Bivši amer. pralsednik Hoover (desno) organizira v Ameriki do- narno pomoč napadeni Finski Romunija je v škripcih zaradl petroleja. — G. Tatarescu, ki vodi romunsko vlado v teb časih Andrew Duncan, novl angleškl vojni minister po odstopu Hore Belisha Weygand, eden najzmožnejšlh franooekih generalov in poveljnlk zavezniških armad ˇ Striji Do pisi Mežiška dolina Sv. Danijel. Mi ne spimo zimsko spanje kakor polh. Mi prirejamo tečaje in delamo načrte za bodoCnost. Poroke že nismo imeli šest mesecev, kakor da bi ne imeli deklet, čeprav jiJi je dosti. Imamo trimesečni banovinski kmetijsko-gospodinjski tečaj. Tečaj se vrši na počitniškem domu. Priglasilo se je vanj toliko deklet od vseh strani, da niso mogle vse priti na vrsto, ker ni dovolj prostora na razpolago. V tečaju se bodo izvežbala dekleta za dobre gospodinje. Fantje z veseljem pozdravljamo tečaj. Občni zbor Prosvetnega društva se je vršil 31. decembra 1939. Bil je jako dobro obiskan. Predavatelja smo dobili iz Maribora. Predaval je o pomenu Prosvetnega društva. Imeli smo tudi enodnevni kmetijeki tečaj. Predavali so gospodje: okrajni kmetijaki referont o vzreji mlade živine; okrajni gozdar o gozdarstvu; okrajni živinozdravnik o zdravju domače živine in Kotnik Beno iz Guštanja o socialnem vprašanju kmeta. Tečaj je bil dobro obiskan, ker dobro vemo, da nam še manjka izobrazbe. Tudi pri nas gre v gospodarskem oziru na bolje. Kmetje imajo naročenih precej strokovnih listov, ki jih pridno prebirajo in se po navodilih ravnajo. Crna. V okviru občinskega kmetijskega odseka so bili letošnjo zimo že trije sestanki kmetov. Na prvlh dveh se je obravnaval položaj ftrnskega kmeta. Ugotovitev, da je za zaščito kmečkih dolgov bilo prijavljenih 1,973.382 din v občini, potem, da nimajo mleka, da bi mogli domače konsumente zadostno zadovodjiti, da so prisiljeni mleko kupovati iz Slovenjgradca, zadostno kaže težek položaj. Ni njiv in travnikov ter paše. Zato živinoreja ne more nikamor. Ovčarstvo pa nese tako malo. Le gozd bi nekaj dal, ko bi ne bil tako daleč od železnice. Na tretjem pa sta predavala g. okrajni kmetijski referent o ovčarstvu in g. Beno Kotnik o gospodarskoeocialnem položaju kmetijstva v državi. Ob koncu se je osnovalo ovčarsko društvo, ki bo poskušalo s pomočjo oblasti dvigniti ovčjerejo, poeebno pa zagotoviti trg, da bo ista mogla prospevati. — Lani je bila župnijska cerkev temeljito popravljena. Vsa zunanjost je prenovljena in dobila je novo bakreno streho. Vsi stroški so znašali 332.000 din. Zidarska dela je opravil g. Grein st. iz Slovenjgradca, kleparska pa g. Fr, Dolžan iz Celja. Le ura še čaka, ker je mojster zboiel, da je ni mogel dogotoviti. V notranjščini je dobila cerkev nov tlak in kot dar nove kokosove preproge. Stroški za popravila so se krili b 40% doklado na vse direktne davke. — Ker rudniku ne zadostuje električni tok iz Velenja, so začeli lani graditi kakih 60 metrov pod zemljo novo električno centralo, ki bo pod črno zajela skoraj vso Mežo in jo potem pod Poleno zopet spustila na prosto. Veliko naših brezposelnih je našlo sedaj vsaj začasno zaposlitev. •— Dme 6. januarja je predaval ob jako dobri udelžhi g. banovinski arhivar Franjo Baš o zgodovini Mežiške doline. Predavanja se bodo vršila mese&no. Slovensiie gorice Sv. Peter pri Mariboru. Vsi tukajšnji gasilci se morajo zanesljivo udeležiti občnega zbora, ki bo v nedeljo, 11. februarja, ob pol devetih dopoldne v posebni sobi g. Sande. Vljudno vabljeni tutfi vsi drugi prijatelji našega gasilstva.. Na pomoč! Sv. Barbara pri Mariboru. Poroč.il se je dne 29. januarja pfl nas posestniški sln Srečko Weingerl, čJan Fantovskega odseka, z Amalijo Mandl. Poročni obred je opravil ženinov brat g. Janko Weingerl, župni upravitelj v Kuželju. Pričl sta bila Mandl Andrej, abs. med., in Rajko Weingerl, občinski tajnik v Dravogradu. Mnogo sreče in božjega blagoslova! Sv. Aiia v Slov. goricaJh. Ljudsko gibanje je bilo v preteklem letu v naši župniji sledeče: rojenih je bilo 74, umrlo jih je 41, prirastek znaSa 33. Sv. zakon je sklenilo 17 parov, svetih obhajil je bilo 14.054. — Dne 30. januarja sta Karel in Marija Flašker slovesno obhajala zlato poroko in gostijo v sredi svojih sinov in vnukov, sorodnikov, prijateljev in sosedov. Lepa in ganljiva slovesnost je potekla v najlepšem redu in bo ostala vsem navzočim v lepem spaminu. Bila sta 22 let viničarja, pa z marljivostjo sta si prihranila toliko, da sta kupila posestvo in oskrbela svoje otroke! Bog ju ohrani Se veliko let v eakonski zvezi! Ormož. Letošnja izredno ostra zima ima tudi pri nas hude in neprijetne posledice. Mnogim posestnikom je v shrambah in podsipnicah zmrznil krompir, pesa in repa. Po nekaterih kleteh je bilo najti srež tudi v sadjevcu in vinu. Sa<ino drevje in vinska trta zaenkrat Se niso trpeli škode. Po Dravi se že par dni valijo velike plošče ledu, katere so morali razstreljevati pri dravskem mostu, ki je že precej šibek in bo najbrž težko vzdržal pritisk ogTomnih skladov ledu. Zadnje dni je Drava zamrznila čez vso širino in ogromen pritisk ledu je zdrobil dravskim mlinarjem ladje in njihove pogonske naprave. Največjo škodo trpi banski svetnik g. Sadravec, kateremu je ledovje odplavilo in odneslo celotno napravo z ladjaml vred. Pa tudi ostali mlinarji imajo občutno škodo ter jih bo stalo težke tlsočake, preden si bodo lahko uredili svoje naprave. Du-avsko polje Sv. jLovrenc na Dravskem polju. »črna žena« je na Svečnico šla čez naš oder. Igralci Prosvetnega društva so se zelo potrudili ter so pod umnim vodstvom učiteljice gdčne Pavle Košenina igro zelo dobro podali, mestoma kar presunljivo lepo in živo. Zato je bilo pa tudi povsod veliko zanimanja za predstavo in obilen obisk tudi iz sosednih župnij. In gotovo ni bilo nikonnir žal, da je priSel. To je bilo zares prosvetno dejanje: le naprej, vrla mladina, po tej poti! Trniče na Dravskem polju. V pustnem času se je iz naše vasi podala na zakonsko pot življenja Anica Greifova. Trnički fantje in dekleta ji v zakonskem stanu želimo obilo sreče in božjega bla^oslova! Naj bo v zakonu dobra krščanska žena, kakor je bila v samskem stanu zvesta Marjina hčerka! Sv. Marjeta niže Ptuja. Minuli teden je bil v naši župniji teden goatij, ki so se vršile kar na 13 krajih. Med drugimi se je tudi poročil dolgoletni cerkveni pevec In podpredsedmk Fantovskega odseka Ivan Laura, posestnik v Gajovcih, z Marijo Prelog iz Stojnc, sosednja župnija Sv. Marko. Poročil ju je ženinov brat g. Jakob Laura D. J. iz Maribora. Tudi mlajši brat, isto duhovnik, g. Mihael Laura, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, je bil navzoč. Veseli gostje so se ob tej priliki spomnili nove stavbe lavantinskega bogoslovja z zneskom 105 din, za kar jim Bog plačaj! TJglednima novoporočencema želimo vso srečo v novem stanu! — Poročila sta se tudi dva naša agilna somišljenika Jože Donaj, kmetski sin iz Placarovec, in Jože Horvat, kmetski sin iz Muretinc. Tudi tema kakor vsem ostalim, ki jib. Imensko ne navajamo, želimo mnogo zakonske sreče! — Ker je bilo polno gostij, povrh pa je še močno snežilo, zato je bilo slabo obiskano zadružno predavanje v Soli dne 31. decembra. Če sta se predavatelja, g. prof. Siftar in g. Urbanija, revizor Zadružne zveze v Mariboru, potrudila k nam, bi tudl naši ljudje moraJi pokazati več zanimanja! Ali mar mislimo, da gremo tako dobrim časom naproti, da nam ni treba biti mar zadružništva? Jadikovati zna vsak, a poučiti se dati pa so redkl. Torej drugič več razumevanja, kajti 6e se sami ne bomo zavedali svojih dolžnostl in pravic, nam jih tudi drugi ne bodo priznali. — Ztma se kar nič noče začeti poslavljati, zato pa že pri dosti hišah primanjkuje kuriva. Nikdo namreč ni predvideval tako hude zime. Pa za petrolej je preklicano hudo! Dobimo ga toliko, kot bl ga kupovali na zdravniške recepte v lekarnah. Tukaj bi oblast res morala nekaj ukreniti! Pravijo, da imajo v nekaterih. krajih, kjer imajo elektriko, dovolj petroleja — pri nas pa taka revščina! Slovenska Krajšna Murska Sobota. Pred dnevi je na ljubljanskem vseučilišču položil profesorski Izpit gimnazijski katehet gosp. šostarec Alojzij. Castitamo! — V dmžini progovnega nadzornika Jožefa Skalarja v Murski Soboti se je rodilo 12 otrok, od katerih sta dva umrla. Najmlajšemu in živemeu desetemu otroku je botroval g. ban dr. Marko NatlaCen po svojem zastopniku g. okrajnem načelniku dr. Francu Bratlni. Otrok je dobU pri krstu ime Marko Franc. Z botrovanjem g. bana je dobila mnogoštevilna železničarjeva družina javno priznanje. Dobrovnife. Svoječasno smo na tem mestu poročali o divjih lovcih, ki so bili tako predrzni, da so celo streljali na gozdarja. Glavni krivec Geci Ludovik iz Motvarjavec, ki je obstrelil logarja Prša štefana je bU ohsojen na leto in pet dnl robije. Njegovl tovariši na prepovedani potl so prejeli manjše kaznl Upamo, da jlh bo kazea spametovala. Lipa. Pred kratkim smo zvedeli žalostno vest, da je naš rojak g. Zver štefan, sedaj kaplan v Slovenskih Konjicah, zelo nevarno obolel. I>obU je namred vnetje porebrne mrene in je njegovo zdravstveno stanje zelo slabo. Spominjajmo s« ga v molitvi, da iiam ga Ijubi Bog še dolgo ohrani pri življenju! Prekmurje. Kakor je sploano znano, pri naS vedno primanjkuje drv, kar velja posebno za lendavski okraj. Lani je bilo z»pet mnogo lesa izvoženega v Nemčijo in na Madžarsko. Da bi se ti poseki ponovno zasadili, se oblast trudi, da bl jih nazaj nasadila, zato je lansko leto šlo iz banovinske dreveanice v Murski Soboti za pogozdovanje izsekanih goličav 420.000 sadik, a za letošnje leto na razpolago 650.000 sadik. Dravinjska Jolina Makole. Pri nas so vsako zimo tečaji in predavanja v svrho pospeševanja kmetijstva. Udeležba je vedno obilna, toda kljub temu ni opaziti skoraj nobenega napredka v kmetijstvu med našim kmečkim ljudBtvom. To se posebno lepo vidi pri vinogradih z obširnimi nasadi šmarnice ter pri zanemarjenih sadovnjakih. Krivda je rnenda v tem, ker ni nikogar v fari, ki bi v tem oziru dal lep zgled. Graščina štatenberg, ki bi lahko v tem oziru nekaj pokazala, pa vedno menja lastnike. Dobro bi bilo, da bi graščino kupila kaka domača ustanova, n. pr. banovina ali kak denarni zavod. Grašoina je v zelo dobrem stanju in bi se dala uporabiti kot kmetijska all gospodinjska šola, sirotišnica ali pa tudi kot letovišče, kar sedanji lastnik prakticira že par let z dobrim uspehom. Na ta način bi se z zgledom pokazalo, kaj se na polju naprednega kmetijstva da doseči. Laški olcraj Sv. Križtof nad Lašlvini. Marsikaj čudnega »s danes dogaja po svetu. V časopisih čitamo, kako maloštevilni Finci tepejo petdesetkrat številnejše Ruse. Pa tudi v našem kmečkem življenju je danes marsikaj, kar vzbuja začudenje. Nedavno smo čitali v časiposih, da bo več vasi dolske in krištofske občine dobilo elektriko, in sieer vasi Mamo, Brdce, Brezno, Belo in Ledrež. Pa tudi doli v Posavju v Loki in Razboru bodo napeljali elektriko. Na dmgi straiii pa v letošnji zimi spet prihajajo v veljavo — treske, ker ni mogoče kupiti petroleja in sveč, ker obojega primanjkuje. Draginja se tudi opaža pri življenjskih potrebšdinah. So tudi ljudje, ki misiijjo, kakšen dobiček ima danes kmet. Da je drag letos krompir in fižol -— a kaj hočete, ko pa tudl kmetu obojega letos prirnanjkuje! Saj bodo niorali marsikje kmetje kupiti semenski krompir in tudi fižol. Lana letiiia za ta dva pridelka ni bila ugodna. Loka pri Zidanem mostu. Odkar imamo nov Prosvetni dom, je tudi naše Prosvetno društvo bolj živahno v delovanju. Do polnega razmaha pa po preteku enega leta, odkar stoji dom, nl moglo priti, ker mu še manjka delovnih moči. Upamo pa, da se bo društvo od dne do dne krepilo. — V nedeljo, 11. februarja, ob treft popoldne bo imelo društvo v domu svoj redni občnl zbor, na katerega opozarjamo člane in jih vabimo, da se ga vsi udeležijo. Pismo izseljencev 5s Kemčije Moers-Beerbeck, 27. jan. 1940. Novic imamo mnogo, so pa bolj žalostne kot vesele. Najprej želimo vsem čitateljem »Slov. gospodarja« v domovini in tujini srečno leto 1940! Naj nadomestimo vsaj star^a. Naše društveno življenje gre svojo jK>t naprej, kakor je pač mogoče v teh časih. Vojne doelej še nismo občutili, vse se še odigrava daleč od nas, da bi le tako ostalo! V preteklem letu nas je zapustilo kar devet dobrih članov in članic. Januarja nas je zapustil Mlinarič Jožef, doma iz žurkovega dola pri Sevnlci, star 71 let. Julija je preminul Siverka Miha, do* ma iz Brežic, star 70 let. Avgusta se je preselil v večnost škoberne Miha, doma iz Blance, RaJ-< henburg, star 64 let; novembra je bil žrtev cest* nega prometa Kovač Matlja, doma Iz StudencA prl KrSkem, star 72 let; povozil ga je vojaškl avtomobil tn je po einodnevnem trpljenju umrt. Dne 30. novembra Je zaspal v Gospodu Zcrko Matija, doma iz Jurkloštra pri Planinl, star 71 let. Dne 29. novembra nas j€ zapustU naš jubilant in aoustanovitelj društva sv. Barbare Sterniša Anton, doma iz Radeč prl Zidanem moatu, star 70 let. Bratovščina »živega rožnega venca« je izgubila avojo najatarejšo članico Marijo Pajtler, ataro 89 let, doma je bila iz Raztez pri Vidmu. V Goapodu je zaspala vdova šorl Jera, doma iz Gabrijel pri Tržišču, atara 81 let. Dne 16. januarja je smrtno ponearečil v rudniku naš rojak škorjanc Franc, star komaj 30 let. Prišel je v Nemčijo lanskega jullja. Bll Je priljubljen in dober delavec, doma je bil \z Zg. Tisinskega pri žuzmu. Kdo bi si bll mislil, da mu bo usoda tako hitro! Zapustil je ženo in otroka ter se po- dal v tujino. Ob tej prilikl se je rudniška uprava pokazala zelo softustvovalno. Zahtevala je, da mora žena priti na pogreb in da uprava noai vae atroške potovanja, Naša organizacija pa je prevzela vso drugo oskrbo za vdovo ter uredila vse potrebno za posmrtnino in invalidno pokojnino. Vdova nas je naprosila, da se v njenem imenu pa tudi v našem, iakreno zahvalimo g. podnačelruku okraja šmarje pri JelSah za tako sočustvovalno razumevanje, da je mogla vdova tako hitro odpotovati — prišla je malo pred pogrebom in je še videla obraz avojega mrtvega aoproga. Naj mu bo lahka tuja zemlja — ataršem in ženi ter otroku pa nase aožalje!