ki mu raziskovanje na Koroškem tudi ni neznanka. Irena Destovnik Plesišče je bilo polno Foto: SV Kapelski lovci so vabili na ples Da lovcev ne srbijo samo prsti, kadar jih pritiskajo na puškinega petelina, ampak tudi pete, so ponovno pokazali kapelski lovci. Preteklo soboto so v hotelu Obir pripravili lovski ples z ansamblom »Rosa« iz Slovenije. In kar boste sedaj brali, ni nobena latovščina, to je resnica v lovskem jeziku, ampak res: ples je dobro uspel, na plesišču se je vseskozi trlo ljudi kot mravelj, svoje veselje pa so imeli tudi prodajalci bolj ali manj brezalkoholnih pijač. Da je vse šlo pravo lovsko pot in je mogel tudi največji antilovec z veseljem spoznati, daje med »jahri«, je v pozdrav zapel kapelski lovski zbor pod vodstvom »častnega« lovca Jozija Starca. KULTURNA TABERNA Slikarska fotografija »Pri Joklnu« Od prejšnjega tedna dalje je v zgornjih, društvenih prostorih gostilne »Pri Joklnu« v celovški Badgasse 7 na ogled svojevrstna razstava slik mojstrskega fotografa in slikarja Armina Schiiss-lerja iz Wolfsberga. Njegovi motivi so raznoliki - od tihožitja in krajinskega slikarstva do akta. Posebno v stavbah najde vedno kaj novega, geometrija postane del narave z duševno dimenzijo. Precej slika z lakom in tako so tudi slike živih barv, ki pa nikoli ne preidejo v kič. Armin Schiissler najprej fotografira objekte, potem pa jih »nadgradi« oz. izpopolni s slikanjem. Za to Umetnik Armin Schiissler Foto: SV uporablja povečini negative. Na vprašanje, zakaj se mu zdi, da je treba fotografijo še poslikati, je odgovoril, da mu je realna slika premalo. Oboje, tako klasična fotografija kot abstraktno slikarstvo sta medija človeške komunikacije, zato ju skuša spraviti pod en imenovalec. Skozi fotografijo se mu nudi predmetna, prezpoznavna predstavitev objekta, s slikanjem pa doseže intiutivno in emocionalno plat. Umetnik pa poudarja, da tovrstno slikarstvo ni ravno kaj novega - že njegov ded in oče sta ustvarjala na enak način, vsak pa je imel drugačen stil. S. W. RADIJSKI STIKI AGORA na obisku pri Onde furiane OF Pri sprostitvi radijskih licenc in podiranju monopola sodi Avstrija med evropske zamudnike. Predvsem v Italiji privatne in svobodne radijske postaje že skoraj dvajset let bogatijo radijsko ponudbo. Med te svobodne radijske postaje sodi svobodni furlanski radio »Onde furiane« (Furlanski valovi), ki ima svoj sedež v Vidmu. Zato je za radio AGORA bilo skorajda samoumevno, da obišče furlanske kolege in z njimi izmenja mnenja, predvsem pa se posluži bogatega fundu-sa osemnajstletnih izkušenj, s katerimi radio razpolaga. Obisk pri »Onde furiane« je bil minulo soboto. Radio »Onde furiane« (OF) je last kulturne zadruge, ki si je v teku obstoja med Furlani pridobila ugled in priznanje, saj prireja tudi koncerte, izdaja zgoščenke in pomaga tudi drugače furlanskim kulturnikom. Radio zaposluje peščico glavno-poklicnih sodelavcev, število svobodnih in občasnih sodelavcev pa je precejšnje. Četrtino Pred sedežem Onde furiane« fo« stroškov nosi regija Furlanija-Ju-lijska krajina, ostala sredstva pa prihajajo iz reklame, od članarine in prispevkov poslušalcev ter iz eujevskih skladov. Radio ima zelo racionalno tehnično opremo, ki jo postopoma posodabljajo in razširjajo. Se- veda pa je priključek na internet neodtujljiv del standardne opreme, kajti v »Onde furiane« pripravljajo redno tedensko oddajo poročil, ki jih potem na primer prevzemajo radijske postaje v Argentini, kjer živi mnogo Furlanov. Radio opravlja s pomočjo najsodobnejše tehnologije interneta funkcijo povezovalca in mostu med Furlani doma in po svetu. Programska shema se sicer usmerja po ustaljenih okvirih, a ni toga. Veliko važnosti polagajo uredniki na direkten. stik s poslušalci, ki imajo čez dan veliko priložnosti, da se direktno vključujejo v oddaje. Pri poročilih se OF v glavnem omejuje na lo-sv kalne dogodke in zanimivosti, pri tematsko vezanih oddajah v dopoldanskih urah, pa tudi v popoldanskem odprtem studiu je dovolj priložnosti za obravnavanje mednarodnih dogodkov. Načelno velja, daje dopoldanski spored težiščno namenjen starejši publiki, popoldanski pa mlajšemu rodu. ■k |a ljudski dvojezični šoli v IliCelovcu so s prisrčno slovesnostjo zaključili projekt, ki je potekal že od jeseni. Leto človekovih pravic je bilo povod, da so se otroci skupaj z učitelji ukvarjali z otrokovimi pravicami. (O projektu smo že pisali.) To temo so smiselno obdelali v vseh štirih šolskih stopnjah na šoli. Zdaj pa so natančno na svetovni dan solidarnosti, 27. aprila, posadili »drevo solidarnosti« na vrtu Rennerjeve šole, kjer imajo tudi dvojezični otroci svoje šolske prostore. Ravnateljica Brigitta Hambrusch je opozorila na mednarodno leto človekovih pravic in na dejstvo, da so otroci poleg običajnih človekovih pravic potrebni še posebnih pravic za njihov razvoj. Konvencijo o pravicah otrok so podpisali leta 1989, k njej pa je do danes pristopilo že 189 držav. »Otroci znajo trdo delati, so močni in polni domišljije. A mnogo jih je, ki so tudi danes žrtve nasilja, ki so lačni in osamljeni.« Otroci so CELOVEC Koncert v Mladinskem domu V sredo, 22. aprila, smo v klubskem prostoru Mladinskega doma v Celovcu prisostvovali koncertu priznanega godalnega kvarteta Enzo Fabiani iz Ljubljane. Kvartet ENZO FABIANI so ustanovili leta 1989 štrije študentje ljubljanske Akademije za glasbo. Po začetnem izobraževanju pri Jossiju Gutmannu, violistu Melos Quartetta, so se izpopolnjevali na mojstrskih tečajih, ki so jih prirejali znani kvarteti: Alban Berg, Hagen in Panocha Quartett. Na povabilo Valentina Berlinskega, čelista slovitega kvarteta Borodin, so se leto in pol izpopolnjevali v Moskvi. Od leta 1997 je novi prvi violinist kvarteta Igor Grasselli, koncertni mojster ljubljanske Opere. Ostali člani, Marko Kodelja, Sonja Vukovič in Pavel Rakar, so zaposleni v orkestru Slovenske filharmonije. V prvem delu koncerta so odigrali delo Antonina Dvoraka za godalni kvartet v F-duru op. 96 »Ameriški«, v drugem delu pa Bedricha Smetane Godalni kvartet št. I v E-molu »Iz mojega življenja«. Doživeta in odlična interpretacija članov kvarteta nas je popeljala v svet glasbe, ki je po mnenju nekaterih obiskovalcev koncerta na Koroškem preredek gost. Ne le izredni izvajalci, tudi glasbeno izobražena publika je dala glasbenemu dogodku poseben pečat. JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA Posadili so drevo solidarnosti Dr. Ausserwinkler in mag. Kanovsky-Wintermann sta se izkazala za strokovnjaka pri sajenju drevesa solidarnosti potem peli in recitirali in simbolično pletli vezi prijateljstva z rdečo nitjo. Svečanosti so prisotvovali tudi predsednik deželnega šolskega sveta mag. Glas, mestna referentka za šolstvo Renate Kanovsky-Wintermann in nam. deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler; slednja dva sta naposled tudi zasadila drevo v pripravljeno jamo, dr. Ausserwinkler pa je svojemu nagovoru dodal še skromno željo, naj otroci ne plezajo že kar prvi dan na drevo. Papirnati »golobi miru«, na katere so otroci napisali mirovna sporočila in jih privezali na pisane balone, pa so navsezadnje poleteli visoko v zrak in spremljala jih je želja, da bi našli pot do dobro mislečih ljudi. S. W. Pisani baloni so naznanjali veselje Die Rechte und übermorgen (wenn die Zeiten und die Rechten noch schlechter werden) dein Recht auf Leben Erich Fried nur nicht so ganz auf Freiheit Wer dir heute und irgendwann übers Jahr dein Recht läßt wenn’s hart auf hart geht auf Gleihheit läßt er dir dann nur nicht so ganz auch nicht mehr auf deine eigene Sprache dein Recht auf leben der läßt dir morgen drum laß dir dein Recht nicht lassen (wenn's schlecht geht) sondern du mußt es dir nehmen dein Recht auf Freiheit dein ganzes Recht nur nicht so ganz auf Leben und Freiheit und Gleichheit auf Gleichheit und auf deine eigene Sprache Dvojezična zvezna trgovska akademija dosegla 1. nagrado pri IFABO |k ■ a podbudo našega razred-INI nika gospoda mag. Lorenza Müller ja, ki je hkrati tudi vodja naše učne firme IMPULS TELEFONGESMBH, smo se od- ločili, da bomo sodelovali na tekmovanju PTA na IFABO 1998 na Dunaju. PTA Celovec podpira delovanje naše učne firme. Naša naloga je bila, izbrati najbolj sodobno in primerno opremo za novoustanovljeno podjetje. Poleg tega smo morali upoštevati tarife za telefon in predstaviti reklamo za stroj iz kataloga PTA. Ker na tem področju nismo bili podkovani, smo šli na PTA v Celovec, kjer so nam z veliko vnemo skušali približati neizmerno komplicirano obračunavanje telefonskih stroškov ter tehnično zgradbo raznih telefonov in drugih strojev. Za intenzivno pripravo tega projekta nam je ostalo samo še nekaj dni. Zato naša pričakovanja ob prihodu na Dunaj niso bila velika. Šele ko smo po tekmovanju stali na odru in so nam čestitali za zmago, smo se prav zavedali, kaj smo pravzaprav dosegli. Sodelovale so namreč trgovske akademije iz vse Avstrije. Kot veliki prijatelji nogometa smo se veselili vstopnic za prijateljsko tekmo Avstrijske nogometne reprezentance proti Liechtensteinu. Na licu mesta smo se odločili, da se 2. junija odpeljemo na Dunaj in tam malo proslavimo našo nepričakovano zmago. Dijakinje in dijaki 4. A letnika Dvojezične zvezne trgovske akademije |k | a otvoritvi razstave, ki bo I« do 13. maja na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju, je ulično gledališče Ane Monroe uprizorilo sežig čarovnice. Ta večer so starši pripeljali s seboj kar nekaj majhnih otrok. »Pridi, boš videl čarovnico«, so navdušeno in skrivnostno govorili in se skušali z otroki prebiti čim bliže zanimivemu dogajanju. Niti otroci niti starši niso prišli gledat tistega, kar se je v resnici dogajalo. Uprizoritev sojenja in sežiga »Marine, podložnice gospostva Brdo, ki je živela v dolini Kokre« niso gledali kot oživitev resničnega dogodka, ki ga je avtor razbral iz starih arhivskih listin, ki nosijo letnico 1668 in 1669, ampak so v njej gledali pravljični in pustni lik, v kar se je čarovnica počasi spremenila v zadnjih 200 letih, ko se je čas resničnega sežiganja vedno bolj odmikal. Le kdo bi se zavestno soočal z vso njeno grozljivo simboliko, ki jo skriva v sebi in ki seje, kar je omenjeni otvoritveni spektakel zelo dobro pokazal, v nezavednem zelo dobro ohranila. In prav zato je tako v oči bilo dejstvo, da so otroci in njihovi starši prišli gledat nekaj, česar sploh ni bilo, pa so se delali, kot da tega še opazili niso. Gledalci s(m)o sodelovali v igri, ki to ni hotela biti ... Sežiga čarovnice nismo hoteli videti kot nekaj, kar se je ponekod po katoliški in protestantski zahodni Evropi dogajalo še do konca 19. stoletja, ampak zgolj kot predstavo, igro ali pravljico. Od kod verovanje v čarovnice Čeprav so čarovniška verova-™ nja stara toliko kot človeštvo* je bilo čarovništvo teoretično utemeljeno šele v 15. stoletju, ko je bilo označeno za pregreho. Le nekaj let kasneje je domini- ga. V krščanstvu je to padli angel, ki je ljubezen do sebe postavil pred ljubezen do Boga in bil zato kaznovan z nasilnim padcem iz nebes v pekel. Vendar krščanska umetnost prične hudiča upodabljati šele v 11. stoletju, takšna njegova podoba pa močno zmaga šele v 16. in predvsem 17. stoletju. Čarovnicam so očitali, da so s hudičem sklenile sporazum, imele z njim spolne odnose, da so letale po zraku, se udeleževale sabata in da so znale škodljivo čarati. Morda nas bo presenetilo, da vodeni z uradno nadzorovanimi procesi. Treba je vedeti, da je bila vse do 18. stoletja vera v moč magije na splošno razširjena tako med elitami kot med neukim prebivalstvom. Odgovore za težave so ljudje iskali v nadnaravnem delovanju posameznikov in skupin, in tudi sami so se pred nevarnostmi »zavarovali« z magijo. Predvsem vaški človek je živel v okolju, v katerem je kar mrgolelo različnih nevarnosti, pred katerimi se je poskušal zavarovati z različnimi magičnimi Na gramado z veščami Irena Destovnik sta bila med zagovorniki boja zoper čarovništvo tudi protestanta Martin Luter in Jean Calvin, med tistimi, ki so obsojali čarovniške procese, pa najdemo tudi Erazma Roterdamskega. Vendar pa boja proti čarovnicam niso zagovarjale le elite, izobraženi možje, ki so pisali debele knjige o njihovih pregrehah in svarili pred njimi, temveč so se proti njim borili tudi neuki, saj so čarovnicam pripisovali krivdo za povzročeno škodo, predvsem neurij, toče in bolezni. V imenu ljudstva Zgodovinske raziskave obdobja, ki ga je zahodnokrščanska Evropa na nenavaden način potlačila, govorijo o 50 do 80 tisoč žrtvah, med njimi o 70 do 80 odstotkih žensk. Med ljudmi velja prepričanje, da so čarovnice sežigali v »mračnem srednjem veku«, kar pa je zmota. Zmota je tudi, da je to počela kanec Bernard v Lombardiji » inkvizicija. Največ ljudi je bilo obsojene označil za pripadnike nove čarovniške sekte, ki naj bi počela vse tisto, kar je bilo v 9. stoletju označeno še za praznoverje. Obdobje konca 15. stoletja so označili za čas prihajajoče apokalipse, v katerem gre hudič v napad s pomočjo čarovnic. Zločini čarovnic naj bi bili namreč tesno povezani s hudičem, ki je v vseh religijah princip zla in nasprotje dobre- seŽganih na začetku novega veka, v času humanizma in renesanse, sojenje pa je že v začetku 16. stoletja vzela v roko posvetna oblast. • I Najbrž si vsakdo, tako kot za vsa nerazumna preganjanja Drugačnih v zgodovini človeštva, postavi vprašanje, kako je mogoče, da so bili čarovniški procesi pravno utemeljeni, da so se sklicevali na pravno in teološko tradicijo in da so bili simboli, ki jih je risal predvsem na pohištvo ter orodje ali predmete iz vsakdanjega življenja. In ko so konec 18. stoletja čarovniške procese označili za sodno zmoto, se je verovanje med ljudmi v različnih oblikah ohranjalo naprej. V slovenskih arhivih je dokumentiranih nekaj primerov, ko so kmetje po tistem, ko jim je toča uničila pridelek, sami linčali osebe, ki naj bi se ukvarjale s čarovništvom. Nerazum • ljive in nenadne smrti so si radi razlagali s sovražnim delova-j njem sosedov. Vendar pa je treba poudariti, da so se ljudje proti takim čarovnijam sprva borili sami, in to s protičarovni-jami in šele kasneje so se za svojo zaščito zatekali k državnemu aparatu, se pravi, da so čarovnico »naznanili« na sodišču. Kuga, vojne, naravne nesreče Kakšna pa je bila Evropa v času čarovniških procesov? V 14.1 stoletju je zaradi kuge na vsem kontinentu umrlo na tisoče ljudi, prav tako med različnimi epidemijami v času od 15. do 18. stoletja. Evropo in njene prebivalce so ogrožali Turki*8 protestantske ideje so ogrožale zahodnokrščansko cerkev. Na kratko bi lahko povzeli: obdobje, v katerem so nastali in se oblikovali čarovniški procesi, je bilo obdobje kuge, lakote in vojne ter obdobje razdvojenega krščanskega sveta. Vendar pa si avtor razstave tukaj postavi eno temeljnih vprašanj: ali ni bila Evropa pred tem obdobjem prav tako polna nesreč? Odgovor je pritrdilen, vendar pa je to bila Evropa neizobraženih, na ozke prostore vezanih ljudi. Čarovniški procesi so se po avtorjevem mnenju pričeli z nastankom izobraženske elite, s potujočimi pridigarji in številnimi knjigami, ki jih je omogočil razvoj tiska. Tudi v slovenskih deželah je bilo dovolj razlogov za iskanje krivcev. Tudi tukaj so ropali Turki, in čeprav v tridesetletni vojni naše dežele niso bile udeležene, so močno občutile posledice, visoko inflacijo, zvišanje davkov, močno pa se je zmanjšal tudi obseg trgovine, predvsem pa tovorništva, kar je slovenski kmet še posebej močno občutil. Iz arhivskih virov pa je avtor razbral, da je bilo največ čarovniških procesov v slovenskih deželah v vinogradniških krajih, ki so bili vezani na prodajo na trgu in so ostajali brez dobička, kadar sta jim grozdje uničila toča in neurje. Nesreč je bilo veliko in ker znanost še ni ponujala odgovorov, so krivca poiskali med nedolžnimi ljudmi in jih obsodili zlili dejanj. Mučenje in sadizem V čarovniških procesih je večina sojenj potekala pred privilegiranimi deželskimi sodišči, ki so bila pristojna za kazenske zadeve neprivilegiranih slojev. Treba je povedati, da je bilo čarovništvo prišteto med kazenske delikte že v sodnih redih posameznih dežel, ki so bili razglašeni konec 16. stoletja. Duša čarovniškega procesa je bila tortura, s pomočjo katere so pridobivali informacije. V primeru čarovniškega procesa ni bilo nobenih omejitev. Ljudem, obtoženim čarovništva, so najprej stiskali palce in jih bičali, potem sojih zvezovali čez razrezano kožo in jim privijali noge s španskim škornjem, na koncu pa so ljudi raztegovali na natezalnici ali pa so za najhujše mučenje uporabljali čarovniški stol oziroma čarovniško kozo. Tortura se je, kar je po vsem povedano razumljivo, le redko končala brez priznanja, če ni mučeni umrl že med postopkom samim. Le v začetnem in končnem obdobju čarovniških procesov se je sojenje končalo z milejšo kaznijo, v vsem ostalem obdobju pa z usmrtitvijo. Usmrtitve so bile javne, potekale so po točnem predpisanem scenariju, bile so pravi spektakel za radovedno množico. Čarovnice so vedno sežigali, ker naj bi ogenj uničil zlo. Iz istega razloga so sežgali tudi tistega, ki je umrl že med postopkom samim. »Čarovnica« Deseniška Prvi znan proces v slovenskih deželah je sojenje Veroniki De-seniški v 15. stoletju, ki ga težko umestimo med prave čarovniške procese, saj je bil politično motiviran. Prvi pravi čarovniški proces na Slovenskem je bil leta 1546, ko je bilo v Mariboru več žensk obtoženih, da so »zavda-jale ljudem, povzročale točo in zastrupile nekega mariborskega meščana«. Točo so znale narediti, pa tudi preprečiti, letale pa naj bi z burkljami. Na Slovenskem so procesi dosegli svoj vrhunec v drugi polovici 17. stoletja. Ker so obsojeni v postopku torture morali »izdati« svoje pomagače, je bilo na ta način obtoženih vedno več novih oseb. Dokumentirano število sojenih oseb na območju današnjega slovenskega ozemlja je okoli 500, največ jih je bilo na Štajerskem. Med njimi je bilo 341 žensk in 62 moških, za 94 oseb pa je bil spol neznan. 265 oseb je bilo usmrčenih, med mučenjem pa jih je umrlo 4L Iz virov je avtor razbral, da sta bila zadnja procesa leta 1745, in to v Gornji Radgoni in Metliki. Danes hkrati obstaja več različnih teorij o vzrokih nastanka čarovniških procesov, tako da en sam odgovor na to vprašanje ni možen. Avtor, mag. zgodovine Matevž Košir, z razstavo ni prikazal le čarovniških procesov na Slovenskem, ampak jih je uspešno umestil v kontekst zahodnoevropske zgodovine in ob tem izdelal eno od teorij, ki pojasnjujejo razloge za njihov nastanek. Najpomembnejše pri vseh različnih teorijah o čarovniških procesih je, da se soočimo z resnico, da čarovnice niso pravljična in pustna bitja in da jih simbolično prepoznamo v vsakem človeku ali skupini, ki sta preganjana zaradi kakršnekoli Drug(ačn)osti. OB RAZSTAVI ANTIČNIH BRONASTIH IZDELKOV Iz Vulkanove delavnice n #ulkan je bil bog ognja, moj-w ster kovaške umetnosti, zaščitnik kovačev in zlatarjev. Koval je orožje za bogove in junake ter nakit za boginje in lepe smrtnice. »Najbrž so v njegovi delavnici izdelali« bronaste predmete, ki jih je v ljubljanskem Kulturno informacijskem centru postavila na ogled arheologinja Irena Sivec. Kot je zapisala, je želela z njimi javnosti predstaviti del emonskega vsakdanjika in obenem še en segment civilizacijske ravni tega antičnega mesta. Razstavljeno arheološko gradivo je bilo zbrano ob različnih gradbenih posegih v Ljubljani v obdobju zadnjih štiridesetih let. Bron, ki je zlitina bakra in kositra ter dodatka železa, svinca, srebra ali mangana, je bil dragocen že v antičnih časih. Na razstavi so s pomočjo risb in besedil predstavljeni naslednji okrasni in uporabni predmeti: nakit, kozmetični in medicinski predmeti, pisalni pribor, bronasto posodje, svetila, novci ter bronasta plastika. Zanimivo je, da bron za izdelavo pravega nakita ni bil najprimernejši, saj je lahko povzročal alergije. Iz njega pa so iz- delovali različne sponke-fibule, ki so jih nosili tako moški kot ženske in otroci ter niso rimska značilnost, temveč bolj relikt prazgodovinskega avtohtonega izročila. Predvsem so dobro ogledalo kulturnih sprememb, saj so se njihove oblike skozi stoletja precej spreminjale. Tudi pasne spone arheologi ne uvrščajo med prave nakitne predmete, vendar pa je videti, da so si izdelovalci prizadevali, da bi jim dali estetsko vrednost. Tudi zapestnice so bile pogost okras moških, žensk in otrok. Pri urejanju frizur so bile nepogrešljive igle lasnice. Antične ženske so s frizurami posnemale frizuro vladajoče cesarice, katere podobo so poznale prevsem z novcev. V času antike je bila hoja v terme vsakdanje opravilo. V ta nemen so izdelovali posodice za dišavna olja, strgala, pincete, žličke za ušesa, pribor za mani-kiranje, britve in glavnike. V grobovih iz prvih dveh stoletij našega štetja je bila pomembna veda tudi medicina, med izkopanimi predmeti jih je veliko, ki sojih uporabljali v te namene. Ker je bilo obsežno rimsko cesarstvo vodeno iz enega sa- mega središča, je sodilo pisanje med pomembnejša opravila. Osnovni pisalni pribor sta bila lesena tablica, prevlečena s črnim voskom in pisalo, ki je bilo lahko leseno, kovinsko ali koščeno. Med razstavljenimi predmeti je še bronasto pivsko, namizno in kuhinjsko posodje, svetilke, novci in drobna bronasta plastika, ki sojo častili v hišnih oltarčkih. Ob razstavi, ki bo na ogled do 16. maja, je izšel katalog z besedilom v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku ter z risbami vseh razstavljenih predmetov. Irena Destovnik 25 LET ODRA 73 Ob jubileju spet premiera i^ako hitro mine čas, komaj ■Vse nekajkrat obrneš, pa je četrt stoletja mimo. Zanimivo, kako je dan včasih dolg, tudi ura se vleče, a leta minevajo z bliskovito naglico. Aniti Hudi, materi in mentorici pliberškega Režiserka in motor pliberškega gledališča Anita Hudi Foto:sv teatra, poznanega pod imenom »Oder 73«, se leta še niso zarisala v obraz, njena hoja še ni postala težka, a kljub temu je za njo 25 let režiserskega in orga- nizacijskega dela. »Bilo je včasih boljše, včasih pa smo tudi malo popustili,« meni o »svojem« gledališču. Kljub temu pa sedemnajst premier, nešteto ponovitev, mnogi recitali, sodelovanja na proslavah, snemanja in gostovanja skupno predstavljajo ogromno delo. »Tam v letu 1972 smo se prvič zbrali, takrat še v okviru pliberške Katoliške mladine. Takrat sem z mladimi talenti na oder postavila Rabadanovo komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče«. Pristojni za to mladino najbrž niso prebrali teksta in so bili po predstavi zelo hudi. Zanje je bila preveč pohujšlji-va. Zaradi pritiskov se nam je tudi skupina podrla, v farni dvorani pa nismo bili več zaže-ljeni. Toda mnogi igralci so želeli igrati in zato smo pred petindvajsetimi leti ustanovili »Oder 73« in se z njim vključili v SPD »Edinost«. Hudo je bilo s prostori za vaje. Največ so se zbirali kar po zasebnih stanovanjih, postav-ljalne vaje pa so imeli tudi na odrih v sosednih vaseh in le nekaj dni pred premiero pri Schwarzlnu. V novi organizacijski obliki so leta 1973 zaigrali komedijo Simona Neila »Zares čuden par«. Takrat seje obliko- val tudi stalen gledališki team, posamezni igralci pa se seveda menjajo. Kar nekaj uspehov je zabeležil pliberški »Oder 73«. V Sloveniji je bil leta 1774 najboljša amaterska skupina na gledališkem festivalu Naša be- seda, leta 1976 pa je kot prva amaterska skupina gostoval na elitnem Borštnikovim srečanju v Mariboru, in sicer s političnim kabaretom »1x1 = 1« Anite Hudlove, ki je obravnaval preštevanje koroških Slovencev. Nastopali so še Pod Pavlihovo marelo in na RTV v Ljubljani ter na letnih igrah v Mariboru. Številni so doslejšnji nastopi Pliberških igralcev. Samo z omenjenim kabaretom in z uspešnico »Stara garda« jih je bilo preko šestdeset. Za glavno vlogo v slednji pa je Jožko Hudi od Zveze kulturnih orga- nizacij Slovenije prejel Linhartovo plaketo. Člani »Odra 73« pa se ne zapirajo le v lastni krog. Mnogi njegovi člani so igrali tudi pri uprizoritvah vsekoroške razsežnosti kot so bile »Samorastniki«, »Velika puntarija« in »Pož-ganica« v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu. V zadnjem času imajo svoj dom spet v farni dvorani. Z mestnim župnikom Ivanom Olipom so si dobri in lepo sodelujejo. Seveda si želijo boljših pogojev, večjega odra, zato že kar nestrpno pričakujejo izgradnjo kulturnega doma. Hud-lova oba, Anita in Jožko, menita, da bo dvorano v njem občinstvo kar lepo polnilo, posebej predeljeni del z dvesto sedeži. Za jubilej bodo L maja zaigrali spet komedijo »Zares čuden par«. Tako kot pred petindvajsetimi leti, vendar z drugačno postavitvijo. In za konec še želja Anite Hudlove: » Ob 25-letnici našega gledališča želim, da bi odrska dejavnost dobila v našem kulturnem življenju ustrezno mesto, da bi jo pojmovali le kot kulturo, ne pa ji lepili kakršnihkoli ideoloških etiket!« Jože Rovšek Prizor iz prve uprizoritve leta 1972 »Kadar se ženski jezik ne suče« Foto: sv JURJEVANJE V LOČAH Šentjur privandra na dur’... Fantje pred vrati zapojejo Jurjevo pesem ... Gospodinja jih pričaka z jajci... Otroci za prvim, Jurijem, stečejo okrog hiše, da bi domače obranili pred boleznimi in poprosili za rodovitnost Foto: sv t femo, da v Beli krajini praz-V nujejo svetega Jurija, vemo, da se ovenčan z zelenjem sprehodi, še bolje, pojaše skozi vas. Veliki slovenski pesnik, Belokranjčan Oton Zupančič, je ta stari slovanski običaj opesnil. Jurjevo in jurjevanje je simbolika slovenstva ob prihajajoči pomladi. Jurij je po ljudski legendi premagal zmaja, v krščanski legendi pa je simbol prebujajoče se narave. Jurjevo (24. april) je nekdanji pastirski praznik, dan, ko so začeli najemati pastirje in goniti živino na pašo. Ob jurjevskem obhodu ali jurjevanju pa so vodili v zelenje odetega dečka od hiše do hiše ter peli in pobirali darove. Ob tem so verjeli, daje to obramba proti boleznim živine in priprošnja za rodovitnost. V slovenski etnografiji pripisujejo jurjevanje prevsem Beli krajini in nanjo naslonjeni Dolenjski. Dr. Pavle Zablatnik, nadvomno naš največji poznavalec etnografske dediščine, v svoji knjigi »Čar letnih časov« jurjevanje opisuje takole: » Po poročilu Matije Majarja Ziljskega se je ta navada pred več kot sto leti še izvajala v Rože-ku, na Pečnici, v Ločah, na Br-nici, v Podlipi, v Šentilju in na Lipi, torej v zgornjem Rožu, ob Baškem jezeru in na prehodu v Ziljsko dolino.« Jurjevanja pa se spomnijo tudi v krajih, ki mejijo na naštete. Na primer v Škofičah in Holbičah. Tam se »florijanovo« nikoli ni pelo in tudi ne prijelo. Florijana so peli in ga še danes kot edino zveličavnega prebu-jevalca pomladi in zaščitnika pred ognjem pojejo v Podjuni. »Jurja jahat’« (jagat’) smo si ogledali v Ločah pri Šentilju. Vas je že do tolikšne mera ponemčena, da samo slovenski del prebivalcev jurjevanja ne zmore več. V spoštovanju tradicije pa ga kljub temu prirejajo. Pevce in otroke pripravi Andreas Kapelari. 23. aprila popoldne v cerkvi najprej pože-brajo, potem pa gredo jurjevat k vsaki hiši v vasi posebej. Ločani so nekdanje jurjevanje sicer nekoliko preuredili po svoje. Namesto dečkov v starosti do štirinajst let ga pojejo odrasli, otroci le tečejo okrog hiše, trobentača trobita po petju in ne že ob prihodu k hiši in tudi njihova pesem se nekoliko razlikuje od omenjenih v Zablatni-kovi knjigi. Glasi se takole: Sveti Šentjur je privandra! na dur', prinesel šest dinarjev na zeleno vigred. Kukovce nad grmovjem, te drobne pod grmovjem lepo žvižgi ja jo, čast in hvalo dajo. Bratje in sestre, ostanite tu! Nam dajte, nam dajte na koščico ključ. Bog obvari vaše krave, vaše telete, vaše kozlete in vaše ta liepe deklete. Podgane in miši pa tajjlnu sliši. Fantič, fantič, juhe! Tiste ta jezne - Naj pokrepa vam živina, vaše krave, vaši voli, vaši konji, vaše svinje, vaše kure, vaše teleta! Miši in grili naj vse snedo! Ogenj naj vam vse požge, voda zalije, grom in toča vse pobije! - v Ločah pri Šentilju nismo slišali, saj so jurjevalce pri vsaki hiši bogato obdarovali z jajci in ponekod tudi z denarjem. Prav razveseljivo bi bilo, če bi prihodnje leto lahko poročali o jurjevanju tudi iz kakega drugega v začetku omenjenega kraja. Jože Rovšek PRIREDITVE ČETRTEK, 30. 4. ŠENTJANŽ, v k & k - SPD Šentjanž 19.00 Odprtje razstave »Soča -Tagliamento - Drau«. Glasbeni okvir: pianist Toni Kernjak TINJE, v domu - Katoliški dom »Sodalitas« 19.00 Uvod v pogovorne večere na teme dialoga za Avstrijo. Moderatorji: M. Novak, prof, mag. Št. Kramer, mag. V. Ošlak, Hanzi Tomažič BOROVLJE, na gradu - Društvo »Glasbena šola« 20.00 Koncert absolventov ob 20-letnici Glasbene šole GORNJA VAS, gostilna Hafner - KPD Drava 20.00 Koncert in predstavitev maxi CD Pepeja Kropa PETEK, 1. 5. ŠENTPETER, v Višji šoli 19.30 Film: Slovenski delavci v Nemčiji BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Gledališka predstava »Za idiote ni prostora«. Nastopa: igralska skupina SPD Radiše PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost 20.00 Premiera komedije ob 25-letnici odra 73 »Zares čuden par«. Režija: Anita Hudi SOBOTA, 2. 5. PODEN, v gostišču Lausegger 14.00 Otvoritev razstave fotografij »Ljudske votivne tablice« VOGRČE, pri Florjanu - KPD Vogrče 19.30 Ljudska komedija »Ubogi samci«. Nastopa kulturno društvo s Kozjaka pri Mariboru PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost 20.30 Ponovitev komedije »Zares čuden par«. Režija Anita Hudi NEDEUA, 3. 5. DJEKŠE, v ljudski šoli - PD Lipa 10.30 Vigredni koncert. Nastopajo: mladinska skupina »Nomos«, Marko Kassl (harmonika), Vok. skupina »Lipa«, otroška skupina »Lipov cvet« ŽELEZNA KAPLA, v farni cerkvi 11.00 Mlad. praznik dekanije Dobrla vas »hočem govoriti s teboj...« ŠENTPRIMOŽ, pri Voglu - Društvo upokojencev Podjuna 12.00 Vigredno srečanje ob materinskem dnevu. Nastopajo: otroški zbor »Danica« ter Kati Marketz in Karla Haderlap DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD Srce 15.30 Materinska proslava. Najprej ponovitev igre »Mojca Pokrajculja« PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost 20.30 Ponovitev komedije »Zares čuden par«. Režija Anita Hudi TOREK, 5. 5. GRADEC, Mehrzvvecksaal, Merang. 70 - KSŠŠG 19.00 Serija predavanj Graškega krožka »Forum Evropa«. Avstrija je na vzhodu Evrope, mar ne?! Razširitev EU na vzhod s posebnim ozirom na Slovenijo; pred.: mag. Ulrike Hiebler SREDA, 6. 5. MLADINSKI DOM, v telovadnici - SPZ in Mladinski dom 11.00 Schokogei & Papalade - Kinderlieder aus aller Welt. Nastopa: Theater Heuschreck iz Dunaja GRADEC, v prostorih KSŠŠG - KSŠŠG 20.00 Zborovsko petje: Dunajski zbor TINJE, v domu - Katoliški dom »Sodalitas« 20.00 Predavanje: Rak - črevesni rak. Pred.: dr. Dušan Schlapper ČETRTEK, 7. 5. ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ 18.00 Razstava »An der Grenze des Erlaubten«, in cenzura v Avstriji; projekt UNIKUM CELOVEC, garaža Liegl - Plesni teater Ikarus 20.00 »Europa - Mutter der Schlachthöfe«, premiera DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD Srce 20.00 »Zeffiro torna«. Nastopa: Hortus Musicus GRADEC, v prostorih KSŠŠG - KSŠŠG 20.00 Dia-predavanje Christiana Strasseggerja - Indija PETEK, 8. 5. ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ 20.00 »Novak Marie« Metaffa - plesni teater. Plesna skupina iz Horna/Nižja Avstrija SOBOTA, 9. 5. CELOVEC, na sejmišču, sejemska hala 5 - ZSO 14.00 Izredni občni zbor Zveze slovenskih organizacij BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Dužinski popoldan. Nastopa: Komorni zbor SPD Borovlje TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 17.30 Predavanje: Mit in resničnost leta 1848 pri Slovencih. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.00 Podijska diskusija: Ko sosed postal je sovražnik. Sodelujejo: univ. prof. dr. Jože Pirjevec; univ. prof. dr. Peter Vodopivec; univ. prof. dr. Andrej Moritsch; univ. prof. dr. Franz Rozman; dr. Werner Drobesch; dr. Avguštin Malle PLIBERK, v farni dvorani - Mlada Podjuna Pliberk 19.30 10-letnica Mlade Podjuna ŽITARA VAS, v kulturnem domu - SPD Trta 20.00 Vigredni koncert. Sodelujejo: MePZ »Danica«, MoPz in folklorna skupina SPD »Trta« KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na ekskurzijo na mednarodni kongres rejcev pincgavske pasme (Neukirchen v Pinz-gauu, Salzburg) Program: kakovost mesa pri reji krav dojilj, ogled kmetije z rejo krav dojilj, klavnico, predelovalnico in prodajo mesa v torek, 5. maja 1998 Prispevek za člane 150-, za nečlane 200 šilingov. vabi na skupno ekskurzijo govedorejcev južne Koroške in Tolminske na zgornje Koroško v Dravsko dolino in dolino Mele (Mölltal) v petek, 8. maja 1998; pristop po dogovoru blizu Beljaka Program: Obisk kmetije z rejo plemenskih goved in mlečnih produktov (lisasta pasma); obisk kmetije z rejo krav dojilj; kmečki trg v Beljaku z bio-produkti Prispevek 200 - šilingov (brez kosila), za člane 150.- šilingov Prijave na KIS, Paulitschgasse 9, 9020 Celovec, telefon 0463/54 8 64 Plesna gledališka skupina Metaffa iz Horna / Nižja Avstrija gostuje 08. 05. 1998 ob 20.00 v k & k centru v Šentjanžu. Predstava se imenuje »Novak Marie« po eni od pesmi avtorice Christine Nöstlinger. Fantazija - poezija - erotika in vsakodnevna realnost je vsebina najnovejše produkcije.10-članska skupina se ukvarja z simboliko poročne obleke; poročna obleka, ki je lahko izraz pritiska in pa tudi objekt oboževanja ženske. Koreograf skupine je mednarodno znani Guillermo Horta iz Kube. SPD »Edinost« v Pliberku vabi na premiero komedije Simon Neil REŽIJA Anita Hudi » Zares čuden par« ob 25-letnici »Odra 73« • v petek, 1. maja 1998, • ob 20. uri • v farni dvorani v Pliberku PONOVITVI: 2. in 3. maja, obakrat ob 20.30 Prisrčno vabljeni! SPD Šentjanž vabi na odprtje razstave Soča Tagliamento Drava v četrtek, 30. 4. 1998, ob 19. uri PROVINCIALNA HIŠA V sodobno urejenem dekliškem domu provincialne hiše Šolskih sester v Celovcu, Viktringer Ring 19, je še nekaj prostih prostorov. Starše, katerih hčerke nameravajo v Celovcu obiskovati kakšno šolo (gimnazijo ali kakšne druge srednje šole), obveščamo, da se lahko poslužijo te možnosti. Podrobnejše informacije dobite osebno ali po telefonu 0463/56 4 46. Šolske sestre JEZIKOVNE POČITNICE v Novem mestu za mlade od 10. do 16. leta Termin: Nedelja, 5.-18. julija 1998, osnovna šola Grm, Novo mesto Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10.-Oktober-Straße 25/3, tel: 0463/516243; fax: 502379 Zadnji rok prijave: 25. 5. 1998 Ferdinand Kopeinig iz Lands-krona - 66. rojstni dan; Franci Kožar iz Cahorč - osebni praznik; Nadja Božič iz Kort - 28. rojstni dan; Engelbert Kučnik ml. z Obirskega - 25. rojstni dan; Rosa Stefitz iz Lovank -rojstni dan; Ana Hašej iz Kokij - rojstni dan; Zofija Sadjak iz Podjune - rojstni dan; Marija Polzer iz Vesel pri Šentprimožu - rojstni dan; Roza Papala iz Beljaka - rojstni dan; Hilda Lausegger iz Šentjanža - 55. rojstni dan; Hilde in Toni Aich- PRAZNUJEJO holzer s Hodiš - 36. obletnico poroke; Elizabeta Schauss z Dvorca na Radišah - 55. rojstni dan; Jože Ropitz - 60. rojstni dan; Toni Krušic iz Velinje vasi - 70. rojstni dan; Ferdi Piskernik iz Železne Kaple - 90. rojstni dan; Berti Boštjančič iz Branče vasi - 90. rojstni dan; Karli Krautzer iz Šentpetra -40. rojstni dan; Marica Hart-mann iz Celovca - osebni praznik; Cita Fujko - 80. rojstni dan; Antonija Podgornik z Apač - osebni praznik; Stanko Vavti iz Šmihela - 70. rojstni dan; Srečko Mak iz Sveč - 50. rojstni dan; Sonja Woschnak iz Borovelj - rojstni dan; Antonija Wieser iz Slovenj Plajberka -rojstni dan; Peter Wieser iz Celovca - rojstni dan; Ančka Koschat iz Podgorij - rojstni dan; Monika Gasser iz Bilčov-sa - rojstni dan; Metka Wakou-nig iz Borovelj - 15. rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! RADIO KOROŠKA SLOVEBISKE ODDAJE ČETRTEK, 30. 4. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 1. 5. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena oddaja SOBOTA, 2. 5. 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 3. 5. 6.08 Dobro jutro, Koroška/ Guten Morgen, Kärnten! (Gabi Amruš) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDEUEK, 4. 5. 18.10 »Kratek stik« TOREK, 5. 5. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 6. 5. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 3. 5. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 4. 5. 3.10 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I »Enkrat je bil en škrat« -Srečanje mladinskih zborov ob 60-letnici pesnice Lenčke Küpper I Mladi odkrivajo svet I Breže: za zbliževanje med narodoma že šestič kulturni teden koroških Slovencev I »Evropa - mati klavnic« -pred premiero novega projekta plesnega gledališča »Ikarus« SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34).„politika, manjšinska družba Tajništvo..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI--------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec m visoko starost, skoraj 88 let, V je dosegel original Spodnje Ziljske doline Hanzi Mer-, tel p. d. Prangar iz Zmotič pri Bmci. Prav tam, leta 1910, kot tretji od sedmerih otrok rojen, je na Bmci obiskal ljudsko šolo, nato meščansko v Beljaku in se končno, kot bodoči gospodar Prangarjeve kmetije in gostilne izobraževal še na kmetijski šoli. Po smrti svojega očeta Franca Mertla, ki je od leta 1924 do 1932 kot mandatar Koroške slovenske stranke bil župan občine Bekštanj, je prevzel mladi Hanzi domače posestvo. Kot njegov oče je bil tudi on vnet rodoljub, umen gospodarstvenik ter zagnan prosvetar. Tako je Prangarjevina tudi naprej ostala trden steber in središče narodnega življenja, ziljskega ter gornjeroškega območja. Ko se je bil poročil, je še močneje pričelo utripati življenje na domačiji, saj mu je žena podarila poleg šest deklet tudi sina, naslednika. Že pa so se zgrnili temni oblaki nad našo domovino, ko je zavladal kruti nacifašizem, mu je bila ta slovenska postojanka velik trn v peti. Najprej so vpoklicali Hanzija v vojsko in ravno ko je bil na dopustu doma, so nacisti nameravali pregnati celo družino s Prangarjeve domači- je, toda po odločni intervenciji je sledil preklic te odločbe. Po vojni se je ponovno močno razcvetelo ne le gospodarstvo, temveč tudi narodno življenje pri Prangarju. Znani Gorenjski kvartet (Avsenikov) je tu imel enega izmed prvih nastopov na Koroškem in ljudi se je kar trlo - gostilniška dvorana zda-leka ni mogla sprejeti vseh poslušalcev. SPD »Dobrač« je doživelo tukaj svoj največji razmah, žal se nekdanji, tako Prangaijevega Hanzija ni več slavni moški zbor Brnčanov po vojni ni več poživil, pač pa se je razcvetela gledališka dejavnost, z najbolj znano opereto »Študentje smo«. Toda kruta usoda je segla v srečno Prangarjevo družino - edini Hanzijev sin se je v mladih letih smrtno ponesrečil. Ta udarec je očeta zelo prizadel, preboleti pa ga verjetno do svoje zadnje ure ni mogel. Ohranil je sicer svoj sončni značaj, ljubil družabnost, rad obiskoval bližnje in daljne sosede, enako domače slovenske prireditve. Tako je tudi nastala med vaščani krila- tica: »Prangar že spet pranga«. V časteh mu je bil kozarček rujnega in kot bogu vdanemu človeku tudi evangelij o svatbi v Kani Galilejski. Še mnogo šal in dovtipov je bilo slišati iz njegovih ust; bil je pač original naše zemlje, kot so živeli nekoč, a v današnjem času takih ne najdemo več. Tako je orisal tudi župnik Peter Olip rajnega v svoji pridigi in posebno izpostavil njegovo razveseljujočo vernost, njegovo radodarno roko, njegove nadvse dobro srce. V tem smislu je tudi opravljal mašo zaduš-nico in pogrebne obrede. Pevci so lepšali božje opravilo in zapeli pokojnemu tudi ob odprtem grobu ganljivo domačo vižo. Tam so se od njega poslovili tudi še predstavniki SPD »Dobrač« ter slovenskega zadružništva, čigar vodilni in svetovalni član je Prangar-jev oče bil, požarne obrambe ter domačega športnega kluba. Velika množica pogrebcev je pričala o veliki priljubljenosti rajnega in mu s tem izkazala svoje spoštovanje. Naj v miru počiva Prangar-jev Hanzej v ljubljeni domači zemlji, vetrič z Dobrača pa naj ga uspava z domačo vižo: Tam čir teče bistra Zilja ... F.Č. KRIŽANKA Sonja Wakounig ŠTEV. 17 VODORAVNO: 1. oskrbnik hiše 6. ovoj, omot 12. vrsta severnega jelena 13. osvežilna pijača iz limone in vode 15. angleški izraz za naval, spontana množica ljudi 16. vrsta volnenega blaga za plašče 17. prislovno določilo kraja 18. William Shakespeare 19. kost glave 21. osebni zaimek ž. spola množine, 1. sklon 22. Ivan Tavčar 23. del imena prve slovenske filmske igralke (... Rina Kravanja) 24. reka v Švici 26. nasprotno od nežnosti 29. obmorsko mesto v Bolgariji 31. mesto v Izraelu 32. angl. »zrak« 34. oznaka za ekološko neoporečno 35. cenitev, red v šoli 37. mestece v Sloveniji 40. madžarsko žensko ime 42. ime slov. pesnice Haderlap 43. Vida Jeraj 44. darilo za posebne zasluge ali delo 45. podredni veznik 46. sadež 48. predlog 49. kemijski znak za natrij 50. darilo 51. sestav besed v misel 54. ime slov. pisatelja Partljiča ali pesnika Pavčka 55. izredno velik, nenavaden, izjemen 56. majhen maček (ljubkovalno) NAVPIČNO: 1. ime avstrijskega igralca Seebocka 2. risba 3. virusna bolezen z izpuščaji okoli pasu 4. oznaka za neznanca 5. zmleto meso, napolnjeno v črevo 6. omemba 7. dišeč 8. veznik 9. kradljivec 10. mesto na Nizozemskem, znano po siru 11. »puščavska ladja« 14. gora na Peloponezu 16. igra na srečo z izvlečenimi številkami 19. država na Bližnjem vzhodu 20. država na Arabskem polotoku 25. vresje, rododendron, tudi žensko ime 27. slonov zob 28. vrsta izdelka, tudi nasvet 30. nerabljen 33. pripadnice romanskega naroda 36. južni sadež 38. upanje, up 39. prebivalec Asirije 41. sredozemska rastlina 43. vsakdo 45. eskimski čoln 47. Društvo slovenskih likovnikov 50. domača hiša 52. kazalni zaimek 53. španski člen Rešitev št. 18 VODORAVNO: 1. POMOŽNI GLAGOL 13. RTIČ 14. AKROPOLA 15. ETA 16. ŽRTEV 17. LEV 18. TO 19. LAK 20. DED 22. Gl 23. PIROL 25. CAR 27. PREVEZJE 30. RAMA 32. UNA 33. AULA 35. BU 36. STARC 38. BARNARD 40. KAL 41. VOLNA 43. REN 44. OR 45 CILJ 46. BOBNI 48. MOLDAVIJA 50. IRENE 52. NOJ 53. RIA 55. KOLAŽ 56. AHA 57. AAR NAVPIČNO: 1. PRETEP 2. OTTO 3. MIA 4. OČ 5. NARKOZA 6. IKT 7. GRED 8. LOVEC 9. AP 10. GOL 11. OLEG 12. LAVINA 16. ŽARE 19. LIVAR 21. DAR 23. PENAL 24. LJUBLJANA 26. RABARBARA 28. RUTAR 29. ELAN 31. MUREN 34. ARABIJA 36. SKOVIK 37. CVILEŽ 39. DNINAR 42. OLD 45. CONA 47. OJ 48. MEL49. VOH 51. RO 54. IA NONCA VAS Rojstni dan Katarine Cvelf Pred kratkim je Božičeva mati - Katarina Cvelf - praznovala v krogu svojih domačih častitljivo 89. pomlad. Kljub letom je jubilantka še vedno polna vedrine, življenjske volje in bistrine. Zanima se za politiko in vse dogodke vsakdanjega življenja. Zanimivo se je z njo pogovarjati, kot zavedno slovensko mater pa jo skrbi, kako bo z našo narodno skupnostjo v bodoče, ko pa večkrat občuti mlačnost pripadnikov svoje narodnosti. Slavljenka Božičeva mati je kot dobra knjiga, v kateri vedno najdeš kaj posebnega in zanimivega. Take so tudi pripovedi o njeni življenjski poti in izkušnjah. Božičeva mati, ki se je bila priženila k Božiču od Rekša na Blatu, je imela veliko skrbi in dela, da je znala prebresti vse težave gospodarstva. Podjetna, iznajdljiva in izredno pridna je z že pokojnim možem Leopoldom Cvelfom znala spraviti Božičevo domačijo na zvidljivo višino. Gradnja nove hiše, gradnja hiš sinovoma Pol-deju in Toneju, to je zahtevalo od nje vse moči, saj je bila prava gonilna sila. Danes, ko Božičeva mati uživa zaslužen pokoj, se s ponosom lahko ozira na svojo prehojeno življenjsko pot in delo. Ob njeni 89. pomladi ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Da bi ostala še naprej tako mladostna in polna življenjske volje! -ikej Srečanje jeseniških folklornih skupin Zveza kulturnih društev Jesenice je v začetku letošnjega aprila v dvorani gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah pripravila tradicionalno območno srečanje otroških, mladinskih in odraslih folklornih skupin. Na srečanju so se predstavile folklorne skupine: otroška folklorna skupina Kulturnega društva dr. France Prešern Žirovnica-Breznica, otroška folklorna skupina Rožle Kulturno-športnega društva Hrušica, otro- ška folklorna skupina Kulturnega društva Muslimanov Biser Jesenice, otroška folklorna skupina Makedonskega kulturnega društva llinden Jesenice, mladinska folklorna skupina Kulturnega društva Muslimanov Biser Jesenice, odrasla folklorna skupina Juliana Kultumo-športnega društva Hrušica in odrasla folklorna skupina Triglav Kulturno-umet-niškega društva Javomik-Jeseni-ce. Plesalke in plesalci so se predstavili s koroškimi, gorenjskimi in štajerskimi plesi ter s plesi iz Bosne in Hercegovine in Makedonije. Folklorne skupine iz leta v leto vidneje napredujejo in to predvsem v koreografiji. L. Kerštan ČRGOVIČE PRI ŠMIHELU Valentinu Šumniku vse najboljše Pred kratkim je praznoval v krogu svojih in številnih povabljenih 60. rojstni dan Valentin Šumnik, žena Cita pa »zaostaja« za njim le eno leto. Oba slavljenca sta še vsa polna življenjske in ustvarjalne energije, zagnana sta v kmetijstvo, kakor da bi jih imela dvajset let manj; taka pa sta tudi po videzu. Foltu kot zvestemu pevcu pri zboru »Foltej Hartman« so prišli čestitat in zapet vsi pevci. Slavljenec Foltej Šumnik prekaša s svojo pokončno držo, prijaznostjo in iznajdljivostjo marsi- katerega mlajšega. V pevskem zboru ga odlikuje izreden posluh in dar povezovanja z vedno novimi pevskimi zbori, s katerimi izmenjujejo koncerte daleč preko državnih meja. Prav zaradi tega daru ima v zboru nalogo »zunanjega ministra«. Za njegovo delo in zasluge sta mu prišla voščit tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Edinost« Joško Hudi in tajnica Anita Hudi. Slavljencu želimo še mnogo zdravih in srečnih let in da bi ostal še naprej tako duhovit! SLOVENSKI VESTNIK SPORT SKUPNA IZJAVA ORGANIZACIJ KOROŠKIH SLOVENCEV Koroški Slovenci - partner pri projektu. Zimskih oiimniiskih iger »brez meia« 2006 Vse merodajne organizacije slovenske manjšine na Koroškem odločno podpirajo projekt Zimskih olimpijskih iger »brez meja« leta 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Ita-lija. V ta namen so sprejele in podpisale skupno izjavo pod geslom »Koroški Slovenci -partner pri projektu ZOI brez meja 2006«, ki so jo že posredovale Mednarodenemu olimpijskemu komiteju, nacionalnim olimpijskim komitejem Avstrije, Slovenije in Italije, šefom zveznih in deželnih vlad treh držav oz. dežel, DZ Slovenije ter drugim uglednim političnim, gospodarskim in športnim osebnostim. Organizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem poudarjajo, da pomeni kandidatura treh dežel veliko možnost za pospešeno preko-mejno sodelovanje na vseh področjih ter za dosego nove kvalitete sožitja v alpsko-ja-dranski regiji. Pri uresničevanju projekta pa naj bi svoje mesto imela tudi slovenska manjšina v Avstriji in v Italiji. Republiki Sloveniji pa odpira ta projekt nove perspektive pri vključevanju v evropske integracijske procese (Schengen, Evropska unija, itd.). V skupni izjavi, ki so jo podpisali predsedniki Slovenske športne zveze. Slovenske gospodarske zveze, Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij. Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, je med drugim zapisano: »Integracija, sodelovanje in preseganje meja med državami in narodi so najpomembnejši cilji skupne kandidature treh dežel za Zimske olimpijske igre »brez meja« leta 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija. Krepitev procesa združevanja med narodi ustreza tudi evropskim trendom, ki je lahko zgleden za ves svet, zanimiv za skupnost narodov in s tem tudi za nacionalne olimpijske komiteje ter še posebej za Mednarodni olimpijski komite (MOK), ki bo junija ‘99 med šestimi kandidati odločal o organizatorju iger leta 2006. Že sama kandidatura treh dežel je enkratna priložnost za vsestransko promocijo tega čudovitega dela Evrope ob stičišču treh narodov in kultur. Slovenska narodna skupnost na Koroškem od vsega začetka aktivno podpira idejo takšnih iger, saj bi nedvomno pospešile proces odpravljanja meja med sosednjimi državami na političnem zemljevidu kot tudi meja v glavah ljudi. Zimske olimpijske igre na območju treh držav bi hkrati pomenile močan impulz za novo kvaliteto sožitja in integracijo v skupni alpsko-ja-dranski regiji, pri čemer bi zamisel »iger brez meja« še posebej zaživela med mladino. Skupni projekti mladinskih organizacij in šol naj bi zbliževali mladino treh sosednjih dežel in ustvarili trden temelj za skupno prihodnost v raznolikosti. Koroški Slovenci oz. njihove športne, gospodarske, politične in kulturne organizacije želijo ta proces sooblikovati kot partner, ki se aktivno vključnje v uresničevanje tega zahtevnega skupnega projekta. Pričakujemo, da bomo s strani vseh nosilcev skupne kandidature upoštevani pri na- NOGOMET SAK se odmika nevarnosti za izpad Dragocene tri nove točke in sedmo mesto na lestvici SAK - Gratkom 2:0 (2:0) Gola: S. Sadjak (35), Roy (44) Nedeljska tekma je bila za Slovenski atletski klub nedvomno zelo pomembna. Pokazala je rastočo formo moštva, predvsem pa so pomembne nove tri osvojene točke. SAK se tako s 27 točkami trenutno nahaja na sedmem mestu na lestvici in se je oddaljil od neposredne nevarnosti za izpad iz regionalne lige. Tekma na »domačem« terenu v Tmji vasi se je začela precej nervozno. Ekipa štajerskega Gratkoma se je izkazala za zelo kompaktno in je tako tudi igrala. V prvih tridesetih minutah je imela celo pobudo, ki pa jo je odlično izničeval esakajev vratar Mallegg. Da je SAK nevaren nasprotnik je v 34. minuti napovedal Eberhard, ki je zadel nasprotnikovo vratnico. Že minuto kasneje pa je simon Sadjak v nizkem strelu svoje moštvo povedel z 1:0. Tik pred polčasom je po dosojenem kotu, ki gaje izvedel Kircher, Roy njegov strel z glavo preusmeril v mrežo in tako dosegel končni rezultat -2:0 za Slovenski atletski klub. V drugem polčasu so se Štajerci zelo prizadevali, da bi ujeli ali vsaj zmanjšali zaostanek, vendar so nogometaši SAK zdržali vse pritiske in tako tekmo odločili zase. J. R. daljnjih korakih, ki bodo potrebni za dokončen uspeh kandidature. Skupen projekt zimskih olimpijskih iger leta 2006 v tem prostoru je namreč izredna priložnost za vlade treh držav oz. dežel, da z vključevanjem manjšin tudi objektiv- no okrepijo njihovo vlogo kot most med tremi sosednjimi državami. Dobro namreč poznajo razmere v posameznih regijah, zanje tudi ne obstajajo jezikovne ovire, tako da - povezane s to kandidaturo - lahko močno pospešijo komuni-kacisjke procese. KONČANO KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Bekštanj koroški prvak, SŠZ/Carimpex I upa na obstanek v ligi CELOVEC - V koroški deželni šahovski ligi so konec tedna odigrali zadnji krog ekipnega prvenstva. Koroški prvak je postalo moštvo ASKÖ Bekštanj, ki bo v prihodnji sezoni igralo v drugi avstrijski zvezni ligi, šahisti Slovenske športne zveze (SŠZ) pa so osvojili deseto mesto na 12-mestni lestvici. Ali bo to mesto tudi zadostovalo za obstoj v najvišji šahovski ligi na Koroškem, bo predvsem odvisno od nadaljne-ga razpleta v kvalifikaciji za 1. ligo. Prvaku južne lige Gamlitzu v kvalifikaciji za državno ligo A na šahovski deski sicer ni uspel podvig, obstaja pa možnost podviga na osnovi odločitve na zeleni mizi. Proti dvoboju Kufstein - Gamlitz, ki se je končal 3:3 (vodji ekip so se zedinili na šest remijev), je bil namreč vložen protest, ker sta pri Kufsteinu manjkala dva igralca! Odločitev komisije za proteste je pričakovati v naslednjih dneh. Šahisti Slovenske športne zveze (SŠZ) so v zadnjem kolu po heroičnem boju sicer izgubili proti novemu prvaku Bek-štanju z 2:4, toda z osvojitvijo dveh točk so si zagotovili deseto mesto in s tem možnost za obstanek v ligi. Na prvih dveh deskah sta Silvo Kovač in Arnold Hattenberger izgubila proti Guidu Kaspretu (Elo 2300) oz. Egonu Reichmannu, mag. Gorazd Živkovič pa je na tretji deski senzacionalno premagal Silva Simončiča (Elo 2144), ki je tokrat namesto Mencingerja okrepil ekipo Bekštanja. Na četrti deski je dr. Joži Amrusch proti dipl. inž. Petru Bergenu dosegel remi-pozicijo (večni šah), ki pa je ni realiziral. Na peti deski je Dunja Lukan remizirala s Smolejem (Elo 2088), na šesti pa sta si točko delila Aleksander Lukan in Jörg Ott. Odločitev o novem koroškem prvaku je bila izredno tesna, saj je združena ekipa Spittal/Fern-dorf osvojila enako število točk kot Bekštanj. Večje število match-točk in zmaga v direktnem dvoboju je zagotovilo naslov prvaka ekipi iz Bekštanja. V Slovenska športna zveza na obisku pri ZSSDI v Trstu Predstavniki športnih zvez iz Celovca in Trsta Foto: K K TRIČLANSKA delegacija I Slovenske športne zveze (SŠZ) pod vodstvom podpredsednika Danila Prusnika seje pretekli petek mudila na povratnem obisku pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), krovni športni organiziciji Slovencev v Italiji. Delegacijo SŠZ, v kateri sta bila še odbornik Franc Wiegele in poslovodeči tajnik Ivan Lukan, je sprejel predsednik Jure Kufersin s sodelavci, program pa je zajel obisk več športnih objektov slovenske manjšine v Trstu in okolici ter delovni pogovor o realiziaciji nadaljnjih skupnih projektih v bližji prihodnosti. Po sprejemu na sedežu TKP Sirena v Trstu so si člani delegacije SŠZ ogledali športni center stadion 1. maj v Tr- stu, nastajajočo telovadnico v Lonjerju, športna centra v Bazovici in na Padricah ter več športnih objektov v centru Pristaniških delavcev na Opčinah. Športniki so obiskali tudi spomenik slovenskim žrtvam fašizma v Bazovici, srečanje pa so sklenili z delovnim pogovorom v vasici Križ na (italijanskem) Krasu. L L. Izidi zadnjega kola: SŠZ/ Carimpex - ASKÖ Bekštanj 2 : 4, SG RBB/WAC - SK Lienz 4 :2, Die Klagenfurter/KSV -Gospa Sveta 2,5 : 3,5, Spittal/Ferndorf - Raika Köt-schach-Mauthen 5,5 : 0,5, Pošta /PSV/Ragfa Celovec - SK Feistritz/Paternion 4:2, Magistrat Celovec - Velikovec 3:3. Lestvica: L ASKÖ Bek- štanj 45 točk (31 match-točk), 2. Spittal/Ferndorf 45 (22), 3. SG RBB/WAC 40,5, 4. Die Klagenfurter/KSV 38,5, 5. Gospa Sveta 36, 6. Pošta Celovec 24,5, 7. Magistrat Celovec 33, 8. Velikovec 29,5, 9. Kötschach-Mauthen 27, 10. SŠZ/Carinipex 26, II. SK Lienz 25,5, 12. Feistritz/Paternion 153,5. Poraz ekipe SŠZ/Posojilnica Borovlje II Šahisti SŠZ/Posojilnica Borovlje II so zaključili prvenstvo v 3. razredu C s porazom. Proti moštvu iz Frauensteina so izgubili 2,5 : 3,5. Posamezni rezultati: Avgust Vukanič (1), Ivko Ferm (remi) Robert Hedenik (1), Roman Weber, Borut Živkovič, Thomas Hal-legger (vsi 0). Naslov prvaka je osvojila ekipa Zugzwang Celovec, v kateri igrata bivša igralca SŠZ magistra Franci in Herbert Rulitz. I.L.