Pdsamegsta sžs’jllka 5@ fsara fetefon št. 276 - Cek. rsčun št. 12S53 O Cefss inseratom m dGgoveru. O Sokopis! se ne vreča]©. - RakSaraa-nacije (nezaprte) so poštnine proste. narodne oesmvkracil® ra mari^orsto ©felast. 35S22SS UHA1& mm PETEK Uredništvo in upravnilfvo „Narodnega iista“ le v Mariboru, Jurčičeva uilza št. 4 Naročnina: Mesečno D. 1‘25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7’50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina sc plačuje naprej. 55 %gSKSRfc‘žfil’aa&ggj Ste¥- 1@ W i>1arl^©rag u 21» Izlila 1922» Let® le 1 Kaj pa to? Ne igrajte se s koristmi naroda! ** Vroč boj se bije zadnje dni v okrilju vlade v Beogradu. Gre za nove železnice. Samostojna kmetiška stranka je po ministru Puclju postavila odločalo zahtevo,da se sprejmeta v vladni železniški program • tudi proga Št. Janž —Sevnica in Kočevska proga. Zahtevo sta odločno podprla tudi slovenska demokrata tir. Kukovec in Keisner. So to stare zahteve, našega slovenskega ljudstva, danes tem bolj utemeljene, ker smo izgubili železnico Št. Peter— Keka na Lahe in smo tako odrezani od morja. Iskati moramo novih zvez. Zgradba novih železniških zvez je “v tesnem spoju z amerika-nskim 100-milijonskim dolarskim posojilom, zato je naravno, da se je razvil boj za slovenske železnice baš ob času, ko gre Ea sprejetje tega posojila in ko treba že vnaprej določiti njega uporabo. Obe železniški progi imata ne samo krajevni in pokrajinski, ampak imata ob enem širok državni pomen, ker beta v slučaju potrebe prišli v poštev kot važni strate-gični železnici. Tudi bo velik del prometa, ki je šel sicer na Trst, šel iz Češkoslovaško in Avstrije preko teh prog v našo baroško luko. Naša ja dranska obala nam sama vsiljuje misel, da mora naša pot voditi na morje, Zato je na eni strani zveza- središča države z morjem preko Valjavca—Užic —Nikšiča (toansbalkanska proga) naravno na jvečje važnosti za celotni gospodarski razvoj države, istotako važna pa je z državnega in ne samo ozkega slovenskega stališča tudi -zveza sev. zapadnega dela države z Jadranom. Ko so minoli pelek imeli poslanca 'JUS dr . Kukovec in Keisner ter po-jposlanci SKS Rajer, Drofenik in Majcen konference z železniškim mini- Pr. O. Pirkmajer: strom Staničem, je dr. Kukovec odločno podprl zahtevo SKS. Dr. Kukovec je pri tej priliki zlasti še opozoril, da je svoj čas, ko je šlo za odobritev ra-paiiske pogodbe, s katero smo izgubili železnico Št. Peter—Reka, vlada sklenila, da to izgubo nadomesti v najkrajšem času z novo železniško zvezo z Jadranom. Minister pravde dr. Markovič, ki je bil pri tej konferenci navzoč, je izjavo dr. Kukovca v polnem obsegu potrdil. Dr. Kukovec je pov-darjal, da je vlada dolžna, to Slovencem svoj čas dano obljubo izpolniti. V tej razpravi pa je naenkrat minister za železnice Stanič prišel s predlogom, naj bi se kredit, ki je dovoljen za progo Murska Sobota—Ljutomer— Ormož, .porabil za kočevsko železnico. Dr. Kukovec je z vso odločnostjo nastopil proti temu predlogu, zakaj Če se to zgodi, se izzove med prebivalstvom ljubljanske in mariborske oblasti ljuta borba interesov. Kdo je mogel Staniču navdihniti misel, na tako izzivanje interesov drugega proti drugemu? Minister Stanič premalo pozna naše razmere, da bi bil mogel sam priti na to misel! Ali že zopet igrajo svojo vlogo tajne sile od bogvekido iz Slovenije, ki hočejo z intrigami razdirati- naše delo, kakor so to poskušale glede delitve Slovenije v dve oblasti? Naše ljudstvo v Prekmurju in SIov; orieah je hvaležno dr. Kukovcu, ki se je odločno zavzel za njegove koristi in zahteve. Ne dvomimo, da bo to v doglednem času tudi pokazalo na svojih shodih, na katerih bo z vso odločnostjo zavrnilo vse poskuse zahrbtnih spletkarjev, ki hočejo izigravati interese dolenjskega ljudstva proti interesom naših Prlekov in Prekmurcev. 0 IbadoceiB ustrojiš naše državne uprave. II. Načela bodoče uprave. Po izkušnjah zadnjega časa smo prišli do prepričanja, da je treba v upravi »enotnega sistema, ker gre vsako izbegavanje tega principa na račun enostavnosti, ki je glavni pogoj > dobre uprave. Cim enostavneja je uprava, tem cenejša ter naglejša je, in tem Lo-žjo je razumljiva ter dosegljiva za o-nega, kateremu naj služi. Enostavna uprava pa odgovarja tudi najbolj kulturnemu nivoju našega naroda, ki je preprost, izhaja iz primitivnih razmer in _ ne pozna rafiniranosti, kakor jo najdemo pri drugih narodih. S to činjenico velik del naših zakonov in rj-tnedb zadnjega, časa ne računa, kar je že eden glavnih vzrokov naše sedanje nezadovoljive uprave. Komu niso znane neštevilne uredbe o carini, o davkih, o taksah? Skoro vse so uporabljive edino za primer, kakšen ne sme biti zakon, ako mu je namen, da se praktično uporablja. Dokler nam bo n. pr. Zakon o taksah vseboval določila o prejemkih državnih nameščencev, o pogojih za izdavanje lovskih kart, gostilniških koncesij ter celo vrsto drugih materijelnih določil, ki gredo preko stvarnega obsega pojma o taksah, ne moremo misliti na to, da se naj vrši ha podlagi take »mešanice« redna u-prava, o enostavnosti pa rajo molčim. Komu bi prišlo na irm, iskati n. pr. 'določila o delavnem času v. Pisarnah v. i zakonu o dvanajstinah in slično? Ko smo zasledovali dolgo vrsto u-redb in pravilnikov, s katerimi so ministrstva skušala urejevati posamezne grane uprave, smo se čudili, da se ne uvažujejo v osnovni upravi principi o koncentraciji uprave v nižjih upravnih edinicah in progresivni dekoncentraciji navzgor. Ne le ministrstva, temveč celo oddelki ministrstev konkurirajo med seboj, da ustvarjajo cele vrste lastnih, popolnoma ločenih instanc od zgoraj pa do najnižje upravne edi-nice. Pretirano specijaliziran.j e je dovedlo do tega, da doživljamo razkroj v upravi, katerega je treba čimprej u-staviti. Ne le iz fiskatičnih ozirov, temveč tudi iz stvarnih razlogov moramo priti do uprave, ki bo po ustroju in notranji organizaciji taka, da bo s sorazmerno skromnim aparatom zadostila splošni potrebi. Tudi iz uradniškega stališča moramo biti proti razkrojitvi uprave v ne-broj samostojnih sekcij, ^ direkcij in inšpekcij, ker nam prinašajo le številčno pomnožitev uradništva, kvalitetno (po kakovosti) pa njegovo dekadenco : (propadanje) in poslabšanje gmotnega -položaja; država ne bo zmogla izdatkov preštevilnega uradništva. Uprava inora kiti organizirana tako, da bo število uradov in uradništva omejeno na najnujnejšo potrebo in da obvelja kvaliteta pred številom: le tedai bo motre- če uradniku zasigurati boljše materi-jelno stanje in pravično družabno policijo (položaj). Ker se je torej povečalo število uradništva z osnovanjem omenjenih posebnih uradov, je treba te v prvi vrsti demontirati in s tem reducirati (številieno zmanjšati) uredništvo. Nadaljna redukcija bo pa mogoča še-le tedaj, ko dobimo ras sistematično urejeno zakonodavstvo, ker povzroča sedanje stanje naj večje težavo in vsled rezmetanosti zakonitih določil in s skoro tedenskim menjavanjem ni mogoče z manjšim osebjem u-radovatL Saj ne -smemo pozabiti, da rabi nova naredba študija in dela težave pri začetnem prevajanju v prakso. Zakon o splošni upravi odpravlja v veliki meri prej omenjene nedostatke ter pomeni zato važen napredek v naši adminištraciji. Zakon loči predvsem pojm splošne uprave napuam drugim upravnim strokam, katere prištevamo k posebni upravi. Uprava v centrali jo razdeljena v posamezne resore, kateri so u-pravljajo po ministrstvih neodvisno drug od drugega. Kakor že omenjeno, ustava, ne označuje posameznih ministrstev ter je tako pripuščena možnost, d \ se število ministrstev im meje resorov določijo in _ spreminjajo potom navadnega zakona. Iz zakona o splošni upravi posnemamo, da so posli splošne uprave podeljeni na ministrstvo za .notranja dela, prosveto, poljedelstvo, trgovino in industrijo, narodnega zdravja, socijalno politiko in deloma tudi pravde in vere ter za šume in rude, Dalje prihodnjič. Iz sial© stranke. Mariborska oblastna organizacija demokratske stranke sklicuje za 12. avgusta zvečer sejo načelstva, za 13. avg. dopoldne pa zbor strankinih zaupnikov, oboje v Celju, kjer se baš 12. avgusta otvori obrtna razstava, katero si lahko ob tej priliki zaupniki ogledajo. Ravno tiste dni pa se prično tudi velike sokolske slavnosti v Ljubljani in bodo zaupniki ki se jih udeleže, lahko iz Celja kar naprej potovali. Politimi pregled. V vladi v Beogradu se je minoli teden pojavila, kriza. Radikalni klub ni hotel odobriti od demokratov predlaganega poslanca Rečica kot bodočega ministra za notranje zadevo namesto Marinkoviča, ki-je odstopil. Ker demokrati niso hoteli odnehati (kar je naravno, ker se nihče nima vtikati v osebne zadeve kluba), je Pašič zagrozil, da bo kralju podal ostavko cele vlade. Z ozirom na to pa, da jo treba nujno rešiti proračun in druga važna vprašanja, je bilo vprašanje izpopolnitve notranjega ministrstva obojestransko odgođeno. Ti\li minister Pucelj je zagrozil z demisijo, če se njegovi zahtevi glede železnic na Dolenjskem ne ugodi. V narodni skupščini, ki je v seji 14. f. m. sprejela državni proračun za 1. 1922 v načelu, se nadaljuje, podrobna debata o proračunu. Dozdaj sta sprejeta poglavja o proračunu vrhovne državne uprave in pa ministrstva -TMMLVck* Razmejitev prot? Avstriji izvršena. Dne 11. t. m. so bila izvršena zadnja razmejitvena dela med Jugoslavijo in Avstrijo in sicor v koroškem predelu. Tako je sedaj cela meja od Toke v Prekmurju do Pece pri Beljaku kom čno določena. Pred zvezo narodov, ki je sklicana v London na zasedanje, se obravnava te dni tudi vprašanje bolgarskih vpadov v naše ozemlje ter v Grško in Ru-munijo. Naša in obe sosedni državi ste se pritožili pri Zvezi narodov in zahtevali, da se Dol ga reka pozove k izpolnjevanju obvez. Bolgarska pa na drugi strani hoče dokazati, da je njena' vojaška sila, katero sme vzdrževati po mirovni pogodbi, preslaba, da bi mogla zavarovati svoje meje. Zveza narodov bo razpravljala tudi o pritožbi Madžarov glede razmejitve v Prekmurju, Kot strokovnjak za prekmursko vprašanje je šel v London z našo delegacijo dr. Slavič. Morilce nemškega ministra Rathe« na-ia so glasom novejših poročil dne 17. t. m. zvečer izsledili pri kopališču Košen v Halle. Ko sta morilca vigela, da. ne moreta uteči, sta se zaprla v grajski stolp in tam izvršila samomor. Pomaže vesti. — Minister dr. Gregor Žerjav v Beogradu. V pondeljek dne 17. t. m, je dospel v Beograd ozdraveli minister dr. Gregor Žerjav ter prevzel končno resort za socijalno politiko. — Ureditev vprašanja našiH bolnic. 17. t. m. je po intervenciji dem. poslanca Reisnerja ter ministra dr. Žerjava pri merodajnih oblasteh v Beogradu prišlo do definitivne ureditve vpraša/ nja bolnic v Sloveniji. Vse bolnice o-stanejo v državni upravL V finančni zakon se sprejme dodatek po katerem imajo bolnice, oziroma zdravstveni odsek pravico za materijalne izdatke bolnic porabiti vse dohodke v preračun nizko predvidenih postavk. Obenem ho zdravsvena uprava izvrši 1 a revizijo gospodarstva v bolnicah’. — Oblastne volitve in veliki župani. 17. t. m. dopoldan je v Beogradu razpravljal odbor za izvedbo zakona o oblastnih volitvah. Odbor je črtal člen 2. predhodne naredbe tega zakona in se vršijo volitve v oblastne skupščino prvi teden meseca oktobra. Odbor je obenem spremenil tudi zakon o obči upravi, ki določa, kdaj se imajo imenovati veliki župani. Na osnovi te odločitve je odbor stavil predlog, po katerem se ima izvršiti imenovanje velikih županov najkasneje prvi teden meseca septembra. — Iz Celja nam poročajo: V nprav-ni od,bor Mestne hranilnice je bilo v zadnji občinski seji izvoljenih 11 demokratov, 3 nar. socijalci, 3 soc. demokrati in 1 klerikalec. — Provizorni mestni ekonom g. Jos. Marn je imenovan definitivnim v X. čin. razredu. — Vojaška služba primorskih Slovencev. Italijansko vojno ministrstvo je odredilo, da se dodele vojaški obvezane! nemške narodnosti z ozirom na njih telesni ustroj in klimatične razmere polkom, ki so nastanjeni severne od Rima. Na tozadevno -vprašanje političnega društva »Edinost« je odgovoril italijanski vojni minister, da se bo na enak način postopalo tudi s slovenskim} in hrvatskim! vojaškimi ob- Marffiof, 2T. Julija 19-22. W 3 roar-nf Tfst Požar j© v eoloto 15. t. m. znntraj izbruhnil v sušilnici opekarne Stein-iclauber na Pragerskem. Siril se je naglo in ogrožal vso opekamo. Gasilnim društvom in ljudstvu se je končno ob 8. uri posrečilo, požar lokalizirati. Škode je nad miljon kron. Pametna mati nikoli ne straši svojih otrrk s strahovi in podobnim, ker postanejo s tem otroci plašljivi in odljudni. Tako se na deželi cesto dogaja, ako pride tuj človek v hišo, da se otroci razbežijo na vse strani, kot piščeta pred jastrebom in čakajo, skriti po kotih tako dolgo, da tujec zopet odide. Toda ne samo to. Strašljivost slabo vpliva tudi na živce in preveč zbegani otroci zaostajajo duševno in telesno. — Zakon o nižjih šolah za poljedelstvo objavlja Uradni list št. 73 od 1L julija 1922. — Zadružno elektrarno so ustanovili v Makolah. Načelnik je župan g. Iv .Begina. • — Tatvina kolesa. Pred nekoliko dnevi je bilo v večernem mraku lesnemu trgovcu Albinu Dolšaku v Gerbi-nu pri Litiji pred gostilno Elzner od neznanega zlikovca ukradeno kolo, znamke »Diamant« v vrednosti 5000 K. Pred nakupom se svari. — Generalni konzulat kraljevine Grške se je ustanovil v Zagrebu. Konzulat je začel poslovati dne 15. t. m. — Uradni prostori so na Jelačičevem trgu št. 24. Delokrog konzulata obsega Slovenijo, Hrvaško in Slavonijo. — Nemško maščevanje. Te dni so Nemci zasedli del Gornje Šlezije, ki jim je pripadel v smislu sklepa Zveze narodov. Ob zasedbi so se odigrali razni mučni prizori. Tako poročajo pariški listi, da so se Nemci maščevali nad vsemi, ki so bili v nekoliko prijaznejših zvezah z antantnimi okupacijskimi četami. Osohito so trpela dekleta, ki so imela ljubavno razmer je s tujimi vo-jaki. Tem dekletom so odrezali lase in jth vrgli v reko. V Opol ju so na javnem trgu slekli nekoliko takih žensk, jih' pretepli in jim na to z razgretim železom vtisnili sramotni pečat. — Župnik razbil klerikalni shod. SLS beleži v svoje anale dogodek, ki ga sploh še ne pozna njena zgodovina. 'V Apačah se je vršil nedavno, shod klerikalne stranke, na katerem" bi imela poročati Pušenjak in Boskar. Shoda se je udeležilo mnogo samostojnežev, med katere je stopil tudi apaski župnik dr. Potringer in začel z glasnimi medklici motiti govornika Roškarja. Navsezadnje je nastal tak hrup in krik, da poslanec Pušenjak ni prišel k besedi. Ni preostalo drugega kakor diod zaključiti. Klerikalni listi bruhajo ogenj in žveplo na župnika dr. Potrigerja, ki mu gre vsa zasluga, da je bil shod razbit. Ne bomo zagovarjali doktorja Potningerja, ker vemo o njem, da je najmanj tako vnet klerikalec kakor bivši liberalec Pušenjak. Tudi nam je znano, iz katerih motivov je nemški nacionalist rlr. Potringer razbijal klerikalni shod. V naprednih vrstah ne bo nikdo vzel za resno dr j a Potringerja, imamo pa obilo zabave s klerikalnimi apostoli, kijih je katoliški duhovni pastir spravil v hude škripce. m Gozdni požar. V petek približno ob 18. uri je bila požarna hramba obveščena, da se je na takozvani slovenski Kalvariji pri Pekrah pojavil močan dim. Takoj je odhitela na lice mesta. Gozdni kompleks' na severni strani hriba je bil ves v ognju. Prihitelo je tudi 5 drugih požarnih hran > iz okolice. Po dolgotrajnem in napornem gašenju so rešili gozd pred nada-Ijmim požarom. Okoliške požarne hrambe so okrog 21. ure opazile, da se je vnovič pojavil ogenj, pa je morala tukajšnja požarna hramba v drugič odhiteti na pogorišče. Požar je povzročil nepreviden kadilec, ki je vrgel v suho travo gorečo cigareto. Gozd je lastnina g. Tscheligija. — Koliko je v Evropi Slovanov? — Pred svetovno vojno, ki je zemljevid Evrope znatno izpremenila, je bilo v Evropi izmed 4-47 milijonov prebivalcev 141 milijonov Slovanov, 133 milijonov Germanov, 111 milijonov Komanov, ostanek pa .mongolskih narodov, to so Madžari, Finci, Turki, Albanci, itd. Slovani so bili torej po številu najmočnejši. 79.6 odstotkov jih'je bilo nastanjenih v narodnih državah: Busiji, Srbiji, Čmi gori in Bolgariji. Nad eno petino pa jih je stanovalo v tujih državah. Od Germanov je živelo samo 3.6 odstotkov, a od Homanov 4.5 odstotkov v tujih državah. Danes živi v petih narodnih državah 96 odstotkov vseh Slovanov, a le 4 odstotki so še pod tujku jarmom. —■ Največja jadrnica so potopila. —-Francoska jadrnica »France«, ki se jo je smatralo za največjo jadrnico na svetu, se je glasom poročila iz Sidneya v Novi Kaledoniji z vso posadko poto- Pila. . , — Nazadovanje tujskega prometa v:Švici. Vojna in povojne razmere so to važno nanogo narodnega gospodarstva v Švici skoraj popolnoma uničile. Številni, malodane vsi turistovski hoteli so na robu propada. Večina teli 'hotelov je last delniških družb, od katerih pa sta samo dve izplačali dividendo. Kadi tega je švicarska vlada dovolila 5 milijonov brezobrestnega posojila, ki se razdeli samo med one hotele, o katerih je upati, da še ostanejo. — Zvišanje železniških tarifov v Nemški Avstriji. V Nemški Avstriji se zvišajo železniški tarifi za tovorni in osobni promet s 15. avgustom za 100 do 130odstotkov._______ — Mesto brez muh. To srečno mesto leži v Arkanzašu ter se imenuje Wil-mington. Svoj čas tudi to mesto ni bilo brez muh, nasprotno, imeli so jih take množice, da so zdravniki napovedali »križarsko vojsko vsem muham«. Vse ulice so polili s kislinami, a vode in mlake s petrolejem in karbolejem. Tekom enega tedna so poginile vse muhe in od te dobe je mesto brez muh. Od tega časa ni bilo v mestu tudi nobene kužne bolezni, ki se jih prej nikakor niso mogli obraniti. — V triglavskem pogorju je pod Kredarico ponesrečil te dni župnik Al. Cilenšek iz Poljčan, ki se je poneki poroki v večji družbi turistov podal na Triglav. Spodrsnil je in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Kmetijske tečaje za vojake se uvedejo na podlagi pravilnika, izdelanega od kmet. ministrstva in odobrenega od vojnega ministra, v vseh polkih naše armade, — Nesreča. V soboto krog 17. ure je pridrvel po cesti na Breznu ob Dravi avtomobil z znano brzino ter se zaletel v ivred Puharjem stoječi voz tako silno, da se je voz prevrnil, in polomil, konj pa si je zlomil nogo. Oblasti bi naj vendar že enkrat napravile konec brezglavnemu divjanju avtomobilov ne le po mestih, ampak tudi na deželi. — Divjega inrjasca je ustrelil minule dni na Koroškem lovec Lampers-perger. Na polju nekega kmeta je napravil mnogo škode, na kar so opozorili lovca na neko čudno zver, ki so jo parkral opazili. Šele ko je lovec zver ustrelil, so spoznali, da, je divji mrja-sec, ki je v teh krajih zelo redka in nenavadna divjačina. Obrtna razstava v Celju od 12.—22. avgusta 1S22. Pisarna za obrtno razstavo se je preselila na razstavni prostor v mestno osnovno šolo pritličje desno. Dopisi naj se naslovijo na »Obrtna razstava v Celju«, Zrinjsko Frankopanska ulica št. 1 Celje. Pisarna je odprta vsaki dan od 8.—12. in od 15,-18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11. ure. -— Najstafejši državljan Jugoslavije je kmet Dimitrije Dfvac iz Ivanje pri Prijepolju v Srbiji. Mož je doživel že 108 pomladi, pa je za svojo starost še izredno čil in zdrav. — Izlet virovitičkih kmetov v Zagreb in Ljubljano. Kakor poroča osiješki »Jug«, prirede kmetje iz virovitičke županije po končani žetvi izlet v Zagreb in Ljubljano ter druge kraje Slovenijo, slično kakor lansko leto v Srbijo. Priprave za izlet so že v teku. — Šest litrov smo ga izpili jaz, žena in moja hčerka! Tako se je zadnjič na ves glas pohvalil možak, izstopivši iz lj,u tomerskega vlaka, proti svojemu znancu, ki ga je čakal na kolodvoru »Pa kakšnega vina!« je še dodal. — Pravijo, da obetajo vinogradi tudi letos kapljico, ki bo presegala vse dosedanje. človek bi vzkliknil: Mili beže ali nas res hočeš uničiti! — To je vrlo redko! Sedim nekoč pri nekem zborovanju in se pogovarjam z znanim srbskim častnikom: »Molim vas, kako se zove onaj gospo, din, koji..« se obrne name. Povem mu, da je to dr. Vodopivec. »Kako ste kazali! Vodopivec! To je ovdje vrlo redko!« — Okraj, bolniška blagajna v Ljubljani se je preosnovsla z dnem 1. julija 1922 v zmislu zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922 Ur. 1. št. 62, v „Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljan*, njene, poslovalnice in ekspoziture pa v Poslovalnice ljubljanskega okružnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd. Prva planinska slavnost se vrši r Šmartnem na Pohorju v nedeljo 23. ju-Ijia^ 1922 v prid novega šolskega odra in šolske knjižnice. Is prijaznosti sodeluje pevski zbor glasbenega društva »Drava« iz Maribora, dirigent g. Vladimir Premrou.. Dopoldne je sprejem pevcev in drugih gostov ob %9. pri slavoloku v Šmartnem z godbo na čelu. Nato oddih in nedeljska služba božja' ob 9. uri. Po maši na šolskem odru slavnostni govor, nastop »Drave«, »Sneguljčica« (skrajšano, igra domača mladina), »Vše naše« (burka igrajo dijaki), petje (nastopi »Drava«). Po odmoru in obedu popoldne ob 15. url nastop »Drave« na šolskem odru, »Dva gluha« (burka, igrajo dijaki), AUAUguz r.:,so.id ‘(nCiomnup[op) »isejQ« v gostilni Koren: petje, godba, srečo-lov, šaljiva pošta,.menežariju. plezanje na mlaj, pečenje janjca, licitacije mlajev itd. Za okusna jedila in izvrstno 'kapljico preskrbljeno. Obiščite nas ta dan, drage volje se i mi odzovemo vašemu vabilu, Planinci lahko gredo čea Pohorje, saj so pota na novo markirana. Koroške novice. Na Kreanjah j© bila znana, .aloven-slca pevska družba že drugič napadena od zloglasne nemourske tolpe gostilničarja M. Bapaca. Slovenci bi morali zapeti nemški, a prijazni gostilničarki Wuiz par pesmic za god. Niso še dospeli do gostilne, ko jih je Bapac in 7 njegovih pomočnikov napadlo z' ,noži in koli. Peter Hafner je dobil tri rane z nožem v hrbet, po glavi pa nekaj silovitih vdarcev s kolom, da je thkoj zgubil zavest in 'obležal. Ignac Hafner je dobil dva zabodi jaja z nožem v prsi, Vinko Preiner je bil toliko uren. da je sani utekel, zgirbil pa klobuk, ki ga je pobrala njegova žena, pri tem pa> Matjaž Kokuržola dnigo-krat oženjen. (Pismo slovenskega kmeta iz Prlekije.) ; Lobi gospodje tan pr Narodnen listi ste se mi pač tak dopali ka ste tisto mojo pismo, ki sen Van ga piša, na-driikali. Zaj vas pač tak rad man, ka dere mo v Marprok priša, bi vas najrajši vse polisa. Dere so lidje v naši (Prlekiji tisto šteli so se pre talk smijali, ka bi j in skoro vampi gor spokali. Samo našemi fajmeštri pa je ne povoli, aaj pravijo ka je tisto brez sveto vero, da pre zaj nede niše Meja več totih pobožnih pne ženiti, ki tak rade 'notri v farofe reoe nosijo, ka se fajniešter stistin mastijo, če so resen hiidi, te do pa že v nedelo na predgajnci šitafali. Se mo van te že piša, če do brez Narodni list baj predgali. Mene veste tildi ne-anrejo trpeti, da sen zaj takšno žensko doba, bera neče nič v farof nesti. Moj prvi zakon je boa strašno nesrečen, bab sen van etan piša, samo to §0 jo dobrobilo, ka je ne duga trpa. Za j pa mo van taki povoda, kak sen se drgoč ože-na, pa potli živeja samo to še mo Van prle nakircna. ka je ta druga moja žena, pa potli živeja, samo to še mo van prva. Bog se joj brez _ dri šo smili, kaj je nemo zapstojn v mislih meja. Dere sen totoj, bab jo zaj man. vo-gledi priša, se je včasik pokazala kakšna je pa ka j ve. Nič. je ne ppmrmrala, ka me ne bi vzela. Ja sen joj že itak prle povoda ka nič neman driiao kak nekši bogožoven cejak, ka že deno lehko kmeti na delo gren. To pa je ona itak vedla na kaikšo fiirmo sen jaz na siromaka ziša, ka mi je ta prva moja žena vse v farof znosila, ka pa še je bilo, tisto pa je po božjih potih pa PO misjonih žanricala. Prle, kak sen stoj drugoj zvoglediiva, mi je tudi rekla: še je dano dobro, ka ti je ne^cejaga zapravila, ka bos deno lehko ž njin dela, pa nama kriih slirža._Se te že od negda dobro poznan, ka si skrben no delaven, to se tildi že driigi preštima-li. Pa mi je tridi že dosta liidi pravrlo, ka bi mogla tebe vzeti. Zaj pa jo te ona pred me stopila pa mi je pač takse na srce pihala, ka nn je vroče gratalo. Tote šen si najbole za-puna: Jaz to bon vzela, samo ti poven: ka so moške dela, tiste moreš ti nareti. ženske mo že jas, ka ne bi driigi reklr, ka ti jas hlače nosin. Skoz tjoden nra delala oba, v nedelo pa nra-vkiiper k mesi pa od moše šla. Zajtrk pa boš prle doba, ka neboš to tan okoli zija-Ka boš zasliiža, tisto boš vse notri v skrinjo d ja. tab ka mo jaz vidla, pa ka mo jas dobila, mo tildi tak v škrinjaeo zephala. ka boš ti vida. To pa si tudi zn puni, ka boš vsakšo leto ob viizmi k spovedi ša. Tožiti se nesmeš z nikon, pa ne nikoga šinfati el pa krasti. Ja sen joj vse obl riba, ka nro se po toten jen en nav iki drža. Te pa sma si vroke segnola. Ona še me je te nazadnje tak k sobi stisnola, ka sen nrisla, ka je vrne tresuolo z vedrega firma,menta. Domu sen pač moga iti tisto večer. Ne je ni- štila, ka bi tan spa, da ma pre noč svojo moč. Driigo jutro pa sen zoran ša k njoj, ka srna si pogučala, kda mo šli k zapisavanji. Zdi se mi vredno, Ka še to poven, da je tota driiga moja fejst ženska bila, pa lepo zraščena al kak pravijo 1 Po postavlena, zato pa so jo tudi faj-mešter tak nemilo glejali in preštima-vali, kda sma k zapisavanji prišla. Tisto pa nesmen reči, ka bi kaj posebnega mrknoli. Prle kak sma šla k zda-vanji sma še mogla k kršajnskemi na-viki priti, ka so naj gospod fajmešter podvučili, kejko dece bi mogla meti, pa na kršajnske shode hoditi S kate-kizmoša pa so naj pitali 10 božjih zapovedi Teh prvih pet sen moga jaz povedati. Ovih drugih pet pa ji,n je ona gor razložila tak-le: 6. Vi gosp. fajmešter nesmete prešestovati; 7. Vi ne-smete krasti; 8. Vi nesmete krivo pričati krez svojega bližjega; 9. Vi nesmete poželeti liidske žene 10. Vi nesmete poželeti liidskega blaga. To je tak hitro gor pravila, kak bla očenaš molila. Zaj so poč gospod fajmešter gor stanoli, pa so se tak po vražjen nad joj zadrli: zakaj pa si sploh rekla: vi nesmete, pa vi nesmete! Ona pa je stopila k njin, pa jin je prav po moško rekla: gospod fajmešter, van deno nemo rekla ti. Te sen pač tak dreveni sta, mravle so po meni letele. Malo je falilo, ka so je ne gospod enok biiknoli. Muzike sma ne nobene na arostiiva- D-u j—~i a Ona je rekla, muziko si ža sama naredima, dere nema kriiha me la, te de muzika. Zadovolna pa je včai si zmenoj bila, pa jaz žjoj tiidi. Ona me .je sploh tolažila, viš ti nič nemaš; Pa jaz nič, te pa ma si že neke kupila. Delati sma pač včasi začela pa^še dela-ma, če sma glib že stara. Jaz sen sploh hoda po cimrmamiji kre enega mest-' nega zidara, ona pa k kmetom; ka sma za jesti mucala pa za gvant, je vsa ona zaslužila. Ovači pa je ona tudi pobožna, vsakšo večer lepo moli, pa v nedelo grema vkup k meši. Seve jas tiidi moren. Samo gospodi fajmeštri se je pač tak stistirni božjimi zapovedmi zamerila ka so je ^ potli ne več poglejali, pa po zbirci še zdaj k nama ne pridejo. Pa bi jin vsčglih mela kaj dati, se mama že prav lep griint, lepo goričko, dve močni kravi, ka si vse zorjema pa zvozima. To vse se man svojoj ženi zahvaliti, skoro že 35 let vkiiper živima, pa si nemislite, ka bi stradala. Zaj več ne bodima po liid-sken deli, doma lepo po malen dela-ma, hitro tak nemrema, da sma že stara. Ja prmoj veri,.če tota moja ta drii-ga žena nede zveličana, te ta prva tildi nede, tista je kriva, ka sen jaz vči-sta lisasti, pa ka so moja mati jetiko dobili. To še mo van poved a, ka te tudi to v Narodni list notri djali. ka dece nemarna nič. Ka de nama ostalo, ka nema zniicala, naj taksi siromaki dobijo kak sma mija bila zmojoj toj drugo j ženoj, kda sma se oženila. Cerkev! ne dobi nič, pa fejmešter tiidi nič NarmTnf tTsC Haribof, 21. julija 1923^ Sfran £ |s dobila po g'la-vi. Sebastijan Klade je čali i pisarili smo na vse kraje,' pa nam vsom priglašeTiim dopust. Okolica bil zaboden v hrbet, njegova žena pa nišče i nikaj nej pomagalo; železnica *e julija pouk. Predelala, se je v levo roko. Pa to divjakom še ni bilo nej šla, sinje so rjavele, mi smo pa ešče ®nov: a) zgodovina telovadbe, b) Tyx-dovolj, tekli so za ostalimi na Sp. Kr- duže trgali podplate po gorički brega}. (teoretično in praktično), c) Čanje in razbijali do 2. ure popolnoei Kda je pa prišo k nam demokratski po- telesnih vaj,'d)' organizacija okoli hiš in zahtevali, da se jim odpre, slavec dr. Kukovec, smo se njetni po- *n uPrava- ^/*sa čast ptujskemu Sokolu Napadalci se javno ponašajo, da je bil tožili, ka železnica 'že leto dugo ne vozi staTOsto 1>T- Sovre-tom.’ Id na tak ta napad samo začetek, drugič jih ho- j Smo ga prosili naj nam pomada On Pospešuje razširjanje sokolske čejo upasti po maši pred cerkvijo. — nam !e tou obečnu i tfidi enntm 7^1** misJi Po ptujskem kakor tudi po ormož- Orožniki se seveda ne ganejo, do sod- n:ca voz; zdai „1TinJP Av'\,r~i kera okraju ter učiteljstvo usposablja nije pa Slovenci nimajo zaupanja, ker i;pdan siedi de na vozil* sak«; Ha« i telova^bo uspešneje gojiti. ‘Vsa hvala se navadno zgodi, da zve slovenski to- J ,<;en 1 pa gre bratom predavateljem in vadi- žitelj pred sodnijo, da je sam toženec, ± f drŽ,aJV0, teI-'OT1- kot tak pa seveda tudi kaznovan, na- , 11 + u P i ’ f ^ zas ^Sa Na naslov stanovanjske oblasti v padalec pa oproščen! demokratskoga poslanca dr. Kukovca i Ptuju. O bivšem misijonarju, sedaj Prevalje. (Odbodnica). V gostilni ^ biohnjeca, Klekina ah sterogašteč gostu v minoritskem samostanu in župana Lahovnika je bila v pondeljok drugoga klerikalca. Dr. Kukovec je dne magistratnem uslužbencu Ferležu kro-3. t. m. odbodnica za g. okr. glavarjem . uobo od ministrstva saobraćaja žijo govorice, da si je prilastil svojo Kakl-nom. Odhodnice so so udeležili PlSP,0> ^a_ ue železnica vozila i ka se s drugo sobo v samostanu na ta način, skoraj vsi župani in gerenti Mežiške ^en1 sPan’. njegova ^ zahteva. Zvedili so da je podtaknil prezaposlenemu načel- doline in več drugih prijateljev gospo- Pa klerikalci i Hohnjec je šou niku stanovanjske komislio v podpis da glavarja. Župani in gerenti so skle- k ministru i je dne 14. t. m. (t j. 10 nepostaven odlok, ki ga je načelnik, niti ob ti priliki .da. vsled premestitve dni j kasnej, kak jeKukovec dobo pismo) zanašajoč se na Ferleževo poštenost, v od- šou k ministra i zahtevao, naj njemi uaglici podpisal. Mestni magistrat minister pismeno potrdi, ka železnica 07ls(lI,M,‘TT‘JS o^ptrzuid uurenzo okr. glavarja v znak protesta stopijo. Guštanj. (Cene žiadlom.) Vsled po- resan vozi.. Seveda njemi je potrdo, za- prosimo,. da zadevo javno pojasni: če višanja železnice so trgovci, posebno kaj pa nej. Zaj pa Hohnjec pravi, ka 80 govorice neresnične, naj jih demen- za- pa Rudolf Brundala zvišali ceno živi- nam je on spravo železnico. Tou je pa t{ra- istotako tudi govorico, da lem hrezmemo. Sladkor je kar čez noč nej istina. Kak se z zgornjega vidi, solde- devo Preiskuje poverjeništvo za poskočil za 10 K pri kg. Sploh je opa- rikalci z našim Kleklnom vred te odili »ooUalno skrbstvo; če pa so resnične žati, da cene vsem potrebščinam z ne- zahtevat železnico ža nas, kda je ta že — kaj dela v tem slučaju Ferleš še navadno hitrostjo rastejo. Vsak toden več dni veselo sfiičkavala'skoz mačkov- ve'^no a3- magistratu ozir. pri stano-se zvišaj o cene za 2—3 K. Tik pred žet- ski tunel. Zaj so pa izda klerikalci tisti* vaujskroblastit - M^čam. _ vino se ne moka podražila za 1 K! Kam Jtpri m n in nnnp vdete Nhvel«. cemo Narodna godba v Kogozurci je na bo to vedlo? Ljudstvo je obupano! Ve- i nišeio keTtn oni ; koncertu dne 2. 7. 1922 na Bračičevem liko je vprašanje, jeli takšno poviša- ^ i vrtu združila vse ptujsko narodno ob- uje cen tudi faktično upravičeno. Vsak teden gotovo ne pride nova dražja pošiljate v! Mesarji teletina pa je še vedno 60—80 K. Gcštanj, (Družba tatov). Na žel likfsarnn^lpčeio^'oie H’^t’ činstvo. Proizvajanje težkih nmetniš- ! * ?tSf rtim “i t n Pt!i m l!jf kih in priprostih narodnih točk je ka- s Krst F& .............. - llu?stvo te se .klenka:ci s teum ,iah{0 kak sed; popolnoma obvladala, zadivila ter SI!ake 5 PaY?vim perjem, haska to pa ga spravila v najsijajnejše razpoloženje. Kapelnik g. Bračič, gostilničar in postaji v G-uštanju je bil zaposlen Ant. nu naJmenlseSa neJ Sušeč iz Dravograda. Nam zavednim Zahvala obč. tajniku, piscu dopisa, posestnik v Rogoznici je izobrazil pri-Slovencem je dolgo časa že bil sumljiv objavljenega v Kleklovih »Novioah« proste kmečke fante v dobre muzike. — nesimpatičen pa radi mržnje do dr- št. 26 z dne 25. junija t. 1. — Piscu se Rode volje so se mu stavili na razpola-žave in sploh vsega, kar je slovenske- toplo zahvaljujem v imenu nas vseh za go najboljši člani ptujske mestne god-ga. Po nesrečnem plebiscitu mnogo dopis. S tem je namreč pokazal in od- be. Narodna godba v Rogoznici je od zavednih in poštenih rojakov ni mo- kril nam svojo notranjost. Podal nam 2. 7.1922 brez dvoma edino dobra večja glo dohiti službe — možakar pa je se- je prav dober vzgled. Skrbi sam za godba v ptujskem okraju. Po večini del trdno in ni mu bilo mogoče priti sebe, drugi te naj ne brigajo! — Nisem nemškutarska mestna godba je v raz-do živega, kajti merodajni faktorji na se nadejal, da se bo med nami kakšen salu. progi Prevalje—Maribor so ga kot znašel, kateremu ne bo po volji maše Nemškutarji so začeli izzivati! Na vestnega nemškutarja visoko cenili. — delovanje, posebno ko sem videl na T. veselici ptujskega gasilnega društva v Pa kakor je že vedno, da pride za vsa- zborovanju, katero smo imeli v M. So- nedeljo 16. t. m. pri »Novem svetu« je ko delo plačilo, tako tudi za njegovo hoti, s kakšnim veseljem in soglasjem pokazal sim gostilničarja in mesarja navdušenost! Trgovec R. Brundula iz je bil izvoljen odbor, kateremu eo dali Koserja zopet svojo »inteligenco«. Na-Guštanja je^dobil zaboj obleke, ki jo -vsi navzoči pclnomoč in zaupanje v prain narodnim osebam, ki so mn se* ostal čez močjua postaji kjer je imel njegovo delovanje. Vel šo bili edini, dele nasproti pri sosedni mizi, je rabil da moramo gledati, urediti maše stali- izraze, vsled katerih je prišlo do ostre-šče in obstoj. — Potrpljenje, katero ga nastopa. Posredovati je moral pod- Sušec službo. Ko je trgovec doma odprl žabo], je dognal, da manjka blaga za —________________„„„. ____^____________________ ^ ____ okroglo 3C00 K. Sum je padel na žel. nam tovariš priporoča, je sicer lepa župan. Ko je mladi izzivač Kcser vi- uslužbenca A. Sušeča. Orožnik Marko-^ič ga je prijel in pri njem tudi lastnost. Blagor tistemu, ki lahko trpi del nekoliko nevarno situacijo, jo je in čaka. Gorje pa tistemu, ki tega ni seveda urno popihal. Ne sovražimo vse blago našel. Ker je omenjenemu v stanu. — Piscu, mislim, ni mnogo na poštenih Nemcev, ■ nemčurskih izziva-fcrgovcn^ že enkrat na enak način zgi- tem, da bi prišli v razred uradnikov? čev pa se bomo znali sami ubraniti na nulo več klobas, se sumi, da. ja tudi V tem slučaju bi namreč težko obdr- zelo občuten način! — Mariborski očitaš tokrat imel Sušeč svoje prste zraven, žal svoje mesto, ker pokazati bi moral, videc. To Pa še ni vse! Sušeč je poleg svoje svojo sposobnost, katere pa menda ni- Po mestu mrgoli »Lačanberger-zelezmske službe, imel še drugo opra- ma mnogo. — Državnim uradnikom in jev« iz republike Avstrije. Prišli so na vilo. Prodajal je namreč nakradeno delavcem mi čisto nič ne zavidamo nji- letovišče k svojim sorodnikom, blago, a a fmt posel pa je guštanjska hove plače, ker že ob tisti težko izba- Župan Loziašek — bedak? Pri seji postaja posebno primerna, ker je v bli- jajo. Vendar pa želimo, da se tudi nam šolskega odltoua za trgovske in obrtne žini jeklarna. Delavec Cegovnik je poviša. — Odgovor, katerega se on nadaljevalne šole dne 14. t. m. je župan spravljal predmete (ose. lemeže, lopate nadeja, je povsem neutemeljen in sam Lozinšek pozabil, da je podoisal nek itd.) Sušen, ki jih je potem spravljal v na sebi bedast. Nastavljeni smo bili v zapisnik, ki določuje nagrado nčitelj-Dravograd, kjer je vse s pomočjo svo- tistem času, ko so bile življenjske po- stvn. Svojo pozabljivot. je hotel npra-jega sorodnika Papeža, kot »avstrij- trebščine ceneje kot so ]>a danes. Ta- -vričiti s tem, da je rekel: »Saj veste, da sko« blago predajal. .Pomagal pri tem krat bi lahko izhajali z 20 do 25 bro- Sem bedak!« poslu je tudi Švarfcnik iz Guštanja. — nami dnevno, danes, ko se je vse dva- Ih*. Novačan se je zadnje dni poja-Vrednost blaga je oJrroglo 9000 K. — do trikratno podražilo, je to nemogoče, vil večkrat v Ptuju, kjer pa ni našel Sedaj sede vsi štirje v Maribora in — Priporočam mu, da v drugo ne poši- pristašev. Edina učitelj pri Sv. Urbanu študirajo na boljše čase. Pri tem poslu Ija takih dopisov v javnost, ker s tem je neki na njegovi strani. -— Po mestu je še soudeleženih pet drugih! Imeni- škoduje nam vsem. Prosim ga pa vsaj s\ išče stanovanja njegov urednik' tna družba tatov toraj. Ta dogodek naj za to uslugo, da bd se podpisal s polnim Štampar. Pravi, da bi najlažje v Ptuju ho opomin staršem, da, posvečajo malo imenom! Tovariši bi vsaj spoznali, ali iz Ptuja uredovni svojo »Repu-(voc skrbi vzgoji svojih otrok! Po go- kakšnega junaka imajo med seboj. — bliko.« jtilnah vidiš vsak dan mladino — pri Ne izpodkopavaj in ruši, kar drugi zi- ________________________, glažku vina, vrteč se okrog okroglih dajo! Šinigoj Alojz, obč. tajnik, Martin. flektnih natakaric. Koliko je v Ga- janci, « •. : stanju mladeničev, ki samo pohajku- ------—...... ....—... jejo — in nobenemu ne pride na misel, da bi se učil kake obrti! Pa tudi čemu ;— saj se živi tudi brez dela. Žalostno je, da tudi staršem ni na tem, da bi Ptujske novice. Iz Savinjske doline. Prihova nad Mozirjem. Pri nakladanju sena je padla raz voz gospodinja Senica p. d. Unovtka ter si zlomila levo rbko v zapestju. Šele pred par ___________ ________________________ Za Dijaško kuhinjo v Ptuju je na še' otroci, ko stopajo iz šole, 'učili kako bral Pa'oL L. Mlaker 174 K v gcatilni tedni pa si je zlomil roko na paši tudi obrt, ali izbrali sploh kak poklic. Kdo Ih^čiča v SpuMjah. . njen Metni sinček. Člani org. vojnih Invalidov v Ptuju Solčava. O naši »zadrugi« se govori se obveščajo, da se je pisarna pov. marrikaj, iz česar s da sklepati na »do- sploš. pr^^oj. invalidov v Ptuju pre- hro« vodstvo, ki pa koristi — v kolikor selila iz Prešernove ulice st. 26, v tra- -}0 dolrrega — lepšamo kaplanu. Tako fiko g. ‘Janka Leben v Panonski ulici, niso tudi lesne »eb-ščijo Kmetom všeč, nasproti gostilne pri Belem križu. — ker se je prej reklo, da bodo tudi za- Uraduje se vsaki dan. Odbor. drugi v Korist. O, saj ve vsa£ »jager« o, vpnpr.< ,p hvn1; , . - Dr„/ Učiteljski telovadni tečaj v Pfaju. dobro, Kaj »jaga«! * ,L”SiL„ cnravn Irlpritaj3M Kujski Sokol je priredil v dneh T.---9. Solčava; Z nabite puško si 'Je Igral j, J. *oa,r?P,-.,; c. ti„alni, .Posane<: julija 1.1. učiteljski telovadni tečaj. U- 121etni Golarjev sin. Puško je razneslo VAS1t‘ -_:P; 'žouLi-3 a zdeležilo se ga je 32 učiteljev (ic) la in fantu razmesarilo roko; odtrgalo e.im pa Hohnjeci i oh vred esce ptujskega in ormoškega okraja, gotovo mu je desni kazalec. Skoro že ižkrva- nTatJ lefp<> gtevfflo- a H naravnost im- velega so pripeljali na Ig^lmo. kier mw:ie. Tak napnhko ta železnica! Ga- pažanfeSj, ko U e© bilo moglo ga te ofeezajl dr, si danes na pošten način more prislu žiti toliko, da lahko vsak dan popiva? — le verižnak, tihotapec in tat. Prekmurske novice. Železnica Sobota—-Hodoš vozi. Caj« ng „Slovenec*4 se hvali, ka je za Prek-mrje ton spravo klerikalni poslanec Hohnjec. V istini so pa klerikalci z vsemi Rečica v Sav. dolink Znanega trgovca Antona Turnšeka je zadhl mri-voud po vsej desni strani. Rečica v Savinjski dolini. Pa pra* vijo, da Rečica ni napredna! Že tri mesece je, odkar je odslovil naš župan v tajniški službi osivelega Fr. Dele ja ter prevzel tajniške posle sam v družbi vsem rvročnega ošabnega policaja tržkega. Rečičani so izprva mislili, da ne »pojde«, o, pa gre vse dobro in b* tudi dobro šlo; saj se uraduje pravzaprav v župnišču, le piše se v občinski pisarni AR ste že kaj premišljali, zakaj? Še ne? No, potem pa le še toliko časa potrpite, da se bo začela cerkev razširjati! Potem boste pa že videli zakaj in kje uraduje »sam« župan; Rečičani namreč niso tako radodarni in brumni, da bi sicer kar sami od sebe nabrali za povečanje cerkve, ki je naenkrat postala premajhna, če pa se enkrat postavi taka svota v občinski proračun, e, bogami! Takrat ga pa plačaš tudi brez godrnjanja, kot za stolp! No, bomo videli! Do tedaj pa potrpimo! Kokarje pri Rečici. Jetiki je podlegel starejši Govekov sin Pepi iz znane Govekove-Praznikove obitelji Vrli napredni rodbini naše sožalje! Mozirje. (Javno pohujšanje in obrekovanje.) Živimo v času kislih kumare in čitam »Slovenski gospodar« pohujšljivega datuma št. 28. Ne bomo odgovarjali na neosnovane nesramne osebne napade, hočemo staviti v okvirju dostojnosti ter olike sledeče vprašanje: AH je orožnlštvo ovadilo načelnika Orlov, ki je neko nedeljo ob priliki božje službe iz sovraštva in hudobije zaklenil zadnja cerkvena vrata, da se je lotila vseh občanov velika razburjenost? Ali ni to motenje vete? Kdo je zapeljal nedolžne kmečke fante k žalostnemu koraku nesrečno nedeljo popoldne, ko je sekira pela žalostno Orlovsko pesem? Ali se za zadevo ni zanimalo orožništvo? Nadalje vprašamo, ali se pri Orlih in Orlicah sledeče pozdravlja: »Ti prokleta Sokolića, za-kaj se pa smejiš, pečaj ti baba!« »Talio se je izrazila ob priliki Nazorskega Orlovskega tabora Orlica na vožnji skozi Mozirje proti slučajno pri oknu stoječi deklici, katera je nič hudega sluteč in smehljajoč gledala Orlice. To se jp zgodilo na sredi trga, priče na razpolago. Nadalje vprašamo, ali je dovoljeno pri Orlih, da naraščaj pije vino, kar se je ob priliki tabora zgodi jo, ko so po cele Štefane imeli vina na vozu. Priče na razpolago. Zla danes samo vprašanje, če ne mirujeta, potem povemo, kako se na katoliški podlagi morala ščiti, malemu blaženemu pa povemo, da pet od cerkve do baplani-je je kratka, še krajša je pot od katoliške do pravoslavne cerkve; kolegu’ pa svetujemo, da se naj drži svoje ?!ina kaza-bi se te v prostih- m-ecej smelih vajaH SfaTiTOr,' 5T. 'Tulija imft t dočim so se O li v vrsti neorehoma pogovarjali. Najbrže so se menili o đe- »voii 22. številki postal rovtarsko kr- ževnem vremenu, ker je isto popoldan španski, ali pa če hočete. krščansko nekoliko deževalo. Tudi telovadkinje so rovtarski. Gosuoda, če kot neumni pen- pristopile na telovadišče kap med telo-zijonisti nimate boljšega posla, po- vadbo v vrsto. Ko je prikorakala njiho-glejte v anale svoje lastne zgodovine va „vzorna" vrsta iz Liubljane na teter se kopljite v svojem lastnem blatu, lovadni prostor, sem mislil,. da bodo ti č/ svoji lastni obitelji ste doživeli kr- pokazali kaj več discipline, toda zelo španske izrodke, sadove prešestVo.vanja' sem se varal. „Krščanski" telovadci! ufijiepšo ženo — z najlepšim kapla- premalo .Drave vzgoje in discinline ste pokazali pri vašem javnem nastopu. Več resne volje je treba! Ce pridete še ke-daj pozneje k nam, v naš prijazni trg, pilite še mnogo, da se zopet ne osmešite. Slovenska Bistrica. V sredo dne 12. julija so je poročil g. Leopold Gams, zeb uradnik na juž. kolodvoru z gdč. Anico Wreg, gostilničarjevo hčerko, pesti tamo! — Odkar je zbolel od vlade imenovani komisar okrajnega zastopstva g. Peter Novak, vladajo tukaj čudne razmere. Širokoustni nekdanji vodja nemčurske klike klerikalec Kinke Gril hoče tukaj gospodariti, ne da bi bil zato pooblaščen. Njegov adla-ius ta jn. Smeh s-e bolj briga za trgovino z mešanim blagom — kot za okrajni zastop, V pisarno se le redkokdaj prikaže seveda- ker ima polno drugih siirbi. Zato ni čuda, če stranke čakalo m če vlada urgira spis za spisom. 0-k-mme doklade so zn leto 1922 zvišane od 75 na 200% za popravljanje cest udov in mostov se nobeden ne briga. Ljudstvo čudoma povprašuje, kodaj bo Konce klerikalnemu gospodarstvu. U-pamo, da b6 okraj, glavarstvo v Mariboru, ki je o trm informirano, napravilo konec neznosnim razmeram. — Napravite revizijo o poslovanju okraj, meto pa in prepričali se bodete, kako daleč je zabredla klerikalna metoda. Slovenj gradeč. Dno 9. julija 1922. po rojstvu Gospodovem je imela SLS ali Kmečka, zveza, —- kakor hočete — svoj shod. Dr Korošec js pripeljal s. seboj š-o par milijonarjev. Kaj se je govorilo ugane lahko vsakdo. Refren: Da bi lo mi enkrat prišli na vlado, pa bi bilo drugače. Tako bo pa vodno slabše. Še par mesecev počakajte, kmetje, .in videli boste, kakšne davke boste plačevali itd. Čeprav sem videl nekatere kmete, da so se muzali In namrdaval','sem si vendar misli, da vlada edinost v tej krščanski družbi. Fo shodu na ulici in v gostilnah si videl drugačno sliko. Že takoj pri izhodu: »H... farji, farbat’ pa znajo!« Posebne dotipe so povzročile trditve Koroščeve, češ. da ga nasprotniki obrekujejo, da js postal bogataš, v resnici pa ni imel ničesar pred vojno in da tudi sedaj je revež. »Slišite, ljudje božji, Korošec naj bi bil revež;: prejema .mastne dijete in še kaj dražega se ga prime...« in smeha ni bilo. konca. »Vlada da po nepotrebnem denar razsipa; kdo jo je pa naučil, če ne on, ki je začel prvi in ki še dandanes ni položil računa.« »Čemu se pa potepajo ti gospodje po deželi, zakaj ne sede v parlamenta1? — Tam bi govorili.« »Pravi, da nima denarja. Kam ga pa spravi? Že vem. Ali poznate tisto od pomorskega bogataša in njegovih 99 ladij?« Krohot. »Ti, kje sem že videl tega gospoda? Ni li ta tisti, ki je posedal hotel vsak dan popoldne, ko so žo drugi gostje odšli, tam igral na karte s hotel jarko... đa, prav podoben mu je. Njen mož je bil z nami na fronti. Se-li spominjaš, kako je bil žalosten, ko je vse zvedel?« Ni mogoče. Ta je bil tokrat na Dunaju okoli Zite ....« Zopet krohot. »Fantje in možje, volitve so bližajo, volitve, zato delajo ti gospodje slabo vreme po deželi.« »Pa bi bil ti kako povedal na shodu!« »Beži no, beži! 18 let so ti gospodje trgali hlače po šolskih klopeh in se učili imeti kmete za norca, pa se bom iaz boril ž njimi, ko še ene šole nimam. Se na shod ne bi bil prišel, da me ni moja »ta »tara« v to silila/« V tem tonu je šlo cel popoldne, »Gospodar«' ho pa pisal o sijajni manifestaciji slovenjgraškega krščanskega življa. Gospodarstvo. Krišna sm-w t!art!mry. (Od 8. do 17. septembra.) - Prenočevanje obiskovalcev razstave. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki ho skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odseli je začel te dni poslovati. Vsi oni, ki razpolagajo s sohami ali posteljami, kihi jih za prenočevanje obiskovalcev lahko odstopili stanovanjskemu oddelku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov in število sob ozir. postelj v pisarni razstavnega odbora, Aleksandrova -eešta St. 22. V Roštov prfcajaja posebno dpaslte ste- novanja, ki bodo ob tem času prosta in bi se na ta način lahko najboljše izkoristila. Vinska razstava je posebno sedaj, ko^vsled valutarnih razmer nimamo več avstrijskega trga, za vse vinograd-mko potrebna in važna, da si na ta način dobimo novih odjemalcev. Pokrajinsko obrtno razstavo bodo pese-trli obiskovalci iz vseli krajev naše države, kakor tudi iz inozemstva, zato jo pričakovati, da bo imela tudi vinska razstava, ki jo bo priredil pod o-kriljena te razstave vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, kar najbolj, ši uspeh. Poživljamo vse vin ograda i-ke, da se te razstave polnoštevilno u-deleže in se čimprej prijavijo omenjenemu odseku. k rtna razstava, ki se vrši obenem s pokrajinsko obrtno razstavo, vzbuja po celi naši državi, pa tudi v zavistnem inozemstvu veliko pozornost. Bo to prva razstava te vrste v naši državi ki bo pokazala, da smo se tudi že na tem polju osamosvojili od inozemstva O tem bomo poročali še podrobneje. Gmotna sredstva, s katerimi razpolaga razstavni odbor, so zelo pičla. — Odbor razpolaga samo z denarjem, ki ga plačajo razstavljale! kot prijavnino, iz katere se krijejo vsi tekoči iz-datki. Zato poživljamo vse obrtnike, da ob enem s prijavnico pošljejo tudi prijavnino. Kdor je prijavnico že vpo-slal, naj naknadno šs nakaže prijavnino., če tega že ni storil. Obrtniki! Sami si moramo pomagati. Zato jo odvisno le od nas, kakšen uspeh bo imela razstava. Pokažimo, kaj zmoremo in kaj znamo! Le na ta način bomo dosegli in zavzeli ono mesto, ki nam pri-stoja.'Zato vsi na razstavo. Prijavni rok je podaljšan do preklica. Zato je vsakemu obrtniku dana možnost, da se razstave s svojimi izdelki udeleži. Nikdo naj ne manjka pri skupnem boju za skupnimi cilji! Vsi dopisi, ki se tičejo pokrajinsko obrtne razstave v Mariboru, naj se naslovijo na »Razstavni odbor pokrajinske obrtne razstave v Mariboru,« A* leksandrova cesta št. 22. Vsa pojasnila glede razstave se dobo v pisarni Slovenskega obrtnega društva na Aleksandrovi cesti št. 2% šteta lasna ' !yfietewaSf®wa. (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Kar ti eden do zvezd povzdiguj^ to ti drugi v blato gazi, Samo s tem, da si sin ali hči želi, brž po končanem 18, do 20. letu že sam svoj biti, s tem ne pridemo daleč. Da ho človek umno gospodariti in zemljo primemo obdelovati vedel, za to je še veliko več treba, nego da mož ženo, žena pa moža ima. Poljedelstvo in umno travništvo je važna in imenitna •reč. Kdor hoče pravi gospodar in u-men kmetovalec hiti, ta se mora oziroma ga mora že oče k temu priučiti in privaditi. Ce oče ne zna ceniti vrednosti gnoj*-niče, kako bo šele sin vedel, da je izguba in hud udarec za kmetovalca, ako se gnojnica po klancih, cestah in jarkih bre vsega haska odeeja? Vidi se večkrat po vsej vasi od hiše do hiše ta zapravljivost. Navadno teče po jarkih, kakor škodljiva gnusoba, katere doma ni treba. ali. pa se nabira v smrdljivo mlako sredi vasi, kjer žabe jutranjo in večerno pesem regljajo. Ce je pa na dvorišču taka luža in se še živinski gnoj vanjo spravlja, ne more biti zdat-nega gnoja niti gnojnice. K temu se^še vsa voda od streh in okoli biše priteka v gnojišče, da gnoj izpira in najboljše redilne drobce posplavlja in v daljne kraje odnaša. Smem reči, da jo vsa gnojnica ene odraščehe živali vredna na loto 80 K v predvojni vrednoti. Sedaj 800 K. Ako računim, da ima kak posestnik 10 glav velike živine, tedaj je dotična gnojnica vredna v enem letu 80i;0 K. Ves ta denar je večinoma pri nas izgubljen. To jo samo pri enem posestniku. Ako računamo celo občino in okraje no vsej državi, je to na milijarde broječa zguba, kajti po skušnjah umnih gospodar-« jev in po mojem prepričanju je Ščavnica od ene živali skoraj tolike vrednosti, kakor njen gnoj. Da se pri nas uporablja veliko n-metnih gnojil; je lepo, večkrat hrt. n? gospodarsko, posebno tedaj ne, ako se tfarotEal H&T. STaribAT, 'st. julija I923s X Stran > ne izkorišča gnojnice in se kupuje katerega si bodi vzroka tis morejo ude- Gruškovja; poslovodja: Vinarsko društvo umetna gnojila. ležiti, so pa prijazno vabljeni, da na- za ptujski okraj v Ptuju; c) za vinarske Tudi jaz sam v začetku svojega go- znanijo svoje vinske zaloge in njih cene, okoliše Ljutomer, Ormož Gor. Radgono spodarjenja smatral gnojnico za ne- da se bo zsmoglo vinske kunce pri- in Slov. gorice: gg. Fric Zemljič iz varnega sovražnika,_ zato sem jo pustil mernc informirati. Določbe za udeležbo Ljutomera. Fran Stanjko iz Ljutomer?, po cesti teči. Pri čitanju raznih stro- so sledeče: 1. Razstave vinskih vzorcev Robert Košar od Sv. Boljenka. Clotar kovnih spisov pa sem začel napravlja- $2 lahko udeleže vinski producenti, vi- Bouvier ml. iz Gor. Radgone, Lovro ti z gnojnico poskuse na travniku, v narske ali kletarske zadruge in vinski Petovar iz Ivanjkovcev, Jakob Zemljič vrtu in na njivah, na kar so se mi ta- trgovci iz slov. Štajerske, toda vino se iz Radenc; poslovodja: Vinarsko društvo koj oči odprle,.da sem si napravil gn°- sme razstaviti le pod izvirnim imenom, za ormožki okraj v Ormožu; d) za vi-jišče in gncjnično jamo tako vzorno, 2. Razstavi se lahko vse vrste vina od narski okoliš Celje-Smarje: gg. Ivan da. mi je oboje bivše_ c. k. poljedelsko navadnega namiznega do najboljšega Belle iz St. Jurja ob j. ž., Fr. Ferlinc ministrstvo na Dunaju pre.rmraio._A 'o buteljčnega, stare in nove letnike. 3. Na in Fran Stamberger iz Šmarja pri Jelšah, *,te, dragi kmetovalec, gnojni ena jama vzor£nj se.;em) ozir. prostor pridejo vina Franjo Roblek iz Žalca, Andrej Rečnik m tako gnojišče zanima, jn larvo pn MmQ y steklenicah in sicer se mora no- in Mir. Majcen iz Celja; poslovodja: meni og eda_s. npoioTOnja ^ ^ o j.]^ od vsake vrste vina po 50 sedem- Vinarsko društvo za šmarski okraj v ^ 1 °' -novfdr" desetinskih steklenic. Izjemoma se do- Šmarju ori Jelšah; e) za bizeljski vinar- stavilo kajti dobro napravljeno gno- ^že razstave z dvema vrstama vma po bokem Jos. Janež.č m!, v Bizel,skem j išče z gnojnično jamo je »hranilnica 2b steklenic, skupaj s 50. steklenicami. Josip Pečnik iz Kapel, Fran Virant m *ix™, „ Vina se pa lahko posliejo v Maribor M. Karner iz Brežic; poslovodia: Fran _