JOFFICIALORGAN[I^^Sba
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
ltth. im at tke Pnft Office at Cleveland. Obte. Unfer the Act of Avgust Mth. 1»12. Accepted for Malliic at Šveda! Bate ef Fo*ta*e Preide« fcr tat Sec tion 1101. Act ef October Srd.
POSLANICA SLOVENSKE MU NARODU
(Predlciil Etbin Kristan)
Slovenski narodni kongres, predstavljajoč Amerikance slovenskega porekla in v Zedinjenih državah živeče Slovence, ki z bolestjo v srcu opazujejo krvavo tragedijo naroda v stari domovini, izraža vsemu slovenskemu ljudstvu svoje globoko sočutje njegovim neustrašnim bojevnikom, ki vodijo odpor zoper tolovajsko nacifaši-stično tiranstvo pa svoje neomejeno očudovanje.
Slovenski narodni kongres obljubuje bratom in sestram v stari domovini, da bo po najboljših močeh nadaljeval delo za njihovo pravične cilje, za vstajenje Slovenije v boljše in plemenitejše življenje, ki naj dobi za podlago pravičnost za vse.
Slovenski narodni kongres smatra to delo za svojo sveto nalogo, dokler branijo krute razmere narodu v domovini, da bi povzdignil svoj glas za svoje ideale in pravico. Kadar napoči ura neizogibne osvoboditve s popolno zmago združenih narodov nad peklensk#o koalicijo hudobnosti, bo ta naloga končana in kongres položi tedaj svoj mandat v roke naroda, ki bo sam po svojem najboljšem odločeval o svoji bodoči usodi.
Kolikor bo pri tem odločeva-nju, pri delitvi skelečih ran in pri rekonstrukciji doma potrebno sodelovanje ameriških Slovencev, se kongres obvezuje, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh za (čim izdatnejšo materialno in moralno pomoč.
Slovenski bratje in sestre! Dan blazno domišljivega tri-noštva, ki je vsemu človeštvu namenilo noč sužnosti, se nagiba k zatonu. Čudovita sila ruske rdeče armade ustavlja prodiranje sovražnika na vseh čr-| tah in že se lahko sluti dan, ko ga bo kakor vihar začela poditi, odkoder je prišel. Kitajsko ljudstvo, ki je najdalje prenašalo grozo vojne, a ni nikdar obupalo, gleda, kako se že suče bojna sreča in žanje njegova hrabrost prve plodove. Udarna sila Anglije in britskih demokratskih domini j ev je prizadela nacizmu in fašizmu v Afriki uničujoč poraz. Svobodne čete pod jarmi j enih narodov, ki so se mogle organizirati v tujini, sodelujejo uspešno na suhem, na morju in v zraku. Sedaj pa pečati moč Zedinjenih držav usodo despotizma, ki je vsled presenetljivega velepomembne-ga nastopa ameriških sil ob obalah Sredozemskega morja ves zbegan in v strahu, katerega vse bombastične grožnje ne morejo utajiti. Preden skopni sneg te zime, bodo ameriški bojevniki na vseh kontinentih in morjih in ameriški delavci skr-be, da bodo opremljeni za zmago. Preden se trinogi zavedo, vzplamti požar revolucije po vseh podjarmi jenih deželah.
Bratje in sestre! Se ni kon čan vaš križev pot, kajti preden poginejo, bodo pozverinje-ni hudodelci storili toliko ško-fle, koli^oi bodo ©ogli. Xoda
ta epoha zadnjega blaznega besnenja bo kratka, kajti kadar se začne krhati njihova divja moč, poskrbe združeni narodi, da ne bo daleč do popolnega poloma.
Zatorej: Kvišku srca, bratje in sestre! Z vami so vaši rojaki v novi domovini. Z vami je ves svobodoljubni svet. Na vaši strani je pravica. Bližajoča se zmaga demokracije pomeni svobodo. Tedaj bo konec tudi vaših težkih muk in žrtev. Črna noč bo minila in sonce zašije tudi nad Slovenijo, kjer bodo vaši sinovi in hčere uživali plodove vaših bojev, vašega trpljenja in vaše neomajne vere v zmago pravičnosti.
Živel slovenski narod! Živela svobodna, zedinjena Slovenija !
Poslanica soglasno in z navdušenjem sprejeta.
V.
ZEDINJENNA SLOVENIJA
(Predloiil Etbin Kristan)
V nasprotju z vsemi določbami mednarodnega prava se oblasti osišča ne zadovoljujejo z okupacijo premaganih krajev, ki bi se morali do definitivnega miru upravljati po domačih zakonih, ampak uvaja povsod svoj takozvani "novi red," to se pravi, sužnost za podjarm-ljeno ljudstvo, razkraja države, ustanavlja nove karikaturne dežele, vtelesuje posamezne kraje v svoje lastne države, skratka, ravna po načelih golega roja.
Tako je fašistična koalicija popolnoma razsula Jugoslavijo. Košček Srbije je izročila Nediču, del Hrvaške notorične-mu zločincu Paveliču, Slovenijo pa je kratkomalo pokončala s tem, da je Nemčija pogoltnila dve tretjini, Italija skoraj eno tretjino slovenskega ozemlja, ostanelk pa je bil vr&en Madžarski v žrelo. Po vseh delih se vrši brutalno raznarodovanje s prisilnim masnim pre seljevanjem, z naseljevanjem tujih elementov, s potuj če njem šolstva, z ločitvijo otrok od staršev in z umori na debelo. Namen je o č i t e n in v raznih osiššnih dokumentih celo priznan: Nacijska Nemčija, faši stična Italija in njeni podrep-niki se na vse kriplje trudijo, da bi uničili Slovence kot narod. V tem oziru ni med posameznimi pajdaši osišča nobene razlike; italijanski fašisti niso nič manj barbarski od nemških nacijev in madžarski hortijev-ci ntočejo zaostati za svojimi mojstri.
Slovenski narodni kongres naj od ločno je obsoja vse to divjaško početje in je prepričan, da krivci z verstev, pa naj bodo nemški, italijanski ali madžarski oblastniki, v smislu izjav zavezniških predstavnikov ne uidejo zasluženi kazni. Stanje ki je bilo ustvarjeno s prisilni mi izgoni in izselitvami ter z umetnim naseljevanjem tujcev se ne more in ne sme priznati; kadar se bo sklepal mir, mora veljati slovenski značaj krajev, kakršen je bil pred sovraž nikovo okupacijo.
^ jstiJa na i tfastt
Slika nam predstavlja težko križar ko San Francisco, ki se je vrnila precej poškodovana iz bojev z Japonci ob Savo otočju 12. in 13. decembra. Slika je bila posneta v pristanišču mesta San Francisco, po katerem ima križarka tudi svoje ime.
Po računu Francozov bo vojna končana 1943
Važni dogodki v Franciji so se dogajali po 129 let narazen in na podlagi tega računajo Francozi, da bo sedanja vojna končana leta 1943. Sledeči so francoski računi:
Francoska revolucija se je vršila 1789. Nemška revoluci-a pa leta 1918, torej 129 let pozneje.
Napoleon je postal cesar 'rancije leta 1804. Hitler je prišel na vlado leta 1933, torej 129 let pozneje.
Napoleon je začel vojno proti Rusiji leta 1812, Hitler je napravil isto napako leta 1941, torej 129 let pozneje.
Napoleon se je odpovedal prestolu leta 1814 in kaj bo napravil Hitler 129 let pozneje?
POTRES NA TURŠKEM Ankara, Turčija. — Dne 20. decembra se je pojavil v mestu Erbia na Turškem silen potres, ki je mesto docela porušil. Vsled te katastrofe je bilo ubitih nad tisoč oseb, 3000 pa ranjenih.
-o-
ADMIRAL DARLAN UMORJEN Algiers, 27. dec. —Francoski admiral Jean Francois Darlan, višji komisar francoskih kolo nij v Afriki, ki je izročil Sever no Afriko zaveznikom, je bil zavratno umorjen na božični večer. Morilec je bil nek 22 letni fant, ki je prišel v Darla nov urad ter dvakrat ustrelil nanj. En strel je zadel Darla-na v usta, drugi v prsa.
Ime morilca iz vojaških ozi-rov ne dajo še v javnost. Toliko se pa trdi, da je bil francoske narodnosti in da njegova italijanska mati še živi v Italiji. Morilec je bil obsojen takoj na smrt in 40 ur po atentatu ustreljen.
Na mesto umorjenega francoskega admirala Darlana je bil imenovan visokim komisarjem v francoski Severni Afriki general Henri Giraud, ki je v dveh vojnah dvakrat ušel iz [nemškega ujetništva. _____
VAŽNO ZA NASE STARO ČLANSTVO
Že vel let je bila pri naši Jednoti navada, da se je iz njene blagajne plačevalo
vse asesmente za one člane in članice, ki so dosegli 70. leto; pri tem je bil naravno tudi vpoštet njih asesment za bolniško podporo.
Ker je pa vsled vedno na-raščujočega števila članstva te starosti nastal v tem skladu primanjkljaj, je, kakor
znano minula naša XX. konvencija v )Chicagu z veliko večino določila, da morajo tako stari člani in članice od 1. januarja 1943 naprej SAMI plačevati asesment za bolniško podporo, pa naj so zavarovani v centralnem bolniškem skladu, ali pa pri društvu; vse druge Jednoti-ne asesmente se bo zanje še po starem načinu plačevalo.
Amerikanci so dospeli v Dakar
D a kar, 23. dec. — AniČftSke
čete so dospele v Dakar, važno in utrjeno pristanišče v francoski zahodni Afriki. V septembru 1940 so skušali Angleži in svobodni Francozi zavzeti to mesto, toda francoska garnizi-ja je napad odbila.
Ameriške čete so dospele v pristanišče ter šle takoj na delo ob strani svojih novih francoskih zaveznikov. Dospeli so v letalih, na ladjah in v motornih vozilih. Narod v Dakarju je Amerikance toplo pozdravljal.
ŠIRŠI ODBOR SANS
Prva seja izvršnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta se je vršila v torek, 22. decembra, v Chicagu. Navzoči so bili predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Prisland, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnik Rev. K. Zakrajšek, blagajnik Joseph Zalar, zapisnikar Mirko G. Kuhel ter odborniki Vincent Cainkar, Leo Jurjevec, dr. F. J. Kern in Frank Zaitz.
Zapisnik prvega Slovenskega narodnega kongresa je bil pre-čitan in sprejet. Zaključeno je bilo, da se tiska zapisnik v 3000 izvodih in se razdeli med kongresne delegate in lokalna društva slovenskih podpornih or-
V št. 49 Glasila smo poleg kratkega poročila o minulem Slovenskem narodnem kongresu navedli imena 11 članov in članic eksekutivnega ali izvr-ševalnega odbora S. A. N. S. in njih namestnike, danes pa prinašamo imena 40 članov in članic širšega odbora in 10 namestnikov te^naše nove narodne organizacije kakor sledi: Širši odbor:
ALESH Illinois.
FRANK, Chicago,
ARCH, DR., Pittsburgh, Pa. AMBROZIC URŠULA, Eveleth, Minrr.
BALINT MARY, Montana. BENEVOL CHARLES, Cleveland, O.
. .. ,	BRINCE GEORGE J., Eve-
ganizacij, obenem pa se apelira j j th Minn
Smrtna kosa
Cleveland, O. — Dne 23. decembra je v Clinic bolnišnici po daljšem bolehanju umrl obče-znani lastnik gocerije in mesnice v Euclidu Fred Jazbec. Pokojnik je bil rojen pred 51 leti v Sv. Petru pod Sv. Gorami na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Leta 1920 sta odprla trgovino s^Fr. Kramarjem na St. Clair in 39. cesta. Potem je imel pa tri leta trgovino na Thames Ave., zatem je bil nekaj let na 49. cesti med Superior in Payne in pred nekaj leti je kupil lepo stavbo na 821 E. 222 St. v Euclidu, kjer je vodil dobro idočo obrt. Za č&sa njegove bolezni je trgovino spretno vodila nje gova pridna soproga z ostalo družino.
Tukaj zapušča poleg žalujoče soproge Agnes, rojena Jur-kas, hčerko Ireno, znano odlično sopranistko, sinova Freda in Stanleya, v starem kraju pa brata in sestro. Pri hiši se je reklo po domače pri Sokolu. Poleg naštetih zapušča tudi več drugih sorodnikov. _^
INAVGURACIJA GUVERNERJA BRICKERJA Columbus, O. — Ker je bil
pri zadnjih volitvah sedanji go-verner. Bricker ponovno, in to že v tretjič izvoljen, bo uradno vstoličen ali zaprisežen v pon-deljek, dne 11. januarja dopoldne ob 11. uri. Inavguracija se bo vršila vsled vojnih razmer bolj na skromen način.
nanje, da pomagajo kriti stroške za izdajo.
Na lokalna društva vseh slovenskih podpornih organizacij bodo poslani apeli za organiziranje lokalnih podružnic SANS v svrho zbiranja prostovoljnih prispevkov za politično akcijo. Naprošeni bodo gl. odbori naših podpornih organizacij za finančno podporo ter da apelirajo na svoja društva za ustanovitev postojank ali podružnic.
•
SANS je registriran pri ameriškem justičnem departmentu in na sugestijo tega departmenta je bilo ime našega sveta spremenjeno v SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET (Slo-, venian American National Council).
Odbor je pooblastil pisatelja Louisa Adamiča, da posreduje pri governerju Lehmanu za pomoč v rekonstrukciji in rehabilitaciji uničene Slovenije.
Predsednik in tajnik sta delegirana, da tvorita deputaci-jo, v katero smeta po potrebi in nujnosti imenovati še druge odbornike, da osebno pone
BUTALA MATIJA REV., Joliet, 111.
DURN JOSEPH F., Cleveland, O.
ERMENC JOHN, Milvvaukee, Wis.
ERJAVEC JOSEPHINE, Joliet, 111.
GERM JOHN, Pueblo, Colo.
GNIDOVEC ALBIN REV., Ročk Springs, Wyo.
GORNIK JOHN, Cleveland, Ohio.
GOSPODARICH FRANK, Joliet, 111.
GRDINA ANTON, Cleveland, O.
JURCA MARY, Detroit, Mich.
KEBE MATTHEW REV., Pittsburgh, Pa.
KRAINTZ KATIE, Detroit, Mich.
KRASNA ANNA, New York
City.
LOKAR FRANK J., Pittsburgh, Pa.
MELJAČ ANTON, Cleveland, O.
MERVAR JOHANNA, Cleveland, O.
OKORN FRANK, Denver, Colo.
PETROVICH MATT, Cleve-
DRAGO SUROVO MASLO
Detroit, Mich. — Tukajšnje gospodinje so bile v minulih praznikih zelo nevoljne ker so morale plačevati tako visoke cene za surovo maslo. Cena is-tej?a je bila namreč $1.25 za en funt. Bližnji farmerji so ga gospodinjam prodajali po dolarju, toda v trgovinah je bilo pa surovo maslo za 25c dražje, in vseeno je bila vsa zaloga kmalu razprodana.
TRMOGLAVA JAPONSKA
* Washington.—Dasiravno določa mednarodna postava, da mora vsaka bojujoča se država naznaniti svoji nasprotnici imena vseh njenih vojnih ujetnikov, Japonska ni hotela tega izvršiti na nedavno prošnjo ameriške vlade.
-o-
LEPO BOŽIČNO DARILO
Dearborn, Mich. — Okrog 140,000 delavcev pri Ford Motor Co. je dobilo letos za božič do $9,000,000 v bonusu.__
sejo na pristojna mesta v	O
Washington resolucije,, ki jih je sprejel kongres.
Administrativni urad SANS se bo nahajal v Chicagu, politični pa v Washingtonu, slednji potem, ko bodo finančna sredstva dopuščala.
Na vse slovenske časopise in revije se apelira, da PODPIRAJO DELO, katerega bo vršil SANS na podlagi resolucij sprejetih na kongresu, posebno za ZDRUŽENJE SLOVENIJE V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI. Nastopati moramo enotno v besedah in dejanju.
Mirko G. Kuhel, zapisnikar.
DOLG STRICA SAMA
Washington.—Letos dne 30. novembra je skupni narodni dolg naših Združenih držav presegel znesek sto miljard do-1 ar j ev ($100,379,324,851.62). Na en sam (prejšnji) dan je ta dolg narastel za $446,735,-000.
o
POLUTNIK MARY E., Lorain, O.
PONIKVAR JOSEPH, Cleve land, O.	e
PREDELICH MARY, Montana.
PUNCAR FRANK, Milwau-kee, Wis.
RADOVICH ROSE, Pueblo, Colo.
SHULAR ANTON, Kansas. TURK JOSEPH, Cone-maugh, Pa.
TERCELJ JOHN, Pennsyl-vania..
VELIKAN FRANK, Indianapolis, Ind.
VODUŠEK VITAL REV. San Francisko, Cal.
WEDIC FRANK, Joliet, 111.
ZALOKAR AGNES, Cleveland, O.
ZARAJŠEK JOSEPHINE, Cleveland, O.
ZBAŠNIK ANTON, Ely, Minn.
ZORC JOSEPH, Waukegan, 111.
ZORMAN IVAN, Cleveland,
AG1TIRAJTE ZA MLADIN'\ohio, 5® ODDELEK! ..... _	a*Ue na 0 Strani)
NO. 52 — STEV. 52
VOLUME SJV1II — LETO XXVIII.
IZJAVE, PETICIJE IN RESOLUCIJE, SPREJETE NA SLOV. NAR. KONGRESU V CLEVELANDU, 0.
GLAVNI ZAKLJUČKI PRVE SEJE EKSEKUTIVE SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
ltl7. Avthorlsed en May ZZnd. lflt,
CLEVELAND, O., 30. DECEMBRA (DECEMBER), 1942
Glasilo K. 8. «/77 SL Clair
Voščim vsem skupaj srečno novo leto! S pozdravom, August d. VerbU, Ujnik.
DRUŠTVO SV. KRISTINE, ST. 219, EUCLID, O.
Naj prvo naj omenim udeležbo ka naši zadnji seji. Zelo sem bila razočarana! Za isto sem razposlala 150 vabilnih kartic, pa se vas je udeležilo samo 24!? To je slabo znamenje od vaše strani, ker se ne zanimate za društvo in ne vpo-števate prošnje odbora. Ali bo šlo to še tako dalje? m
Na tej seji je bila odobrena važna določba ali novi red pri društvu v zadevi plačevanja asesmenta. Jaz NE bom več nanj čakala ali ga kolektala po hišah kakor dosedaj! Pomnite to! Vsak naj skrbi zase, plača naj na seji ali 24. v mesecu v cerkveni dvorani, 25. pa pri meni, doma. Tako pobiram
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 119, ROCKDALE, ILLINOIS
Drage mi sosestre: S temi
dopisi
(Nadaljevanje z 2 strani)
so res vprašali sina Jožeta, naj pride domov. Toda kaj jim je odpisal: "Mati, pri svoji najboljši volji tega ne morem storiti, ker^moj dom je v Clevelandu, O."
Nekaj tednov po njegovi izvolitvi so prijatelji Joseph Ko-vacha priredili njemu v počast banket, katerega se je udeležilo nad 500 ljudi. Navzoči so bili razni govorniki. Neki govornik, rodom Hrvat je med govorom omenil tudi sledeče: "Hvala vam Slovenci, ker ste postavili takega kandidata v osebi Mr. Joseph Kovacha. Nikar pa ne mislite, da ste ga vi sami izvolili, četudi vas je dosti; pomagali smo ga izvoliti tudi Hrvatje in drugi. Volili smo ga pa zato, ker Mr. Joseph Kovacha poznamo, da je sposoben in vreden tega urada."
Na omenjenem banketu je bil za stoloravnatelja Rev. Louis Baznik, v Clevelandu rojen Slovenec. Ko sem poslušal njegov govor, bi si nikdar ne mislil, da je rojen v Ameriki.
Ribničana pa nisem nobenega videl na banketu (mislim poznal ga nisem, izven moje malenkosti). Ampak videl pa sem Ribničanko v osebi Mrs. Albina Novaw, urednico mesečnika Zarja, glasilo Slovenske ženske zveze. Ona me je že v tretjič očarala z njenim odločnim in prikupi j ivim nastopom. Na ta način smo bili torej tudi Ribničani častno zastopani.
Našim ljudem na Aurori, Minn., pa ni treba misliti, da so bila našemu Joe Kovachu pota v ClevelanduL^s cvetlicami posuta; on jv preizkusil tudi marsikatero bridkost. Toda njegova neomajena trdna volja je premagala vse zapreke. Moj namen in želja je, da mi, auror-ski Slovenci, predočimo našim sinovom in hčeram Joseph Kovacha za zgled, kaj se lahko doseže, ako gre človek z dobro voljo in poštenostjo naprej. Lep zgled nam je Joseph Kovach, ker je zelo priljubljen pri vseh, posebno med našim slovenskim narodom.
Umestno je, da s tem čestitam Kovachevi materi, ker so vzgojili tako ddbrega sina. Da bi jih ljubi Bog ohranil zdrave in vesele še na mnoga leta. Sin Joe pa naj bi redno vsako leto prihajal k njim na počitnice.
Tebi, Joseph, pa tudi jaz kličem kakor je omenil govornik Resnik; da delaj za narod tudi v bodoče kakor si dosedaj in Ti želim mnogo uspeha v novem uradu.
Srečno in blagoslovljeno novo leto želim vsem znancem na našem železnem okrožju, in vsem čitateljem Glasila! .
John Debel j ak Sr. (Jošče), član društva št. 131 KSKJ.
slovenski vojak vas pozdravlja
S tem iskreno pozdravljam vse članstvo naše Jednote, posebno pa člane društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111. Želim tudi vsem srečno novo leto 1943 in da bi v tem letu Združene države s svojimi zavezniki dosegle sijajno zmago, pa se bomo zopet doma videli!
Pvt. John E. Nahtigal, Co. "A," 777th M. P. Baon.
Hawthorne, Cal.
NOVOLETNO VOSClLO
Kako hitro nam čas beži in v dolgo Večnost zgine! Če človek prav vesel živi, vse časno hitro mine. To mislimo današnji dan, ker čas je leta dokončan, to naj nam srce gine.
Uspešno in srečno novo leto želim vsem našim ameriškim slovenskim vojakom, kjerkoli se nahajajo. Uspešno zmago in srečno vrnitev!
Enako moje iskrene novoletne čestitke naj veljajo tudi vsem čitateljem tega lista.
, , Ivana Kršul, 5618 Keystone St. Pittsburgh, Pa., 30. dec., 1042. -o-
Polnočnica
Cerkovnik v Donkerboschu je imel tudi trgovino, oziroma tr-( govec je bil zaeno cerkovnik. Umrl ni skoraj nihče. Mala vasica je stala sredi samote Kem-pijskih smrekovih gozdov. Tu ni bilo ne šole ne pošte. Otroci so morali iti vsak dan poldrugo uro daleč v Vennenkem v šolo, v trg, ki je bil za nekaj kvadratnih metrov večji ko vas. Ti so prinesli za župnika in cerkovnika časopise in če je bilo kako pismo na koga, ga je ven-ennkemski poštar pripeljal s kolesom. O takem dogodku so govorili v vseh hišah. V Donkerboschu je moral biti človek na vse pripravljen, če je dejal župan, kmetič, ki je bil nekoč vojak in je le za silo znal brati, da je "puška ena luknja z železom okrog in okrog obdana, si mogel reči o vasici, da je vas pot z ilovnatimi kočami ob straneh! in s -slamnatimi strehami na vrhu. Konec poti, kjer je zavila v mrke gozde, je stala cerkvica iz rjavega, železnorudnatega kamenja.
IZ PENNSYLVANSKIH GOZDOV
Kane, Pa.—Iz te naselbine menda še ni bilo nobenega dopisa v*Glasilu; zato bom jaz bolj na kratko opisal, kako se imamo tukaj. Pri nas je največ gozdarjev, ki so raztreseni po šumah daleč eden od drugega. Tistih Slovencev, ki živimo v tej naselbini, nas je samo osem družin, ostali so pa Italijani in, Švedi.
Tukaj je več papirnic, kjer se izdeluje vojaške srajce in puškina kopita, ter še več drugih reči za vojno.
Tudi od tukaj, kakor od povsod gredo fantje k vojakom, ali v armado Strica Sama; od nas so odšli že trije, enega :pa še čaka; torej bomo ostali doma samo še starejši in pa otroci. Bog daj, da bi se kmalu zdravi in zmagoslavni vrnili med svoje domače!
S pozdravom do vseh čitate-ljev tega lista, posebno pa one v Forest City, Pa., mojih starih znancev.
Matija Debevec, 330 Janeway St.
V noči 23. decembra, ko se je Vas v snegu in samoti zlila v eno samo celoto s tišino noči in neskončnimi, zasneženimi daljavami pušče, ko da je sploh ni več, je nesel cerkovnik mimo kuhinjskih vrat neko težko, veliko reč ven na vrt k zadešnjim vraticam. Ondi je najprej pogledal čez ograjo. Nikogar ni bilo videti. Zasnežena pokrajina je bila sama zadosti svetla, tako da je bilo moči daleč videti in nebo se je svetilo in lesketalo v samih zvezdah. Cerkovnik je tisto reč previdno položil na tla, cdprl vratica, šel pogledat, ali je brv čez potok dovolj močna, nat#se je vrnil po tisto reč na vrt. Sopihal je pod bremenom in je z nogo potegnil vratica za seboj, da so se zaprla. Proti cerkvi se je odpravil in šel vzdolž potoka, ki je zamrzoval. Svojo skrivnost je nesel v noč. Tako majhnega se je čutil, strah ga je bilo in dozdevalo se mu je, da vse preži nanj in ga ustrahuje in skrivši rovari proti njemu. Kakor bi bil tat, tako se je plazil po poti. Mahoma je sam sebi dejal: "Saj in potrebno! Saj me tako nihče ne idi!" In začel je hoditi pokonci, sopihajoč pod veliko težo. Previdno je stopal in se izmikal kamenju in jamam na cesti. Skoraj je opešal in po-tipal se je, ali ima ključ zakristije pri sebi.
Prisluhnil je. Nekaj je opre-zovalo okrog njega, nekaj ga je oprezovalo iz grmičja. Začel je moliti in si je spet nadel tisto veliko reč na ramo. Kmalu je dospel na pot, ki je bila polna snega. Tu je bila na levi cerkev in na desni grm s strašilom.
Zdaj je začel kar teči. Prav ko si je dejal, da ne bo šel skozi rešetkasta vrata, temveč da bo kar splezal čez pokopališčni zid, je iznenada zaslišal glas za seboj:
"Hej, Jakob, kam pa tako pozno?" Bilo mu je, kot bi treščilo vanj. Niti stopiti ni mogel več. Začel se je tresti in se je skoraj zgrudil na kolena. Ni se upal ozreti se. Straši ga!
Mrzel znoj mu je curljal po licih, vendar ni izpustil tiste velike reči.
Škripanje stopinj se$ mu je bližalo. "No, Jakob, ali je tako težko?"
"Oh, Feliks, kako si me prestrašil," je zavzdihnil cerkovnik ves olajšan, a zaeno se je zbal zaradi svojega bremena.
Feliks je bil postopač, orjaški človek. Med kučmo in pahovko je gledal krompirjev nos v svet in vlažni, rdeči brki so viseli pod njim.
"Feliks," je zaprosil cerkovnik, "le stran pojdi, bom že sam!"
"pomagal ti bom," je rekel .Feliks, "saj sopihaš, ko da bi tele nosil! Ali prihajaš s tisto rečjo iz Vennenkema?"
"Seveda, iz Vennenkema. Pa jo bom sam nesel. Kar pojdi!" "Kaj pa je notri? Jajca?" "Seveda, jajca," se je cerkov. nik medlo nasmehnil.
"Kakšna trapasta misel! Iz take dalje?! No, prijatelj, poji di!"
Feliks mu je hotel odvzeti mogočni omot.
"Ne, ne, pojdi stran, Feliks, pojdi, no! -čie se razleti, bova oba sfrčala v zrak."
"Kakšna jajca pa so potlej to? Le nikar me ne imej za norca!"
"Da, za norca te imam," je zmedeno izustil cerkovnik. Hotel je celo poklekniti, le da bi ga Feliks pustil pri miru. A ta je dejal: "Nekoliko časa grem s teboj, nato bom šel spet nazaj. Pravkar hodijo orožniki okoli in jaz moram svoje pajdaše opozoriti nanje. Totej f "Bom jaz nesel! Le nikar se ne trudi, zate je tako breme preveč!"
Cerkovnik mu ga je moral — hočeš nočeš — prepustiti! Toda v zakristijo mu ni smel dovoliti, potem bi bilo vse izgubljeno.
"Kar pomagaj mi, Feliks," je dejal cerkovnik. Molče in previdno sta nesla oba čudovito težko reč nazaj v cerkovnikovo hišo! Nalahno sta jo odložila. "Težka jajca," je zamrmral Feliks. Cerkovnik ga je prijel za obe roki:
"Feliks, moj ljubi prijatelj, prisezi mi, da ne boš o tem živi duši črhnil! Za božič ti dam liter najpristnejšega brinovca, ali pa celo dva, če bo treba."
"Lahko ti prisežem," je dejal Felik.i in je koj dvignil tri prste. "A daj mi rajši kar koj tisti liter, drugega ti pa kar pustim !"
"Velja! A jezik za zobmi! Pri Bogu in vseh svetnikih!"
"Saj veš, da sem divji lovec; držati jezik za zobmi spada k mojemu poslu. Pa piti!"
"Počakaj!" -r- Cerkovnik je odprl'hišna vrata, zvlekel je tisto reč v štacuno in je v temi iskal steklenico.
Feliks, ki ga je čakal pred vrati, je stekel z njo v temo, kot bi gorelo za njim. Cerkovnik pa se je žalostno vrnil v hišo.
Drugi dan je peljal podnevi zaboj za milo iz hiše. Kdo se pa briga za to, če cerkovnik pelje kaj v zakristijo? Nihče ne!
preko tihe ravni in je oznanjal rojstvo Gospodovo. Svet je prisluhnil.	1
Ko se je cerkovnik vrnil od zvonjenja, je v svitu sveč še enkrat naglo pogledal na uro. Zasmejal se je in se po vseh štirih splazil po stopnicah kvišku na kor. Zakaj pa ni več igral in pel? Ali je bil bolan? Ljudje so se ozirali navzgor.
Kaj pa je to? Poslušajte vendar! Angeli! Angeli! Lepo, oddaljeno petje je priplavalo in se počasi razvijalo v prekrasno simfonijo, ki jo je kronala pre-lest človeškega glasu, ki je bil tako brezmadežen in tako čist, ko da so se nebesa odprla. Ljudem je bilo, ko da jih je udarila božja roka. Kar zbali so se, a zaeno so se razveselili, ker je bilo tako lepo in brez dvoma bi jo bili popihali skozi vr&ta. če bi ne bil župnik mirno bral maše dalje. Vsi so se okrenili in pogledali kvišku. Tu je stal cerkovnik in se je jokal v svoj rdeči robec.
Tudi župnik se je ozrl. Resnično, lepo je bilo. Toda on je vedel, kaj je bilo to, zakaj, preden je bil odšel v masni obleki pred oltar, mu je bil cerkovnik šepetal: "Slišite, gospod, na kor sem postavil radio. Po povzdigovanju se b^> oglasil. Se prav tako izteče; maša Beethov-Ne prestrašite se! Upam,
novj
da boste zadovljni! Dan in noč sem se trudil. Dosti strahu in groze sem prestal zanj. In še steklenico brinovca sem dal Feliksu za to. Vam bom že še pozneje vse povedal."
Cerkovnik je smehljaje se zvonil. Ljudje so z laternami prihajali k polnočnici. Stari župnik je dal prižgati vse sveče, da je bila vsa cerkev ena sama luč. Cerkovnikov sinček je mi-nistriral. Cerkovnik je igral na harmonij in je pel, a pel je tako hripavo in slabo, da so se moški in fantje zadaj pod korom ozirali kvišku in se hihitali v klobuke.
Bilo je povzdigovanje. Vsi so pokleknili, zvon je pozvanjal
God 40 mučenikov
(Legenda Sandomierske opatije.)
Opat Sadok je obstal na najvišjem klinu tresoče'se lestve ter zgrabil z rokami za železni križ v oknu, se povlekel v globoki okenski prostor in se zlek-nil na široki, približno, tri sež-nje debeli zid, tako čla je imel prost razgled po oblici. Že nekaj dni so bila vsa dolnja okna samostana popolnoma zabita z deskami; pričakovali so napada. Samo po rdečem blesku, ki je motno sijal skozi gornja okna, je bilo mogoče sklepati, da so se v bližini širili požari.
Opat je s težavo porinil glavo skozi železno mrežo, njegov cbraz je hipoma pobledel od groze. Tri strani neba so žarele. Ni bil to odsvit onega, pa čeprav največjega požara, ampak istočasni žar tisoč požarov, celega kraja, ki je ginil v mukah jn trpljenju. Opatovo srce je ob tem pogledu žalil val krvi, močan kakor tok Visle, ki je tekla v dolini pod samostanskimi zidovi.
"Miserere mei . . . usmili se nas . . ." je šepetal. "Kaj so ti ljudje zakrivili? . . . Zakaj kaznuješ to ljudstvo, pobožno, delavno, voljno? Doslej sem godil, da Ti je drago nad vse, a glej, postavljeno je v uničenje . . . Zakaj tako, Gospod? Ni še preteklo tri sto let, kar je po-kristjanjeno, pa Te ljubi in je odkritejše in bolj čisto, kakor katerokoli ljudstvo na zapadu, ki že tisoč in več let hvali Tvoje ime . . . Poznam jih, Gospod, zelo dobro. Delal sem tu mnogo let, pred menoj so delali moji predniki. Delo, ki smo ga I opravili, je bilo iz Tebe in ne iz hudiča. In božje delo je rodilo sad. Učili smo jih moliti in tkati, bati se Boga in obdelovati zemljo, spoštovati božjo besedo in čebelariti. V življenje smo budili ljudstvo, ki je spalo. V nepreglednih gozdovih, v puščavah, v močvirih, kamor dotlej ni stopil človek, kjer sta gospodarila le tur in medved, smo v krvavem trudu skupno s temi ljudmi sekali starodavna drevesa in iz neplodne pušče delali rodovitno zemljo. Kjer se je soncu nasmejalo rodovitno polje, je kmalu vstala cerkvica in pod jijenim varstvom koče. Tri tedne že čakam v upanju, kdaj boš določil konec svojemu srdu
in gnevu ter ustavil pohod razdejanih satanov . . .
Toda konca ni in ni, bržkone ga tudi ne bo. Dovoljuješ, da pustošijo vso Poljsko povprek in počez, da uničujejo seme, ki smo ga mi vsejali. Saj skoraj ni ničesar več, kar bi nas moglo rešiti. Danes bodo požgali še mesto in samostan, potem pa bodo odšli naprej po seliščih. Kje jih boš zaustavil, zakaj si jim dovolil, da so pridrli celo k nam? Kaj ni to, kar se godi, konec sveta, ki ga je napovedal Janez v svoji Apokalipsi? . . ." Opat se je zavedel iz dolge zamišljenosti in previdno zlezel po lestvi navzdol, kjer so stali skrušeni patri in bratje. Bilo jih je štirideset. Stali so tam čisto tiho že delj Časa in si niso upali motiti opata v premišljevanju. Luči niso prižgali, saj je skozi "gornja okna padal krvavordeči blesk ognja in razsvetljeval notranjščino. Pri tem blesku je opat z očetovskim pogledom opazoval njih izmučena obličja ter rekel:
"Dragi moji! Ne smemo več izgubljati časa. Treba se bo lepo pripraviti . . ."
"Na kaj?" je vprašal brat Dominik, mladenič rožnatega in še deškega obraza.
"Na romanje do nebeških vrat, da bi se nam odprla . .
"Jezus, naš Gospod J"
"Glejte, v hiši božji smo, kjer.so nam potekla dolga leta verne službe. V hiši, ki smo se -zaobljubili, da je ne zapustimo, in kdo bo omagal v uri preizkušnje? Bratje, pripravimo se mdžato na mučeniško in lepo smrt."
Tih vzdih je bil odgovor na opatove besede, le mladi brat Dominik je zaječal in zajokal ob misli na muke.
"Sin mOj mali, Bog s Teboj, nikar se ne boj. Mnogo ljudi trpi in se muči vse življenje, da bi dosegli to, kar boš ti v eni sami uri. Kristusov vojak si. pa se pred bitko treseš? Ta boj bo za nas samo slava in zmaga. Smrt? Saj moraš'tako ali tako umreti, prej ali slej. Kaj se nisi zato rodil, da boš umrl in dosegel večno slavo?"
Dolgo je opat še govoril, da bi opogumil srca bratov.
Odpeli so molitve in legli spat kar v cerkvi, drug poleg drugega. Pod oboki je treper tal rdeči sij požarov, sen se ni mogel prijeti utrujenih vek. A vendar je noč mirno potekla. Ob sončnem vzhodu je opat s sobrati odpel jutranjice, potem pa sta dva meniha, kar se da hitro splezala v lino, da pogledata v svet. Strašni svit požarov se je gubil v veličastju sonca, toda do koder je neslo oko,
z vseh vidnih strani, se je dvigal dim, vlekel se je v gostem obroču, dvigal do neba, težke oblake, zatemnjeval del neba in se vedno bolj in bolj bližal. Izmenoma z ognjem se je kakor val pomikal naprej. Kamorkoli si pogledal, povsod je gorelo seno na skednjih in so bile v plamenih rodovitne sandomierske njive. Dušeč, bel dim je zajemal že samostansko zidovje. Ko ga je veter razpi-hal, so na sivem pogorišču za-temneli oblaki konjenikov. Od daleč jih je bilo videti kakor Čredo zajcev ali miši. Z veliko naglico so se bližali reki Visli in čez nekaj očenašev sta redovnika že mogla razločiti pri-huljene jezdece na nizkih konjih divjajočih z dimom preko zogljenelih polj. Da, da, to so oni, sinovi peklenski, Tatari, Čisto pravilno imenovani: Bič božji . . konec vsega.
nekje na drugem svetu in v čisto drugem času, za cela stoletja naprej in čita o nekem opatu Sadoku, ki so ga ubili pogani.
"Oče Rafael," je rekel s stisnjenim glasom, "preberi berilo, nekaka megla mi zaslanja oči."
"Na dan . . je začel in prenehal, pogledal opata z začudenjem potem pa padel na kolena in zajokal na ves glas.
Vrata so zaječala, en zapah je že popustil.
T^daj je opat spoznal, da se ne moti niti se mu ne sanja, zgrabil je Misale z obema rokama in z grmečim glasom čital takole:
Na dan blaženih opata Sado-ka in štirideset redovnih bratov, mučenih v Sandomieru, bere sveta Cerkev berilo sv. Pavla
Dvignili so se s kolen začudeni redovniki. Ničesar niso
Ure so tekle počasi. Neskon- razumeli, v krogu so obstopiii čno dolge so jemale redovni-i oltar, opat pa jim je z radost-kom moč in pogum. Z voljo j nim obrazom kazal v Misalu opata so kakor lok napeti v eno j list, nad katerim je Bog naredil samo nezlomljivo voljo in eno J čudež. Na tankem pergamen-vero vzdržali ves dan, toda pre- j tu so se vrstile besede, okrašene hudo je bilo to za nekatere in j z zlatom in škrlatno barvo, polže niso imeli več moči. Tako so ne slave . . . eni na tihem jokali, drugi pa f Tako so spoznali veliko zakar na glas govorili ,da bi bilo 1 ščito in milost, ki jim jo je Bog bolje, da se sami končajo, ka- • izkazal. Njih srca so bila pol-kor pa da bi potem v ognju ali na sramu, pa tudi ponosa, ra-v še hujših mukah umrli . . . j dosti in poguma. Zbrali so se, Opat Sadovvk je klečai na stop-: ogledovali zapoved svoje bodo-nicah oltarja, poln smrtnega \ če slave, pa vsi žalovali, da mo-strahu je molil:	' re vsak "darovati samo eno živ-
"Kaj ne bodo zdržali do kon- Ijenje v zameno za tako nagra-ca teh težav?" Ni mislil nase, C.o, ki je niso bili vredni, tako ampak nanje. Hotel je skupaj so čutili. Zagorele so njih du-z njimi stopiti v dediščino ne- le v ljubezni do Boga, vzplame-beškega Očeta. Sklical in zbral j nele so njih duše v junaški moje vse okoli sebe in začel maše- j žalosti in radosti, opat pa je vati, kajti bilo je že popolnoma glasno vzdihujoč radi ganotja, svetlo. Za seboj je slišal tež- dokončal evangelij, šel v sredi-ko vzdihovanje in ječanje so- no oltarja in zmagoslavno-za-bratov, ki je preglasilo njegove pel na ves glas: besede. Neumirjeno srce mu! Čredo in unum Deum,!
je zatrepetalo od bolečin. Ne j-----------
more pomagati, ne vzdržati. Tedaj so Tatari vdrli v cer-Ne zna jih več navdušiti, ne mo- kev . . . (Zofija Kossak-Sze-re jih povzdigniti. On, opat,! zucka.)
samo on bo polagal račune o '	--
tem pred svojim Gospodom . . .T nekaj o glasb/
Obrnil se je od oltarja in z Najdragocenejši dar, ki ga jasnim pogledom proniknil doj^ clavtk prejel od Boga, je dna src vsem, ki so klečali j dar govora. z njim razodeva okrog njega. Vidno so trepe
tali, oči upirali v vrata, kajti besno tuljenje Tatarov je že obkolilo samostan in težka vrata so se stresala od udarcev . . .
Opat je obračal liste v Misalu in iskal berila za fa dan. Našel je pravo stran in začel citati, toda pri prvih besedah mu je zmanjkalo glasu. Od silnih udarcev je padal omet s stene, opat pa si je mel oči, kakor da se budi iz spanja in ni vedel, kje je in kaj se z njim godi. Nenadoma se mu je zazdelo, da je
svoje misli in čustva, z besedami uči druge, jih navdušuje za vse dobro in lepo, tolaži trpina, vedri žalostnim srce, vžiga vero, pogum.
Kadar se razvname srce v prav velikem navdušenju in je prepolno vere, ljubezni, veselja; žalosti in poguma, se govor dvigne više in više ter postane—pesem. In če se odene z glasovnimi zvoki, postane pe-ejn—glasba.
G 1 a s b e ne vidimo, jo lahko opazujemo in občudujemo, dokler hočemo. Glasbo samo slišimo. Ona je dih, ki plava v tračnih prostorih in gre mimo nas kot duh.
Koliko je glasba že stara? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Glasba je beseda srca, zato je stara kot človeški rod. Ona je materini jezik čutečega človeka. Narava sama nas sili, da vsa, količkaj važna čustva, izražamo v glasovih.
Glasba je torej stara kot človek. V začetku je bila sicer zelo preprosta: nekakšen vrišč in ropot, krik veselja in bolečine, vendar pa v določenem redu in gibanju.	- „
Glasba opeva naravna čustva, naravno krasoto. Opeva sončno pomlad, košate gozdove, snežne planine, sinje morje, bledi mesec, zeleno reko, nizke gorice itd.
, —Courtmy N. Y. DAILY MIRROB
RAZOČARAN FARMER
Farmer Peter Serafin v St. Henens, Oreg., ima izborno kravo mlekarico holštanjske pasme, ki je zadnje tedne hodila s praznim vimenom domov s paše. Zdaj je dognal pravi vzrok na svoje razočaranje. Ko se je krava pasla, so jo hodili mladi lačni jeleni iz bližnjega gozda sesat, čemur se sivka ni nič branila.
"turno k. s. k. jebrott
•UT n. nftATO A'
uRsnmftTvo XN UPRAVJCDSTVO
(BjnunD,0Bi0
Vrt rokopisi ln oglaM morajo biti t naiem uradu
" - h priobčite* ▼ ttevilkl nastopnega tedna
Za neslane
leto-
m Amerika..
..$0.84 .J1.60
Za inoirmstru-
,$3.00
OFFICIAL ORGAN OP AND TOBaJSHiro BY THE GRAND CABMIOL^N^OViaf^lV	UiaON <* "" U " B
8117 R. CLAIR AVSNUI
CLEVELAND. OHIO
ma
Terms of sobecrlption:
nonmembers............
.40.54 L. $1.60
Pmetgn Oountrt«
____$3.00
88
ob koncu leta
Usodno leto 1942 je za nami, jutri večer se bo za vedno od nas poslovilo. Njegovo slovo in prihod novega naslednika 1943 ne bomo obhajali tako, kakor pred leti nazaj, kajti hrupnost m čezmerno razveseljevanje ni na mestu za časa vojne.
Poglejmo ob tej priliki malo nazaj v spominsko knjigo nase Jednote za leto 1942. Na prvem mestu bo označena naša minula 20. redna konvencija v Chicagu, 111., ki se je na tako lep način končala zopet v rekordnem času ob največjem dosedanjem številu navzočih delegatov in s tolikim številom ponovno izvoljenih glavnih odbornikov in odbornic.
V letu 1942 je naša podporna organizacija tudi v vsakem oziru dosegla svoj višek; pred vsem v solventnosti 127.24% Iz nekega uradnega poročila posnemamo, da znaša povprečna solventnost 20 največjih in najbolj znanih ameriških in kanadskih zavarovalnih družb samo 105.12%, torej, jih naša Jednota prekaša za 12.12%, kar je lahko velike važnosti in ponosa za vsakega našega Jednotarja. Tako prekašamo v solventnosti tudi vse druge slovenske organizacije.
Napredovali smo tudi z našo financo, ali premoženjem, kajti isto znaša sedaj že nekaj nad pet milijonov dolarjev.
Tudi v skupnem članstvu smo omenjeno leto dosegli najvišje število v zgodovini Jednote; koncem novembra t. 1. smo
jih namreč šteli 38,293.
Če bi ne imeli nobenega smrtnega slučaja to leto, bi nas bilo 276 in še nekaj več, kajti do 30. novembra je umrlo 255 odraslih članov in članic in 21 otrok. Žal, da smo letos v oktobru vsled smrti zgubili sestro Agnes Gorišek, ki je 12 let vršila
urad prve porotne odbornice.
Med vsemi temi pokpjniki je bilo tudi sedem naših sobra-tov-VojalccK', ki so dali svoje življenje za svojo in našo novo domovino. Naj bo vsem tem pokojnikom ohranjen blag spomin in naj počivajo v miru božjem.
Drugo leto bo za našo Jednoto posebno važno; treba se bo namreč dobro pripraviti za njeno 50-letnico, katero bomo obha-iali začetkom aprila, 1944. Do istega časa moramo z združenimi močmi nastopiti, da bo naša Jednota štela ob svojem zlatem jubileju najmanj 40,000 skupnega članstva; to bomo skušali doseči v naši bodoči zlati jubilejni kampanji.
Naj še pri tej priliki omenimo, da bo naš marljivi glavni tajnik brat Josip Zalar dne 1. januarja nastopil 35. leto svojega vzornega tajništva pri naši podporni organizaciji, kar presega službovanje tajnikov vseh naših drugih podpornih organizacij v Ameriki. Naj mu veljajo torej v imenu ostalih glavnih odbornikov in vsega Jednotinega članstva naše iskrene čestitke. Dal Bog, da bi nam tajnikoval še mnogo, mnogo let!
letošnje novo leto
dvomiti saj ga je ravno te dni pred vsem svetom ponovil Goe-
bels na radio v Berlinu.
Tega strašnega časa smo se že takrat doma bali in gledali
z velikim strahom v bodočnost.
Odgovor slovenskega naroda doma, kakor tudi vseh drugih zasužnjenih narodov je bil že takrat: enako mi v svoje varstvo in obrambo! Sovraštvo do vsega, kar je nemškega, se je usedlo srloboko v duše in je v srcih vseh trpinov tako globoko, da se jih bo dalo težko krotiti tiste dni. Zdi se, da bodo to taki dnevi, o katerih je govoril Odrešenik, ko je napovedoval konec sveta, ko ie rekel- "Takrat bodo tako strašni časi, da bodo narodi koprneli od strahu ... In ako bi ne bili prikrajšani tisti dnevi, ne bi ostal noben človek 1"	,
Res se pripravljajo zavezniki, da bodo kolikor mogoče zasedli vse te dežele, kolikor hitro mogoče. Vendar za nekaj tako strašnega bo samo en dan dovolj, da bo tako strašan, da si ga
niti misliti ne moremo danes.	^	. ,
Zato trdno upamo, da nam bo letošnje leto prineslo gotovo zmago Toda obenem bo pa brez vsakega dvoma tudi leto tolikih grozot, da bo res "ves svet gorje klical."
Zato mi, ki verujemo v Boga, sledimo besedam božjega Zveličana ki je svaril svoj narod v zgoraj omenjenem prerokovanju- '"Molite, da bi bili tisti dnevi prikrajšani!" Da, moliti moramo! Nazaj k Bogu moramo! Kakor je prišla stra^ šna nesreča pogina židovskega naroda samo zato, ker "nisi spoznalo dneva svojega obiskanja," ker je zavrglo Boga in svojega Zveličarja, tako je prišla tudi sedanja vsa nesreča na svet samo prav iz tega vzroka. Stoletja so ubijali Boga v srcih ljudi, tudi
katoliških in krščanskih
Slednjič je prišla žrtev te protibozje propagande—odpadnik Hitler in pokazal vsemu svetu—kaj rodi tako strašno delo— strašno gorje!
Zato v novo leto s trdnim sklepom: Molili bomo! Delali bomo, da bo Bog prišel nazaj v srca ljudi! Da bomo zopet nazaj—ljudje s srcem in ljubeznijo!
Rev. K. h.
Kadar Marko pirhe bo delil, Kadar Anton z nam' bo binkošti slavil Kadar Janez Rešnje bo Telo častil tisto leto celi svet gorje bo vpil!
Tako prerokuje šembilsko prerokovanje. In to leto je 1943. Stari možje so ga nam otrokom pripovedovali. Sv. Marko pade na velikonočno nedeljo, sv. Anton na binkošti in sv. Janez na praznik sv. Rešnjega Telesa, kar se zelo redko zgodi.
Ce imamo to prerokovanje pred očmi, gledamo gotovo s strahom v novo leto. Voščili smo si sicer drug drugemu srečno novo leto. Toda saj se nismo mogli iznebiti v svoji duši velikega strahu pred bodočnostjo.
Ves svet je v tako strašnem požaru vojne, da tako strašnega še ne pomni človeška zgodovina. Grozote, s katerimi pobijajo zavajalci in nositelji "novega reda" svetu milijone krutosti, s katerimi nastopajo med njimi, vse je tako, da bi si tega še pred nekoliko leti niti v sanjah ne mogli misliti, da je mogoče na svetu pri sedanji kulturi človeškega rodu. Pa ne samo, da je mogoče, temveč vse to gledamo z lastnimi očmi. Človeški rod v dobah svoje največje divjosti in nekulturnosti, ni bil tako zverinski. Kri teče v potokih, solze bi napolnile oceane.
Samo obe Ameriki sta, sicer tudi v veliki večini v vojni, vendar še svobodni in varni pred temi krutostmi.
Zadnji meseci so nam prinesli, nekoliko svitlih nad z zmagami zaveznikov v Afriki, na ruskih bojiščih in na Pacifiku. Toda vsi državni voditelji nas svare, da je do popolne in končne zmage še dolga in zelo težka pot. In vse kaže, da bo ta pot, če že ne dolga, vendar pa za vse narode, tudi za pas v Ameriki, še zelo težka. Tudi naša država ne bo obvarovana teh težav, ki 3d tako nujno zvezane z vsako vojno.
Se težja in strašnejša pa bo ta pot za vse nesrečne pod-jarmljene in zasužnjene narode, dasi grečlo že sedaj po tolikem križevem potu trpljenja, da so celi narodi v nevarnosti, da ne poginejo popolnoma.
"Ce bo Nemčija propadla, bo ž njo propadel ves svet!" žuga svetu najnesrečnejši človek, ki ga je rodila sedanja doba— mednarodni gangster Hitler.
Še ko sem bil v Ljubljani, so Gestapovci govorili po mestu vsakemu, da imajo vsi Nemci, pa naj bodo to vojaki, ali gestapovci, ali privatniki, od Hitlerja nalog: "Kadar boste izvedeli, da bo Nemčija propadla, tedaj koljite, po&igajte, uničujte! Cim več tem bolje!" O resničnosti tega ukaza nimamo vzroka
Velikanski razVoj produkcije magnezija
Ameriška produkcija vsled pritiska vojnih potreb se razvija v takem obsegu, kakršnega osišče gotovo ni nikdar pričakovalo. Hitro rastoča proizvodnja magnezija, prepotrebne kovine za vojne svrhe, služi v primer.
Magnezij je jako važen v modernem vo j skovan j u. Iz n j e-ga prihaja najvažnejša snov za izdelovanje vžigalnih bomb. Ker ta kovina je bolj lahka kakor aluminij, jo radi tega vpo-rabljajo za aeroplanske sestavine. Lahka težina je dejanski napotila mnogo strokovnjakov, da pretresu jejo mogočnost, da se bo sčasom sploh vporablja-lo magnezij mesto aluminija, kjerkoli produkcija zahteva najlažjo mogočo težino. •
Leta 1940 so Združene države producirale le 12,500,000 funtov magnezija, dočim proizvodnja Nemčije je isto leto znašala 42,000,000 funtov. Koncem leta 1942 bo letošnja produkcija magnezija v tej deželi narastla na 200,000,000 funtov, dočim letošnja produkcija Nemčije ne more biti večja od 100,000,000 funtov.
Kam pa gre ta hitro rastoča zaloga magnezija? Prvič v naše zrakoplovstvo. Tovarne ae-roplanov vporabljajo približno 75 odstotkov celokupne proizvodnje. Ko se proizvodnja še poveča, bodo rabili še večji del. Sedaj skoraj 200 funtov magnezija* gre v vsaki aeroplan. Pričakuje se, da v bodočnosti skoraj 500 funtov te kovine bo šlo v vsaki aeroplan. Morda še več. N*eka aeroplanska tvrdka proučuje načrte, po katerih bi ves aeroplan, vkolikor se tiče kovinske sestavine, obstajal "iz magnezija.
Sedaj pa gre večji del magnezija v konstrukcijo letalnih strojev. Letalni stroj je srce aeroplana. Stalno se zahteva, naj ima stroj večjo moč, večja moč pa se more dobivati le potom večjih konjskih sil. Problem inženirjev je povečati konjsko silo letalnih strojev, ne da bi se povečala teža. In ravno zato prihaja magnezij toliko vpoštev, kajti je za eno tretino lažji kot aluminij.
Tudi v drugih pogledih je magnezij boljši kot aluminij. Začetkom vojne so izdelovate-lji aeroplanov spoznali boljše vrednosti magnezija in začeli so vporabljati magnezij, samega ali v zmesi z drugimi kovinami, za oljne tanke, pod, par-ticije, instrumentalne plošče in druge dele. Zaloga magnezija pa začetkoma ni zadostovala za
hitro rastoči produkcijo aeroplanov. Hitri razvoj proizvodnje magnezija pa je vse to spremenilo. Magnezij je sedaj na poti, da postane kovina bodočnosti.	J
Druga raba magnezija za časa vojne je v izdelovanju vžigalnih bomb. Izdelovatelji streliva vporabljajo skoraj ves preostanek zaloge. Magnezij gre v izdelovanju razsvetljenih krogel za nočno streljanje, žar-nega prahu in razsvetljevalnih ognjev, pa se rabi tudi za noč-iio fotografiranje in za izdelovanje vžigalnih bomb.
Občinstvo ni dosedaj slišalo mnogo o magneziju. V naravi se magnezij ne pojavlja v kovinski obliki. Kovina je razmeroma nekaj novega. Prvič se je pridelala v kovinski obliki potom elektrolize iz ene njegovih soli, in to leta 1808. Najstarejši in najbolj enostavni proces je oni, ki je v rabi v Michiganu. Slana voda se črpa iz podzemeljskih vrelcev. Ko izhlapi, preostajnejo magnezijeve soli. Spušča se potem električni tok skozi soli in posledica tega procesa je, da je eden izmed produktov ona svetla, srebrnasta kovina, ki se zove magnezij. Rabi se pa tudi mnogo drugih, bolj kompliciranih procesov.
Po mnenju znanstvenikov je magnezij peti najbolj obilni element v zemeljski skorji. Zato potencijalna zaloga v Združenih državah je ogromna. Nahaja se v morski vodi, v podzemeljskih slanih vrelcih in v kombinacijah z raznimi drugimi kovinami. Poprej so ljudje poznali magnezij le kot sestavino raznih sokov, kot so magnezijev sulfat, Epsom soli ali mleko magnezij e. Vporabljal se je tudi za fotografinja kot žarni prah.
Vsvoji kovinski obliki pa ima magnezij veliko bodočnost pred sebbj vsled svoje lahkote. Zato je vlada garantirala precejšnje milijone za razvoj proizvodnje. Sedanji cilj je doseči letno produkcijo 627,500,000 funtov. In k temu cilju se približujemo. To je začetek velike nove ameriške industrije, ki je že daleč prekoračila tekmece osišča. Common Council-FLIS. -o-
slovenski javnosti tole pojasnilo:
Za Slovenski narodni kongres in na njem smo se vsi ameriški Slovenci brez razlike kakoršne-gakoli prepričanja zedinili samo na programu: Rešitev slovenskega naroda doma, ki je Združena Slovenija kot državna sestavna edinica federativ« no urejene Jugoslavije. Ta program je privjalbil na kongres 519 delegatov, med njimi zelo lepo število duhovnikov, toraj od skrajne levice do skrajne desnice.
Kongres je imel svoj nominacij ski odbor, v katerem je bil tudi kanonik Rt. Rev. ,J. J. Oman, sodeloval je tudi Rev. Vodušek, ker nimam zapisnika še v rokah ne vem, ali je bil v odboru ali ne.	9
Ta odbor je predložil kongresu listo kandidatov, v kateri je bil predlagan Mr. Kristan za predsednika.
Zbornica 519 delegatov in de-legatinj, med katerimi je bilo veliko duhovnikov in večina katoliških delegatov, je listt^ soglasno sprejela in predlagane kandidate izvolila, med njimi tudi predsednika Mr. Kristana.
Volitve so se vršile popolnoma zakonito veljavno.
Zato nosi vso odgovornost za izvolitev vseh kandidatov, to je članov Slovenskega Narod
MOJA KOLONA
Piše Rev. K. Z.
"Za Srbe je zavedno nemogo- ločilo, naj pa prihranijo za na-če, da bi še kedaj mogli iti sku-1 daljne svoje razgovore, kakor
paj s Hrvati," tako trdi "Srbo-bran." Tudi del Hrvatov tako trdi.
Toda oboji bi pa ne smeli pozabiti, kaj se to pravi v Hitlerjevem in Mussolinijevem jeziku? Namreč popolna njihova zmaga, pa naj bosta na bojnih poljanah še bolj tepena in premagana. Kakor pri zadnji, tako jima gre tudi pri sedanji svetovni vojni v glavnem samo za eno zmago—preprečiti, da bi se Jugoslavija še kedaj mogla povrniti. Za to gre vse njihovo sedanje delo, da bi zastrupila zlasti Hrvate in Srbe s tolikim medsebojnim sovraštvom, da bo vsaka Jugoslavija že v kali zadušena, da je ne bodo hoteli niti sami Jugoslovani.
Oba vesta, kako je Jugoslavija potrebna pravilni ureditvi Evrope, to pa samo s tem, ker jima zapre za vedno pot proti vzhodu, kamor oba s toliko silo silita. Ako pa Jugoslavije ne bi bilo več, je ta njiju ovira šla in naj boste še bolj tepena in premagana, morda tudi vniče-na, sta zmagala. Prav lahko se bosta v nekoliko desetletjih zopet dvignila in pot proti vzho
du jima je odprta. Lahko bo-nega Sveta, samo nominacij ski; gta rovariia naprej, pa brez ne-odbor, ki jih je izbral in pred- varnosti, da zanetita kak polagal in zbornica, ki jih je so-, žar tako kmaiu> ker ne bo ovi- tem morejo napisati toliko go-glasno izvolila. Iz tega je jas- re Turčijo pa smatrata že ta- rostastnost, je nerazumljivo!
smo to lepo in pravilno naredili mi Slovenci.
Slovenci smo pa res prav lepo poskrbeli tudi pri nevarni točki Slovenskega kongresa, da je naš rekord ostal čist tudi do danes.
"Jugoslavizem je enak anti-amerikanizmu," to strašno trditev je "Srbobran" že parkrat napisal in sicer pod naslovom svojih člankov. Kako more take besede napisati tu v Ameriki kak južni Slovan—ameriški državljan, je nerazumljivo. Saj vendar vsi vemo, da je v načrtih naše vlade za Balkan najprej močna in velika Jugoslavija. Roosevelt je to jasno in nedvoumno povedal ministrskemu predsedniku jugoslovanske vlade, ko so bili zbrani v Beli hiši: Roosevelt, Churchill, • kralj Peter, Cordell Hull in Dr. Ninčič na zaupnem sestanku. Predsednik se je obrnil z odločno gesto k Ninčiču in mu je rekel pred vsemi:
"Gospod ministrski predsednik, Združene države nočejo nobene velike Srbije, nočejo nobene velike Hrvatske, hočejo pa veliko in močno Jugoslavijo!"
To prav.dobro vedo uredniki okrog "Srbobrana" in voditelji velikega srbijanstva. Kako po-
no, da je vse člane, tudi Mr., ko denenerirano, da jima bo Kristana, izvolii NAROD. Kar i sama padla v njunin žep kot je pa narod izvolil, mora biti zrela hrušfca -
veljavno in pravilno za vso našo javnost do prihodnjega kongresa.
Zato prosim vse urednike
Zato "nikdar več Jugoslavije, saj ne m o č n e in pravilno urejene," je samo zmaga Hit-
Ali ne vedo, da s tem jemljo zaupanje vseh zaveznikov tudi do Srbov? T
Slovenski narodni kongres jc sklenil, da bomo Slovenci poskusili vse, kar moremo, da se doseže med Hrvati in Srbi po-mirjenje. Da, kakor danes kaže razvoj političnih razmer med diplomati, je to nujno po-
Izjava tajnika SNS
Washington, D. C. — Ameriška Domovina je priobčila uvodnik, v katerem se izraža proti izvolitvi Mr. Kristana za predsednika Slovenskega Narodnega Sveta, češ, da je bil socijalist vedno, in da je prestar :
Kot tajnik tega Slov. Nar. Sveta se čutim dolžnega dati
lerja in Mussolinija. "Drang vseh listov v imenu umirajoče-1 nach Qsten„ ge je pomaknii da_
ga naroda doma, da ne prinaša-1 leč y Balkan Vprašanje za jo v javnost ničesar, kar bi mo-i Qba je pa gamo en0. AU je
glo kršiti naso tako potrebno modro če goSpodar sam odpreitrebno in sicer prav kmalu,
edinost in slogo. Ameriški S1°" | vrata svojemu*morilcu, razboj-	Ako se lo kmalu ne doseže, po-
venci ni treba, da bi sledili ka-; ^^ pr-de ubit družino?	i tem kaj? Posebno Slovenci
kim osebam tukaj, temveč je| Slovenija je tudi prva ob-	pridemo v strašno težavo, kaj
njih dolnžost, da slede samo — | rambena trdnjava srbstva, Hr-	in kako naj delamo potem za
umirajočemu narodu doma, < vatska druga. Ali res hoče srb-	rešitev slovenskega vprašanja?
njegovi obupni prošnji v nje- j gki narod gam podpretj ti dve	Ce ne bo Jugoslavije, in Zavez-
govem strašnem trpljenju: Re" SVoji najmočnejši in edini trd-	niki ne bodo silili nikogar v
šite nas! I njavi svoje lastne obrambe?	Jugoslavijo, ki vanjo sam ni
V Washingtonu, D. C., 15- j Na to naj pomislita oba. In to	šel prostovoljno, Atlantski čar-
dec. 1942. j je tista točka, na katero se oba	ter jih veže k temu. kam naj se
K. Zakrajšek, OFM, tajnik jkiJub vsem težavam danes,	obrnemo Slovenci?
Slovenskega Narodnega Sveta. pray jahko z(iružita v eno fron-	Zato bo imel Ameriški slo-
to. Za prepir in 'bročunavanja	venski svet sedaj ogromno tež-
bo pa potem dovolj časa, ko se	j ko nalogo, da jo. reši: ali spra-
vsi trije rešimo.	i va, ali začeti drugo pot.
-o-
DVE MOLITVI
(Prevod Andi£\v Gilliesove pesmi • Two Frayers")
Včeraj moj edini sinko svoj pregrešek je priznal, pred menoj zatem klečaje solzav molil, se^kesal:
"Dobri Bog, naredi mene, da kot oče bom močan, moder in previden vedno, hvalil Te bom dan na dan!"
Ko zaspal je sinko mali, k njemu jaz pokleknil sem, grehov svojih se kesa je srčno molil sem zatem:
"Bog, v otroka me pretvori kakor moj otrok je ta, čist, brez greha, ki zaupa v Tebe z dušo, iz srca!"
Ivan Zupan.
Naš rekord je či&t. Naša lepa sloga, ki se je tako lepo pokarala na zadnjem našem Narodnem kongresu, je nova slovenska zmaga v našem boju za svobodo naroda doma in sviti a točka v zgodovini ameriške Slovenije. Delegat je se najbrže tega niti daleč ne zavedajo. Na vladne kroge v Washingtonu je
ŽRTVE LAKOTE V ZAGREBU
Washington. (ONA) — OWI poroča, da je pretekli teden v Zagrebu, prestolnici takozvane neodvisne hrvaške države, poginilo od gladu 1,000 ljudi. Siromaki so se bili hranili z listjem in drevesnim ljubjem.
Tudi beograjsko Novo Vreme poroča o težavah s prehrano v Zagrebu. Nedičev list trdi, da vladajo težave povsod na Hrvaškem, a v Zagrebu, so tako pogubne, da kar cele rodbine umirajo od gladu in da po mestu tava na tisoče otrok, sirot, ki nimajo več staršev nitr strehe. Prosjačijo po ulicah za' košček kruha.
*
Radio Moskva poroča, da je železniški obrat na progah severno od Zagreba vsled sabotaže popolnoma ustavljen.
Turčija in Španija prideta
na vrsto v nekoliko mesecih, da jih bo Hitlerjeva pošast napadla, tako sodijo diplomat je danes. V Tuniziji bo popolnoma propadla nemško-italijanska armada. Samo vprašanje ne-' koliko tednov, ki da se bo to zgodilo. Zato sklepajo zavezniki, da bo Hitler udaril skozi
naredil ta naš nastop zelo ugo- Španijo in skozi Turčijo, kjer
de vpliv in nam pridobil veliko naklonjenost v marsikakem
edino še more. Kakor vsi trdijo, bo to odločilna bitka. Če se
uradu, kjer bo sedaj veliko laž- Hitlerju ne posreči, da bo v teh je najti prijateljska ušesa za j dve^ napadih prodrl in uspel, zahteve naroda doma, kakor do- je to njegov konec. Zlasti Turčija gleda s strahom na prihodnje mesece. Vendar kakor
sedaj. Blagodejen vpliv ^ to naredilo pa zlasti na bratska jugoslovanska naroda, Hrvate in Srbe, kar se bo gotovo več ali manj pokazalo v bližnji prihodnost. Pokazali smo jima, da se med brati vsikdar da najti kaka točka, ki jih zedini, samo ako je le malo dobre volje. Posebno v tako velikem času, kakor je danes.
Zakaj bi tudi Hrvatje pri svojem kongresu, ki ga bodo imeli 20. februarja, ne skušali doseči vsaj pri prvem svojem nastopu isto. Enako tudi Srbi. Potem bi se pa dala tudi med nami vsemi tremi najti enaka skupna točka, kjer bi se pa
pravijo, je dobro pripravljena, da bo Nemca sprejela po "turško."
Premog bo dražji po novem letu v Ameriki
Washington. — Premogarji bodo začeli po novem letu delati šest dni v tednu. To bo povzročilo, da se bodo cene premogu zvišale,, produkcija premoga bo pa dvignjena na tako višino, kot ni bila še nikdar v zgodovini Zed. držav.
Urad za kontrolo cen bo naj-
brže dovolil, da se bo premog združili vsi trije v enaki slogi, podražil okrog 20 do 23 centov Saj bo to vendar samo v korist pri toni. Od tega gre na račun narodu doma. Za to, če bodo ( za delo od 12 do 15 centov, 8 Hrvatje vsi, pri vsej svoji pe- i centov pa na račun dražjega strosti razlike v prepričanju, materiala, imeli pred očmi samo trpljenje Vladni delavski odbor je pri-
njih naroda doma, tudi za nje
volil, da dobe premogarji po 35
ne bo težko se na kongresu ze-	urah dela plačo časln pol za vse
diniti, vsaj v glavnih točkah	nadaljne ure. V premogorovih njihovega narodnega progra- zdaj delajo po pet dni na teden,
ma. Vse, kar bi jih pa lahko	7 ur na dan.
L S. t
JEDNOTA
•Tm i n 111 n nriii
Uatanorljene v Jolieta, DL, dne 1. igrOt, UN. Mapafcm f drtarl	dne u. jauuarJa, 1IM.
OLAVNI URAD: »1 N. CHICAGO BT, JOLTCT, ILL Telefon t glavnem urada: JoUet Mtt; stanovanje gl. tajnika:
Od ustanovitve do 30. novembra, 1342 znaša skupna izplačana podpora $4,553,127
Solventnoet 127.24%
__ olavni odborniki
častni frkdskdnik: frank opkka. north chicago, xix. Glavni predsednik. john okrm, »17 Kast "o" Bt, Pueblo. Ooio. Prvi podpredsednik: john zefran. 2721 W. lflth Bt, rTTiK—in. dl DrugI podpredaednlk: math pavlakovich. 4715 Hatfleid Bt, Ftttstfgh. Pa Tretji podpredaednlk: joseph leksan, 1M—2tod Bt, N. W, Barberton. o Četrti podpredsednik: miks cerkovnik. p. o. Bok >87, bj, Minn. Peta podpredaecfcilea: johana mohar, 11JS rum^^n. Ave, BhebOTgac vviaoonsln
fiegtt podpredaednlk: OSOROl PAVLAKOVICH. 4672 Pearl Bt, Denver, Ooio
Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Oblcago Bt, Joliet. DL PoznoCnl tajnik: LOUIS 2KLBZNIKAR. 351 N. Oblcago, St. JoUet. HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA, 361 N. Chfcaeo Bt, JoOet, HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 416 N. Oble—o St, JoUet. IUL Vrbovnl idravntk: DR M. P. OMAN. 0411 Bt. CUdr Ave, Otovatend. O.
nadzorni odbor Predsednik: OEOROE j. brince. 716 Jonee bt, Eretetb, Minn.
I.	nadzornica: MARV K POLUTNIK. 1711 SOtb Bt, Lorain. O.
II.	nadsornlk: FRANK LOKAR. 1352 Hawtborne St, Plttabargb. Pa. m. nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O, IV. nadsarnlca: MART HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland. O.
FINANONI ODBOR	a
FRANK J. GOSPODARIC, 100 Ruby Bt, Joilet, m. MARTIN SHUKLE. 81V Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WSktnsburg, Pa.
POROTNI ODBOR JOHN A. DECHMAN. 1152 Jancey St., Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milvaukee, wta. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, »45 Wadsworth Ave., North Chicago, DL
Vsa pisma ta denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj ae PoAUJajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St. Joliet HL; dopise d-uit vene vesti, razna naznanlo. oglase ln naročnino pa na GLASILO K. B E. JEDNOTE. 6117 8t. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
m.: 19211 Louis Sega.
Od druitva Presvetega J«w»o-vega it 70, St. Louis, Mo.: 34910 Lillian
GloS°dro8tva Marija Sedem Žalosti it. 81, Pittsburgh, Ps.; FF-37 Msry Louise Erdeliac.
Od druitva Marije Pomagaj it 119, Rockdale, ML: 28700 Dolores I. Wol*.
Od druitva sv. Cirila in Metoda it. 144, Sbeboygan, Wis.: 19248 Edvard Shlrcel.
Od druitva sv. Ane it. 170, Chicago, 111.: 22523 Theresa Haidinyak.
Od druitva Marije Vnebovzete it. 210, Universal, Pa.: 17818 Frank Ko-kal.
PRESTOPILA Od druitva sv. Cirila in Metoda it. 50 Eveleth, Minn. k druitvu sv. Cirila in Metoda it. 135, Gilbert, Minn.: 32532 Judith Ann Wallis.
PREMEMBE ZAVAROVALI NE IZVRŠENE IZ RAZREDA "AA" $500 V RAZ. "CC" $1000 Pri druitvu Marije Pomagaj it. 119, Rockdale, 111.: 33007 Janet Rae Rogina. ff"AA" $500 V RAZ. "BB" $500
Pri druitvu Marije Milosti Polne it. 114, Steelton, Pa.: 36319 Kathleen Ann Gustin.
■ "BB" $500 V RAZ. "BB" $1000
Pri druitvu sv. Ane it. 127, Wauke-gan, 111.: 36483 Andrev Francis Gerjol. "A" V RAZ. "AA" $1000 Pri društvu sv. Ane it. 170, Chicago, 111.: 26398 Mary Gyorkos.
"CC" $500 V RAZ. "BB" $1000 Pri društvu sv. Jožefa it. 57, Brook-lyn, N. Y.: 36348 Gerald Andrew Cvet-kovich.
ZNIŽALA ZAVAROVALNINO OD $1000 DO $500 Pri druitvu sv. Janeza Krstnika št. 143, Joliet, 111.: 36137 Dorothy Ann Plese.
IZ URADA GL. TAJNIKA
SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC NOVEMBER 1942. . MLADINSKI ODDELEK * NOVI ČLANI NAČRTA ''AA" Pri društvu sv. Štefana št. 1, Chicago 111.: 36554 Kathryn Oster man. 36555 Edward C. Sosenstreter III, 36530 Ka-ren Blazine. 36531 Karen Blazine 36532 Carol Julia Blazine
Pri društvu sv. Družine št. 5, L? Salle. IU.: 36356 Ronald Furar, 36557 Frank Furar.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 Joliet, 111.: 36558 Margaret Ann Verce-lote.
Pri društvu sv. Janeza Krstnika št
14, Butte, Mont.: 36577 Frances Florence Malesich.
Pri društvu sv. Barbare št. 23 Bridgeport, Ohio: 36559 Stanley Stem-kowski, 36560 William Alien Nameth.
"^Pri društvu sv. Frančiška Saleškeg? št. 29, Joliet, 111.: 36502 David Charles Juricic.
Pri društvu sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa.: 36533 Nancy Eitler.
Pri društvu Vitezi sv. Florijana št 44, So. Chicago, lil.: 36561 Michael Popovich.	.
Pri društvu Marije Device št. 50 Pittsburgh, Pa.: 36503 Marilyn Rose Vi-dina.	.
Pri društvu sv. Alojzija st. 52, indianapolis, Ind.: 36583 Stephen Wayne McCracken.
Pri društvu sv. Jožefa št. 53, VV»iKe-gan. 111.: 36536 Lucille Louise Sebenik.
Pri društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 70C St. Louis, Mo.: 36506 Johr Joseph Myerscough, 36507 Glennan Herman Myerscough.	.
Pri društvu Marije Pomagaj št. 78. Chicago, 111.: 26538 Eileen Mae Asich 36562 Judith Baker.
Pri društvu Marija Sedem Žalosti st. 81, Pittsburgh, Pa.: 36563 Charles Klysz, 36510 John Joseph Kruljac.
Pri društvu sv. Srca Marije št. 8b, Ročk Springs, Wyo.: 36564 Elsie Mae Hribar, 36584 Marie Zupence.
Pri društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet. 111.: 36512 Judith Ann Legan.
Pri društvu sv. Družine št. 109, V\ Aliquippa, Pa.: 36539 Patricia Ann Rus
sian.	.. .
Pri društvu sv. Srca Marije št. 111, Barberton, O.: 36513 Laurence George Lauter. 36514 Donna Jean Webb
Pri društvu sv. Ane št. 127, VVaukegan, 111.: 36567 Evelyn Mary Sczura-
nepri društvu Marije sv. Rožnega Ven ca št. 131, Aurora, Minn.: 36541 John
Rožnik.
Pri-društvu sv. Ane st. 134, apolis, Ind.: 36516 Peter Joseph Cher
Prfdruštvu sv. Ane št. 139,JLa SaUe IU.: 36568 Karen Harrison, 36543 Ko-
bert Alan Cassidy.	.
pri društvu sv. Cirila in Metoda št 144, Sheboygan, Wis.: 36o69 Michael
° Pri društvu sv. Jožefa št. 146, Cleveland. O.: 36570 Diane Marie Gozdi«.
Pri društvu Marije Pomagaj št lb4v Eveleth. Minn.: 36571 Ludvig Lau-
repn društvu Presvetega^Srca Jezusovega št. 172, Cleveland, O.: 36o74 Ronald Edmond Eiben.	uilwau.
Pri društvu sv. Ane št. 17o, Milvaukee, Wis.: 36581 Mary Poborsky.
Pri društvu Marije Vnebovzete 181, Steelton, Pa.: 36575 Carole Bratina
Pri društvu sv. Helene št. 193, Cleveland, O.: 36576 Olga Uršula Hamovec.
Pri društvu Marije Vnebovzete St. 203 Ely, Minn.: 36519 Elizabeth Joan Niemi, 36520 Mary Carol Skube.
Pri društvu sv. Neže št. 20b, bo. ^ni-cago, IU.: 36521 Arthur George Parratt 36522 Joanne Geraldine Crowley, 36523 x Shirlev Benda. 36524 Sharon ^nda
Pri društvu sv. Družine št 207, Maple Heights, O.: 36525 Judith Ann Po-
n Pridruitvu Marije Vnebovzete št. 210 Universal, Pa.: 36586 Gerald Michael
LOp?ndruštvu sv. Martina št 213, Colorado Springs, Colo.: 36526 James Anthonv Vidmar.	.	. q E
Pri društvu sv. Kristine št. 219 fcu clid. O.: 36527 Richard Louis Kid J. Pri društvu sv. Terezije št 225,So.
•Chicago, IU.: 36550 Bonn,e Lee Bos-
nak 36551 Richard Frank Cnban,
36552 James Joseph Plemich.
NOVI ČLANI NAČRTA "BB" Pri društvu sv. Jožefa št. 7, Pueblo, olo.: 36501 Russel Anthony Desalvo Pri društvu sv. Jožefa št. 53, VVaukegan, IU.: 36534 Arlene Frances Zaugra, 36535 Arthur William Zaugra.
Pri društvu sv. Jožefa št. 56, Leadville ,Colo.: 36537 Bernadette Vidmar.
Pri društvu sv. Janeza Evangelista št. 65, Milvvaukee, Wis.: 36505 John Mitchell Crnkovich.
Pri društvu Marije čistega Spočetja št. 85, Lorain, O.: 36542 Leonard Joseph Logar.
Pri društvu sv. Antona Padovanskega št. 87, Joliet, IU.: 36511 Vincent Joseph Marvic, Jr.
Pri društvu sv. Jožefa št. 110, Barberton ,0.: 36540 Anthony Kaluža.
Pri društvu sv. Jožefa št. 112, Ely. Minn.: 36515 Jerome Kuznik.
Pri društvu sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, O.: 36544 Paul Kovač, 36545 Bar bara Ann Carroll, 36546 Francis Marin Fartely.
Pri društvu sv. Marije Magdalene št 1-62, Cleveland, O.: 36547 Theress Streck, 36518 Joseph Skrab, 3651', Frank Gross Jr., 36580 Adele Theres? Gornik, 36579 Dennis Gunsch, 3657Č 3everly Ann Cresante.
Pri društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis.: 36548 Robert James Kerhin.
Pri društvu sv. Antona Padovanskega št. 185, Burgettstown, Pa.: 36582 \nita Pauline Zuemie.
Pri društvu Kraljica Majnika št. 194 Canonsburg, Pa.: 36549 Kenneth E Yarkosky.
Pri društvu Kristusa Kralja št. 226 Cleveland, O.: 36552 Susan Jane Papp Pri društvu Matere Božje Sinjske št 235, Portland, Ore.: 36528 Richard Zar-nado.	_
Pri društvu sv. Jožefa št. 249, De trčit, Mich.: 36529 Robert J. Shuman.
NOVI ČLANI NAČRTA "CC" Pri društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet, IU.: 36565 Robert Joseph Malcolm Pri društvu Marije Pomafaj št. 119 Rockdale, 111.: 36566 James Rungaitis.
Pri društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 172, Cleveland, O.: 36573 La-verne Jean Petek.
NOVI ČLANI NAČRTA "FF" Pri društvu sv. Cirila in Metoda št 59, Eveleth, Minn.: 36504 Louis B. Ur-biha.
Pri društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely. Minn.: 36585 Frank Muh-vich, 36508 Patrick James Zupancich.
Pri društvu Marija Sedem Žalosti št 81, Pittsburgh, Pa.: 365d9-William Joseph Benetz.
Pri društvu sv. Jožefa št. 169, Cleve land, O.: 36572 Francine Diane Ma rolt.
MESECA NOVEMBRA 1942 IZPLAČANA REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPILIM ČLANOM NAČRTA "AA" Dosežena starost 16 let Dr. Cert.
št. št.	Ime	Znesek
2 19211 Louis Sega................$ 10.50
119 26790 Dolores I. Wolz.......... 4.46
144 19248 Edvard Shircel .......... 1050
170 22523 Theresa Haidinyak .... 6.95 210 17818 Frank Kokal .............. 16.64
št. Ann
SUSPENDOVANI Od društva sv. Vida št. 25, Cleve land, O.: 27561 Mildred Habich, 27560 Irene Habich, 27559 Richard Habich.
Od društva Presvetega Srca Jezuso vega št. 70, St. Louis, Mo.: 34560 James J. Gustine.
Od društva Marije Pomagaj št. 78 Chicago, Ili.: 19664 Angela Goropsek.
Od društva sv. Alojzija št. 95, Brough ton, Pa.: 27865 Steve Metrovich, 30657 Ruth Metrovich, 29907 Edward Metrovich 27863 Mildred Metrovich, 33785 Helen Metrovich, 35823 Shirley Ann Metrovich.	.... . „ ,
Od društva Marije Milosti Polne št 114, Steelton, Pa.: 30809 Frances Zelko.
Od društva sv. Barbare št. 128, Et na. Pa.: 35172 Thomas Krizanic, 35173 Elizabeth Krizanic.
Od društva sv. Mickaela št. 163 Pittsburgh, Pa.: 35309 Mary Ann Ro iic. 35307 Anselm Rožic, 35308 John
ROŽIC.	...rt
Od društva Marije Vnebovzete st 181 Steelton, Pa.: 28817 John Smolcic, 33034 Theodore Husic, 33035 Anthony Husic.
ZOPET SPREJETI Pri druitvu Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, IU.: 34086 Ronald Matthew Stalcar, 31261 Rosemary Stalcar, 31262 Ferdinand J. Stalcar Jr.
Pri društvu sv. Roka št. 132, Frontenac, Kans.: 33304 Carmen Ann Scu-dieri.
PRESTOPILI V ODRASLI ODDELEK Od druitva sv. Jožefa it 2, Joliet,
Skupaj ....................................$ 49.05
IZ NAČRTA "BB" Dosežena starost 18 let
Dr. Cert.
št. št.
Ime
Znesek
1	15005 Joseph Fajfar ..........$ 4.24
2	32059 John Kambic Jr........50
2	26650 Mary Jane Libersher 4.46
3	31458 Joseph Kochevar...... 1.20
11 21407 Antonette M. Zefran 8.52 14 18225 Edward Markovich .. 2.68
14	28439 Frank Eltz ................ 152
15	20739 George P. Beljan...... 1.51
25 24705 John Smerke ............ 1-25
25 21148 Stanley Vovko .......... 2.63
29 22715 Beverley F. Pire............11.55
47 17907 Bernard Mladich ............10.50
52 18135 Frank Dezelan Jr..... 3.76
52	17556 Martha Stanich ................10.41
53	17251 Matt Miholich .......... 5.25
55 28668 Celia Slobodnik .......49
55 28670 Helen Slobodnik ...... 1.99
65 16584 Rudolph Alouf ........ 4.24
65 14924 John Kokolj .............. 4.24
70 27082 Edna Golobic............ 6.99
78 19561 Elsie Muha .............. 2.68
80	16516 Katherine Kralj ...... 4.24
81	19388 Esther Hudak ....................10.50
93 15499 Rafael Gazvoda........ 4.24
93 17705 Rudolph Mehle ................10.41
10 17448 Raymond Palcic ...... 525
13 16263 Stephanie Andolsek 4.24 15 18845 Frances M. Stimatz .. 2.68 18 20983 Albert Slapnicar ...... 4.33
123 19667 Mary Sikole.............. 1.51
123 27356 Helen Matusek ...... 2.13
43 31418 Lorraine Rogina.......25
46 17840 Mary Zaje ................ 3.76
160 19001 Marion Ruzich .....2.68
63 32153 Joseph Vinski...........50
176 19589 Mary Lucich ............ 2.68
178 27022 Alex Hocvath .............34
190 19022 Molly Chich .............. 4.79
193 20808 Albert Eger .............. 4.33
206 22890 Dorothy V. Jurincie 5.32
218	21401 Vera F. Badovinac .. 8.52 »19 20469 Rose Pavletich.......... 1.51
219	19491 Frances Intihar........ 2.68
246 23634 Barbara Kekich ........ 1-25
Skupaj
................................$178.76
JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -O
Kaj je z Novakovim besednjakom?
mesečno kampanjo, da poiščemo morda vsaj kakih 70 naSih
ljudi, ki bi bili pripravljeni vložiti- v izdanje te prepotrebne in splošno zaželjene knjige vsak po $100. S tem in pa ie nabranim denarjem, ki je naložen na hranilno vlogo v banki, bi šel rokopis Novakovega besednjaka v obsegu 850 strani lahko v tisk.
Kdor zmore in hoče pomagati, naj se nemudoma priglasi na spodnji naslov. Nekaj se jih je že prijavilo Zvonku Novaku na kongresu.
Ko knjiga izide, ji bo cena $5.00. Do 1. marca 1943 pa še vedno velja poprej določena cena — po $3.61 izvod. Kdor si hoče prihraniti $1.39, naj si naroči besednjak še pred zgoraj določenim rokom.
če bi dotlej ne bil naš cilj dosežen, bomo vrnili ves denar — vnaprej plačana naročila, prostovoljne prispevke in vse morebitne vložke. Od dobre volje naših ljudi je odvisno izdanje Novakovega besednjaka, ki si ga tako želi toliko rojakov in rojakinj širom po tej veliki deželi.
želeč vsem ameriškim Slovencem srečno novo leto, ostajam s toplimi pozdravi
Mrs. Agnes Novak 2506 N. Clark Street Chicago, 111.
-o-
Pismo iz domovine
Obnovljenje in razširjenje Jugoslavije, njen ravnopravni del bo vsa svobodna Slovenija na podlagi enakosti pravic in dolžnosti na federativni osnovi. Združitev z Bolgarijo, ustanovitev balkanske unije po vzorcu Združenih držav v Ameriki, a Jugoslavija naj bo hrbtenica tej uniji. Ne morem Ti tega vsega opisati. V Washingtonu so sestavili pravičen in lep načrt za ureditev Evrope, ki je danes vsa — v krvi. — Zakaj?'— S trdno vero upajmo na boljše čase — sicer je kanec z nami. Ko bi Ti čitala škofijski list, ki je namenjen samo duhovnikom.. Ob vse je ljubljanska škofija.
Lakota grozi; ves preostali živež morajo Lahi pošiljati Nemcem. Najhujše kar si pač moreš misliti, pa se godi onim, ki so pod Nemčijo. Prisrčnih pozdravov vsem! Sin umirajočega a upam, kmalu vstalega naroda. Ti pošilja izraze ljubezni in vdanosti do vseh, ki ste še naši. Sicer izginemo, če se nas dobri
Bog kmalu ne usmili dva milijona nas je . razmetanim mislim!" Tvoj in Vaš
. Samo Oprosti
J.
že nekaj mesecev ni bilo nobenega poročila o Novakovem besednjaku v naši javnosti. Zato se ni čuditi, če je več kakor dvesto delegatov in delegatinj na kongresu v Clevelandu vpra salo Zvonka Novaka: "Kaj je s tvojim besednjakom? Kdaj vendar že izide ta prepotrebna knjiga?"
Ker smo že več kakor sederr mesecev čakali odgovor od jugo slovanske vlade, do katere smf ie bili po dobrohotnem nasvetu ministra Snoja'obrnili za podpo ro v obliki primernega vnaprej plačanega naročila, nismo sami vedeli, pri čem smo.
Šele na našem narodnem kon gresu v Clevelandu je minister Snoj povedal mojemu možu, da ni v blagajni jugoslovanske via de denarja za kaj takega.. Tako vemo sedaj, da se več ne more mo zanašati na pomoč iz Lon dona. Toda na kongresu se je med delegacijo pokazalo tolikšno zanimanje za knjigo, da bi bila zares velika škoda, če bi ne mogla priti na trg in odtam med naše ljudi, pa smo sklenili še en krat poskusiti svojo srečo z dvo
Oseba, ki piše to pismo, je izdelala višje šole ter živi sedaj v izgnanstvu.
Ker je ravno prilika, se zopet oglašam. Kdo ve, kdaj bo zopet prilika, ali nikoli? Upam, da si dobila pismo in slike iz Portugalske. Morebiti bo še ta država primorana v svetovno vojno in strahoto . . .
če ne bo kmalu prišlo za našo domovino odrešenje, bom še jaz izginil iz te dežele, kjer sem zdaj, če bo količkaj mogoče kam. Kako je pri nas? Strašnejše sploh ne more biti. Kri nedolžnih ti-sočev in tisočev vpije po maščevanju. In veruj mi. Prišlo bo. Upajmo trdno, da kmalu. Ali moreš razumeti strašno besedo: preseljevanje. Družine raztrgajo: očete pošljejo v Nemčijo in Poljsko, če so sposobni za delo, žene zopet drugam; otrok je na stotine med prevozom zmrznilo, drugi so bili ubiti. Naša dekleta, — o groza, — morajo služiti in biti na razpolago nemškim vojakom. — Iz Kranja so na primer odpeljali J00 deklet. Ena je bila srečna, da je ušla. Pe klenski vragi! Vsa ubita je pri povedovala: Vsaka mora vzdr-žat od 15 do 20 vojakov na dan. Imenovana je pred odhodom tehtala 72 kil, sedaj tehta le 42 kil. Ko postanejo za nobeno rabo, jih spravijo na oni svet kot sploh vse bolnike.
Na Gorenjskem in štajerskem je grozno. Streljajo in obešajo jih kot živali. Na vsakega kje ubitega Nemca ubijejo po 50 do 100 Slovencev. Izseljevanje se v vsej svoji strahoti nadaljuje Iz Celja in okolice so pred par dnevi odpeljali 7500 ljudi; iz Gorenjskega 2000 ljudi. Iz obči ne sv. Jurij ob Južni železnici so vse izselili ter naselili Nemce Na štajerskem in Gorenjskem morajo pripraviti prostora za 200,000 Nemcev. Razumeš?
človek si težko predstavlja, — a je vse resnično, ne da se popisat. Kako pa je v provinci j i Ljubljana? Komunisti tu in tam pobijejo kakega Italijana. Zato trpijo nedolžni ljudje. Blizu Radohove vasi so ubili dva Italijana, — zato je 100 ljudi zaprtih. Pri Črnomlju 22 ustreljenih. Dne 1. septembra je bil za Ljubljano razglašen preki sod.
Letina je bila dobra. Zdi se, da bodo morali precej žita oddat. Za vsakih pet oseb smejo le enega prašiča zaklati. Ta zapoved velja od srede novembra, zato pa je tedaj po kmetih cvi-lilo, da je bilo veselje.
Naše stranke v Sloveniji so se zedinile. Narodni program je
Za vse one, ki so ostali še neverni Tomaži v Ameriki, je to dokaz, da se v resnici že vse objavljeno v časopisih godi v Sloveniji. To je privatno pismo ki je po skrivnih potih prišlo v Lis-bono, na Portugalskem, ker je bilo od tam poslano v Ameriko.
Pismo je bilo napisano dne 12. decembra 1941.
To je tudi dokaz, da bodo naši preostali ljudje v domovini rabili neizmerne vsote denarja in pomoči, ko bo končana vojna. Zbirajmo denar sedaj, ko je še čas, ko še delamo in ko lahko žrtvujemo nekaj denarja za naše bedne in trpeče brate in sestre domovini.	"D. ž."
v vzhodno Nemčijo. V Kranju, kjer je bilo aredišie tekstilne industrije v Sloveniji in kjer je
bilo v tekstilnih tovarnah zapo-selnih nad 10,000 delavcev, je večina tovarn že praznih, stroji pa preseljeni v Nemčijo. Slovenske šole v Nemškem delu
zasedene Slovenije so odpravljene i Učitelji in učiteljice, ki so jih naciji nastavili v Sloveniji, prihajajo iz najrazličnejših krajev raj ha in iz vrst najbolj zagrizenih članov avstrijskih nacij-skih organizacij. Otroci se celo na potu v šolo in iz šole domov ne smejo pogovarjati med seboj slovensko. Pouk je obtičal, kajti otroci ne razumejo jezika svojih učiteljev, ki so jim od prvega dne začeli vtepati v glavo dva nemška stavka: "Heil Hitler" in "Unsere Heimat ist Gross-Deutschland." Nedavno so ti nosilci kulture naročili otrokom, naj poiščejo slovenske knjige, kar so jih poskrili, in jih pfrineso v šolo. Otroci so jih, misleč, da jim bo dovoljeno v šoli slovensko čtivo, prinesli. Učitelji pa so knjige zmetali na kup in jih sežgali.
-o-
Četniki v Sloveniji
To in ono iz Slovenije
V Mostah se je dogodil prav posebno znamenit primer laške morale. Tam nekje je bil postavljen laški vojaški oddelek s stroj nfco, da čuva nad delom Most, ki so bile določene za hišno preiskavo. Blizu je bila mlekarna in lačni Lahi so dobili povabilo, naj pridejo na južino. Takoj so se odzvali in pustili strojnico na mestu. Ko so se najuži-nali in vrnili na svoje mesto, ni bilo strojnice nikjer. Slovenski fantje so jo bili namreč med južino odnesli, ne da bi Lahom povedali, kam naj jo gredo iskat . . .
Prav tiste dni, ko sem bil v Ljubljani se je vsesplošno govorilo, da so Nemci nekje na Štajerskem dva avtobusa, polna slovenskih otrok, polili z nafto in zažgali. Dalje, da po mnogih krajih vcepljajo otrokom bacile sifilisa in drugih spolnih bolezni, da na ta način narod že v kali zatirajo. Starejši mladini, zlasti dijakom in akademikom, pa da inokulirajo bacil tuberkuloze. Prav stare ljudi pa, ki so jim iz kakršnegakoli razloga na poti, morda zgolj z ekonomskega vidika, ne izseljujejo, ampak jih odvažajo v neko. bolnišnico iz katere .nihče več ne pride ven. Kvečjemu lepega dne dobijo sorodniki kupček pepela. Enaka usoda preganja bolne ali fizično pomanjkljive.
Naše knjige pobirajo .
Ljubljana, 19. marca. — Opozorilo novomeškega Dopolavora Predsedstvo občinskega Dopolavora v Novem mestu poziva vse tiste osebe, ki še imajo knjige, ki so bile last bivše Sokolske knjižnice v Novem mestu, da jih izročijo do 31. t. v sedežu bojevniškega fašija v občinski hiši. Vsi, ki v predpisanem roku ne bi izročili knjig, bodo izročeni policijski oblasti.
Tovarne selijo
Iz Slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Nemci, prihajajo poročila, da Nemci razdirajo tovarne in jih preseljujejo nekam
Delovanje aasedbenih čet v Sloveniji, ki so pretrpele v razdobju od 15. julija do 10. avgusta zelo težke izgube, se je v zadnjih dneh zelo umirilo. Laško napredovanje je ustavljeno skoro v vseh odsekih. Ponekod so naši bataljoni celo začeli z uspešnimi protinapadi.
Najbolj srditi boji so divjali zadnje dni v odseku Borovnica-škofja Loka, Grosuplje-Krim. To so osvojevači neprestano s topovi obstreljevali naše postojanke in sicer z ognjem iz 16 baterij, dočim so na okrožja Blok osredotočili ogenj iz 8 baterij in enega bataljona strojnic.
Najtežje izgube so imeli fašisti v nekem odseku, kjer so ujetniki sami pripovedovali, da je padlo v enem dnevu 320 vojakov in oficirjev.
Gverilci krimskega oddelka so v začetku avgusta poskusili nekaj posebno smelih podjetij, katera so srečno in uspešno izvedli. Dne 3. avgusta so gverilci te skupine vrgli iz tira vlak, ki je vozil laške čete proti Kočevju. Promet na tej progi je bil pretrgan celih 24 ur. . V vaseh Osredek in Centa, kjer ni bilo nobenih spopadov, so fašisti pomorili vse moško prebivalstvo. Ducate drugih vasi je zadela ista usoda. Fašistov-ski barbari so popolnoma do temeljev porušili Sodražico in zažgali in uničili vse kraje v južnih predmestjih Ljubljane na črti Grosuplje - želimlje - Brezovica - Borovnica. Vasi Mačkovec in Travna Gora so zgorele.
Neprestano bombardiranje in požiganje vasi in sel se nadaljuje v mnogih krajih Slovenije, najbolj pa v Beli Krajini.
Belokranjski gverilci S pomočjo petega oddelka slo venskih gverilcev nadaljujejo uničevanje obkroženih laskih posadk in zavzemajo posamezne, samotno ležeče utrdbe. Razen trdnjave Hrast, so belokranjski gverilci zavzeli tudi utrdbe Rožnem Dolu in Ratežu. Poslednjega so vzeli z napadom, v katerem je bilo ubitih 30 laških vojakov in ravno toliko ranjenih.
Drugi gverilski oddelek je zavzel laško utrdbo pri Zajcu (na cesti iz Novega mesta čez Gorjancev v Metliko) in ubil 20 la ških vojakov in častnikov. Naše izgube v teh bojih so bile izredno majhne in štejejo le 3 mrtve in 9 ranjenih gverilcev.
V Žirovnici
Prva skupina -slovenskih gverilskih oddelkov na Gorenjskem je v avgustu neprestano napadala nemške posadke in železnice. Več mostov je bilo pognanih v zrak, med njimi železniški most v Žirovnici.
Moštvo prve stotnije prvega gorenjskega gverilskega bataljoni j« obkolilo v bližini Žirovnice hišo, v kateri so bili nastanjeni prisilno mobilizirani Slovenci, ki so se udali brez boja. Gverilci so jih razorožili in poslali domov. Kokrška gverilska skupina je obkolila nemško vandarsko posadko v bližini Tržiča in pobila takorekoč vso fa-šistovsko garnizijo — 80 Nemcev. Gverilci so uplenili vbo vojno opremo te posadke.
Pri Podnartu so gorenjski gverilci pred kratkim vrgli iz tira nemški vojaški vlak. Veliko število nemških vojakov in častnikov je bilo ubitih in ranjenih. Zopet drugje so gverilci pognali v zrak tri tovorne avtomobile polne nemških vojakov.
-o-
Zed. države imajo dozdaj 58,307 vojnih žrtev
Washington.—Prvo leto vojne so plačale Zed. države z 58,-307 izgubami na moštvu. V tem številu so zapopadeni ubiti, ranjeni, pogrešani in ujeti, ali internirani v nevtralnih deželah.
Armada je izgubila 35,678 mož. Največ jih je beleženih pogrešanih v bojih na Filipinih. Natančno število ni znano, ker jih Japonci nočejo povedati.
Mornarica ima 4,532 mrtvih, 1,570 ranjenih, 8,636 pogrešanih. Marini imajo 1,120 mrtvih, 1,413 ranjenih, 1,926 pogrešanih. Drugi so pa od obrežne straže in trgovske mornarice. -o-
Zavezniki so izgubili že 564 ladij na Atlantiku
Associated Press poroča, da je bil izgubljenih zadnji teden na Atlantiku osem tovornih ladij. 74 mož posadke je bilo ubitih, 24 jih pogrešajo. Tri teh ladij so bile ameriške, tri angleške, ena belgijska in ena norveška. S tem je naraslo število izgubljenih ladij zavezniških ali nevtralnih narodov na Atlantiku na 564 od 7. decembra lanskega leta.
-o-
Ameriki preti nevarnost vsled vojne. Vsak državljan je dolžan, da po sveji zmožnosti kupi Obrambne bonde in znamke (Defense Bonds and Stamps).
-0-
Razne prireditve Jednotinih društev
9. januarja: Veselica društva Kraljica Majnika, št. 194, Strabane, Pa., v domu društva sv. Jeronima.
23.	januarja: Društvo Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, 0., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	januarja: 40-letnica'dru-štva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Mihvauekee, Wis., v Har-monie dvorani.
30. januarja: St. Vitus Boosters, Cleveland, O., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14. februarja: Veselica društva Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y. v Slovenskem domu na Irving Ave.
7. marca: 25-letnica društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., v Labor dvorani.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. -o-
GLASILO K.B. K. JEDNegE, DECEMBER 80t 1M2
dijaka, ki mi je pokazal pot k samostanu."
/Oalje prihodnjič.)
-o-
Spominjajte ae naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad JPO, sioven• ska sekcija!
LANŠPRESKI GOSPOD
ZGODOVINSKA POVTST Spisal dr. Ivan Pregelj
Id izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
SIRŠ1 ODBOR SANS
(.Nadaljevanje • 1 strani)
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, tsčno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
točno o vsem informirani, kot o novih zakonih, o tem in onem in o vseh dogodkih v svetu—Ce niste, gre marsikaj mimo vas, kar bi morali vedeti in o čemer bi morali biti poučeni. Vse to vam nudi slovenski dnevnik
Z žalostnim srcem in objokanih oči naznanjamo tužno vest« da je preminul naš ljubljeni soprog in dragi oče
Anton Matkovič
Star je bil 69 let. Umrl je pol mesec dni trajajoči pljučnici, previden s ev. zakramenti, katere je rad prejemal tudi v svojem življenju.
Pokojnik je bil doma iz vasi DraMči, št. 36 pri Metliki v lepi Beli Krajni, na katero je bil vedno ponosen.
Zapušča neutolažljivo soprogo in pet hčera ter enega sina, ki je v Eureka. Cal. Station agent Večina teh je poročena in so bili vsi ob njegovi smrtni postelji, od katerih se je še pri polni zavesti za vedno poslovil.
Pogreb se je vršU s peto (leviti) sv. mašo zadušnico. ki jo je daroval (naš domačin župnik Rev. S pehar, ki je pel svojo novo mašo pred dvema letoma v naši cerkvi.
Pokojnik je prišel v Crested Butte pred 46 leti, dve leti zatem (1898) se je poročil z Miss Marv Slogar, rodom iz Boldreža. št. 13, fara Radcvica v Beli Krajni. Poleg že' omenjenih otrok je nama en sin umrl v otroških letih.
Spadal je k društvu sv. Joiefa, št 55 KSKJ; Device Marije, št. 26 HBZj Kolumbovim vitezom, in UMW of A-, ki so mu poklonila lepe vence v zadnji pozdrav.
Iskreno zahvalo izrekamo tem društvom za darovane vence, potem vsem onim, ki so naročili sv. maše zadušnice. bilo jih je čez 200. Hvala, našim sorodnikom in znancem, ki so čuli pri njegovi krsti in se udeležili pogreba ter dali svoje avtomobile v ta namen. Posebna hvala mojemu bratu Martina S logar, ki je prišel na pogreb k daljnega mesta Butte. Mont. Nosilci krste pokojnika sol bili štirje njegovi zetje in dva. brata pokojnikove soproge.
Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj! Priporočamo našega pokojnika v molitev in blag spomin.
Chicago, 111.
1849 West Cermak Rd
Naročite si ga in potujte z njegovo tiskano besedo po svetu in poučujte se o raznih dogodkih v svetu.
Stane letno samo $6; polletno $3; za Kanado in Chicago $7 letno in za pol leta $3.50.
Pišite čimpreje na upravo lista, da ga vam prične-mu pošiljati. Ne bodite brez dobrega lista v hiši. Ne dopustite, da bi drugi preje zvedeli vse važne stvari, kakor vi.	'
Preizkušena zdravila proti glavobolu
i Ustavi glavobol i Uredi želodec i Ojači živce
4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Wat«rloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po poŠti Lastnik te lekarne je član dru-štva sv. Jožefa št 169 KSKJ
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
Truden si zapustil zemljo.	Dober mož in skrben oče
počitka nisi TI poenal;	Ti si vedno vsem nam bil!
zdaj pa uživaš večno srečo,	toda vsled ukaza Boga,
v spominu trajnem si ostaL	v večnost si se preselil.
Bridka smrt, kaj si storila,	v rrobu one blage roke
krut, neusmiljen tvoj je meč,	so zdaj vedno sklenjene,
moža. očeta si umorila,	ki so sa vso družino
nazaj, med nas ra ne bo več!	se potile, delale.
Ondi srce pno milo našlo večni je pokoj, ki za nas je vedno bilo, skrb prestajalo in boj.
ŽLlujoči ostali:
MARY MATKOVICH SIL. soproga. MR in MRS. JOSEPH PECHARICH SR. in DRUŽINA
MR. in MRS. A. J. MATKOWICH in HČERE MR. ln MRS. GEORGE KAPUSHIN JR., in DRUŽINA MR. in MRS. C. N. PALME R in SINOVI MISS FRANCES MATKOWICH MR. in MRS. JOSEPH PLUTE, poročene HČERE in SIN JOHN MATKOWICH, brat. 11 vnukov in en pravnuk.
Crested Butte, Colo^ 24. decembra, 1942.
q	(v angleškem jeziku)	.p
h•	RECEPTI VSEH NARODOV	3
H	Stane samo $2.00 _	p
h	Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani.	p
r	Recepti so napisani v angleškem jeziku, ponekod pa so	S
H	tudi v jeziku naroda, ki mu je -kaka jed posebno v navadi,	h
E	Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za	b
r	kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopol-	p
H	niti.	P
C	Naročite pri	p
i KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. f
5 216 West 18th Street New York, N. Y. 5
IJTrmJTJTJTJTJTJTJ^^
r tej posojilnici
de 6M00.60 — Pederal Savlng» 4 Loan Insoanee Corporation, Washlngton. D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge.
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St Clair Ave. HEndervon S676 _Cleveland. Oblo
4848232348235353485353535353485348235323485353000100005323232353
0001534853235323535353485323482353535348535323534848534823234890485348232353534853532353534848532300
BUY
UNITED STATES
WAR
BONDS
AND
STAMPS
OUR 0 PAGE
The Špirit of a Keju^enaied KSKJ"
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE Thcy Are Counting On You!
CENTENARV OF SLOVENE PEDAGOGICS IA™SItaryAR
U. S. SHARE THE MEAT CAMPAIGN
tistically, the problem can be stated as follovvs:
Army, Navy and Lend-Leasa need at least 6V2 billion pounds of meat.
If civilians were allowed to buy all-they vvant, they vvould take £1 billion pounds.
Hence, the total demand is 27Vs billion pounds.
The record total supply is slightly more than 24 billion pounds.
The civilian supply must be held at 17^ billion pounds in order to provide the needed 6V2 billion pounds for Army, Navy and Lend-Lease.
Facing these facts, the Foods Requirements Committee deter-mined that the amount of meat going to civilians must be re-stricted by a Restriction Order, and 30 advised WPB. WPB direeted OPA to promulgate a Regiatration Order holding de-liveries by individual packers to civilian outlets at percent-ages determined by the Foods Requirements Committee. OPA Restriction Order No. 1
Huge amounts of meat must be supplied to the Army, the Navy, and our Allies. Civilian consumption must be held to the amount available after these needs are met.
The Foods Requirements Committee of the War Produc-tion Board has gathered and totaled the estimates of mili-tary and Lend-Lease needs for the year starting October 1. It has surveyed potential civilian demand. It has obtained ac-curate estimates of the prob-able meat produetion. It hfis determined that the available supply, although the greatest in history, vvill not be large enough to meet both the raili-
tary and Lend-Lease needs and ording secretary; Peter Plut, the total civilian demands. Sta-t^easurer; trustees: John Mutz,
does not limit individual con-, sumption. The purchasing povver of civilians is high, and the goods that they can buy with their dollars are becoming pro-gressively scarcer. Thus, the civilian meat supply is smaller than the civilian demand for (Continued on P&Ke 8) -O-
JOLIET JOSEPHS ELECT OFFICERS
Joliet, 111. — At the annual meeting of St. Joseph's Society, No. 2, the followirtg officers were elected for the ensuing year: John Churnovic, president; Louis Kosmerl, vice president; Martin Kramarich, rec-
Anthony J. Buchar, John A. Bluth Jr.; John Horvat, sergeant - at - arms; flagbearers: John Kramarich, John Vide-! tich, Frank Plankar and Jo-j seph Ambrozich; examining 1 physicians: Dr. Zalar and Dr. Ivec; athletic director: John Mutz, Jr.
No financial seeretary was elected because of the sudden resignation of Louis Martincich. Mr. Martincich has been our very aetive secretary for the past few years but due to other very pressing business it has been necessary for him to give up the position. We are all grateful to Louie for the vvonderful vvork he has done during the past few years. All of us know that he worked di-ligently and always for the bet-terment of the Society.
At the next meeting to be held Jan. 3 in Ferdinand Hali, a new financial secretary is to be elected. It behooves every member to be present in order to elect the proper person for
-Meat Restriction, ,applying | this important office
to the final quarter of 1942, fr. Lou,s Zelezmkar, assist-
,	.. . . „„ , f T4. ant supreme secretary, will act
became effective October l.fIt
.. .. , i• .	as the installing officer at the
J1"1 M™"** t0 cmila ; next meeting. Refreshments iets and thus assures ^t 3fac" are als0 in ordei% and wiI1 be
bon of military and L^-;	^ new e]ected
Lease needs for pork, oeef, veal.. •
lamb, and mutton. The Order (0 ice '
direets that during October,1	rMfQ I nnfF
November, and December de- j Mt-Lt-IN 3 LULN^iL
liveries of these meat^ to places , SENDS GIFTS TO supplying civilians be held to j SERVICEMEN these percentages of deliveries
in the same months of 1941: beef, 80%; veal, 100%; lamb and mutton, 95% ; pork, 75%. The restrietions do not apply to the variety meats made from heads, feet, tails, and glandu-lar organs—liver, heart, kid-neys, sweetbreads, tripe.
Novv the problem becomes one of providing fair sharing among civilians of the supplies available to them. The Order simply limits packer deliveries of meats to civilian outlets. It
Cleveland, O. — St. Helen's Society, No. 193, cooperating vvith other lodges of St. Mary's parish, on Dec. 10 prepared and forwarded 37 packages to men in the service. They segret that they did not have the addresses of all the boys.
For those who will not receive a gift, a High Mass will be sung on Jan. 1 at 10 a. m. All relatives of servicemen are asked to attend this Mass.
M. Kogovshek, sec'y.
The most famous literary ac-complishment of Anton Martin Slomšek "Blaže in Nežica v nedeljski šoli" (Little Blase and Agnes in Sunday School) vvas first published in the year 1842. It was an epoch making volume that completely revolutionized the educational methods of Slovene schools. Its great value may be gauged from the fact that Cardinal Schvvarzenberg, the Archbishop of Prague', had the book translated into the Czech language, and that from Moscow eighty copies were or-dered immediately; likevvise at the University of St. Petersburg (now Leningrad) the book was used for many years as an aux-iliary textbook of pedagogy.
Anton Slomšek (1800-1862) was the first resident Bishop of Maribor, having transferred See of the diocese of Lavant from St. Andrew's in Carinthia to Maribor in Slovenia. His fifth successor in the bishopric of Maribor, Dr. Ivan Tomazic, is now interned by the Gestapo for the duration of the German occupation. Anton Martin Slomšek died in the odor of sanctity ana his cause has been in Rome for several years. The Slovenes hope that some day he vvill be accorded the honors of sainthood together with his con-temporary and personal friend, Friderick Baraga.
We must observe at this juneture, that the book "Little Blase and Agnes in Sunday School" was not intended as a t$xtbook for regular s^Jjools as we possess today. Schools vvere scarce in those days throughout the Austro-Hungarian Empire; those that existed vvere mainly German. Slovene children de-rived very little education from those schools. The majority of the population expressed very little appreciation for the op-portunities they provided and, not being obligatory, fevv Slovene youngsters frequented them. Furthermore, the feud-al system ruled the land and the peasantry vvas obliged to perform all the servile duties for their lords in the castles. Slovene youngsters vvere all too useful around their homes and could not be spared even for the length of time necessary to acquire an elementary education — should there happen to be a school in their vicinity.
To overcome all these handi-caps, many a parish priest organized a school of his ovvn. Class vvas ušually held in the parish house every Sunday for an hour or tvvo. The teaching staff, as a rule, consisted of the pastor himself, his assistant priest, and on occasions, the sexton vvho also served as or-ganist at the parish church.
These classes of Sunday School vvere not restrieted to Religious Instructions, as one might erroneously conclude from the name. The principal aim of these schools vvas to teach reading, vvriting, and arithmetic vvith a smattering of general7 knovvledge.
No textbooks vvere emp!oy-ed since none existed. The les-sons prepared from German textbooks, vvere as good as the individual teachers vvere capa-ble of preparing them. The rul-ing classes of Austria-Hungary looked askance at these schools and just tolerated them. Ev-erything vvas left to private ini-tiative.
At that time Slomšek vvas pastor in the parish of Vezeni-ca in Styria, near the Carinthi-
an border. Being a distinguish-ed author aiid a great Slovene patriot, he undertook the ardu-ous task of providing these schools vvith a converiient book vvhich vvas to be both a text-book and a guide in the hands of the teachers. His primary object in teaching the children did not consist in an accumula-tion of knovvledge from the various fields but in the culture of their hearts and the develop-ment of a solid Christian life. As in all of his vvritings, so also in this book, Slomšek stresses the inculcation of^the Christian faith ,love of God and fear of sin. His preface to the little volume ends vvith the follovving vvords: "For the greater glory of God and the salvation of our dear youngsters, let us vvork earnestly. Faithfulness in God's service, untiring vvork and fear of sin: these are the real reach-es of man."
Slomšek's book is divided up into fifty-iwo chaptars to serve as weekly lessons in the course of one year. But the really at-traetive feature of "Little Blase and Agnes in Sunday School" consistsin the fact that all fifty-tvvo chapters present one single little narrative. Although the book is intended as a treasure chest of knovvledge, it is in story form. This circumjf^ance alone prevented the attractive volume from being relegated to the bookshelves of the ^cholar and teacher. It circuleted among the simple peasant folk and vvas literally read by thousands as eagerly as an^ i^ayeM>ook.
A brief resunfe of the narrative vvill suffice to illustrate its captivating qualities:
"Little Blase and Agnes in Sunday School"
In the village of Loka in Lovv-er Carniola, just above the little
• OnntJniiPfl r>n	8»
A LETTERTROM A SOLDIER
Pueblo, Colo.
Dec. 20, 1942. To the K. and L. of Baraga:
Just a line or tvvo to let you knovv that I am stili in the Air Corps. Army life is just svvell. That's only my opinion. I've been in the Army six months novv. But it really doesn't seem that long.
I'm novv stationed at Pueblo, Colo. I had the pleasure of meeting our Supreme President Bro. John Germ and his farnih. We had quite a chat about old times. I also met a fevv of the boys at the bovvling alleys. It really does feel good to see some of the KSKJ members again.
My only regret is that I can't stay here long enough to meet all the KSKJ members of Pueblo.
One thing is certain. It seems that the people of Pueblo can't do enough for the boys here.
I received your check and I really appreciate it. So thanks a lot. J've been trying to get a furlough, but furloughs are out of question for the duration.
My best wishes to all the members of Knights and Ladies of Baraga Society and to all the boys and girls vvho have vvrit-ten to me.
Once again I vvould like to thank the people of Pueblo for the vvonderful time they are shovving us boys.
Cpl. Frank R. Fritz, 374th Bomb Sqd. Army Air Base Pueblo, Golo.
Joseph Zalar
Joseph Zalar, vvill on Jan. 1, commence his 35th year of service as the supreme secre-tary of the KSKJ.
Bro. Zalar vvas elected to office at the tenth general convention held in Pittsburgh, Pa, in 1908.
Bro. Zalar holds an enviable record of service and achieve-ment not only, in the KSKJ vvhich he served so faithfull.v, but is also recognized as an out-standing fraternalist in national circles.
The KSKJ may consider it-self fortunate in having the services of Bro. Zalar, and may feel proud of his achievements.
That his vvork merits the K. S. K. J.'s appreciation and con-gratulations, is understood. Without a doubt, at this moment of pause for refleetion, everv m^l^ yy7shes Bro. Zalar health and God's blessings so that he may continue vvith his expert and generous guid-ance.
JOLIET FRANCIS LODGE ELECTS OFFICERS; CHANGES REGULATIONS
t ———
Joliet, 111. — At the annual Sick benefit has novv been re-meeting of St. Francis de Sales duced to $5 a vveek, and all Society, No. 29, held Sunday, members in the armed forces Dec. 6, all the officers vvere re- are novv not eligible to receive elected. They are as follovvs: sick benefit and therefore will Anton K a m b i c h, president; j not pay for same. Upon re-John Umek, Jr., vice president; • lease from the armed forces Joseph Rozich, financial secre-|they are again eligible to pay tary; John Potočnik, recording and collect sick benefit, that is, secretary; Jos. Gersich, treas-!if they report to the secretary
urer; Peter Stefanich, Anton Cauko, and Albert Skul, trustees; Joseph Fabian, marshall; Rev. George Kuzma, spiritual director; Andrevv Horvatin, Joseph Horvatin, Rudolph Skul and Joseph Malesich, flag bear-ers; Edvvard G. Ancel, reporter for Our Page; Dr. Joseph A. Zalar and Dr. Martin Ivec, ex-amining physicians. Matt Slana, Supreme Treasurer of the KfcKJ, vvill have the honor of installing the new officers.
A fevv important changes have been made in the by-laws|Year of the society at this meeting.
o
vvithin 60 days.
Up to the present, members over 60 years of age, vvere ex-empt from paying the 25-cent funeral expense, but beginning-vvith the nevv year, all of these members are subject to paying this expense vvhen it occurs.
The installation of officers is to take plače at the next regular meeting.
In conclusion, I vvish all the Supreme Officers and members a Happy and Prosperous New
Edvvard G. Ancel.
NOTRE DAME, ST. M ARY'S REGISTER VICTORIES IN STRABANE CIRCUIT
STEVE PIN RESULTS
Chicago, 111.—Follovving are the results of last week's bovvling in the Chi Steves circuit: Korenchan 3, Kosmach O ' High for the Korenchan Grocers vvere Frank Bicek vvith 537 and Anton Rabetz vvith 489. Pacing the losers vvere Father Leonard vvith 565 and John Zefran vvith 500.
Darovic 3, Tomazin 0
John Jeray vvas high for the vvinners vvith 586 and Louie Zu-lich vvith 480. For the losers Vic Kremesec vvith 538 and Frank Strupeck vvith 508 did best.
Park View 3, Fidelity O
John Terselich, Jr., vvas high vvith 573 follovved by George Banich vvith 540. Red Grill vvith 499 and Vernon Gyura vvith 478 led the losers.
Dr. Grill 2, Monarch 1
Richard' Arbanas vvith 5^1, and Louie Zefran vvith 501 vvere top men. For the losers Franciš Weaver had 528, and Urban Strohen 492.
Tvvo hundred games: Father Leonard 214, John Zefran 206, John Jeray 214, John Terselich 246, George Banich 203, Louie Zefran 208, Richard Arbanas 201.
Pot game vvinner vvas John-ny Terselich vvith a 246 high game.
Tvvo KSKJ servicemen vvere dovvn vvatehing the fellovvs roll them dovvn the aisles, tiamely, Jack Muha and Ed Banich. Jack formerly bovvled in the league. Both are in the army for some time novv.
Strabane, Pa. — Notre Dame Kubacky, g............... 0 0
and St. Mary's of the local Kav j Kaminsky, g............. 0 1
Jay basketball league took an
Totals................... 8 3 19
Fordham	G.
F. T.
6 0 8 2 0 0
early lead in the opening loop encounters as Notre Dame edg-ed out Duquesne, 23-18, and St.
Mary's squeezed through vvith j Hostmskj, f............... 3 0
a 19-16 victory over Fordham. GetziS. f-............- - 0 0
Holding a 11-4 lead at the|Pr°Sar» c................... 3 2
half, the Fighting Irish held off |	g............:..... J 0
a Duquesne threat in the sec-1 Durkas, g................. 0 0
ond half and although outseor-:Bevec' f....................- 0 0
ed, 14-12, held on to the lead1	~ ~ ~
gained early to take the game. j Totals.................... 7 2 16
Jimmie Cadez vvith eight points1 Referee: Patrick. Umpire: led the vvinners' attack vvhile Progar Patrick and Kaminsky led the losers vvith six each.
Holding an 8-6 lead at half- j Yarkosky, f.............. 0
time, the Gaels of St. Mary's Patrick, f. .................. 3
added 11 points in the second DeLost, c.................... 2
half to take a close and thrill-jTalpas, g................... 0
ing 19-16 victory from Ford- Lesko, g..................... 0
ham. Sedmak vvith 11 points Kaminsky, g............. 3^-0
led the Gaels' attack vvhile Pro-gar vvith 8 vvas high for the los-
Duquesne
G. F.	T.
0	0
0	6
1	5
1	1
0	0 6
Totals .................. 8 2 18
ers.
Standing of the teams:
	W.	L.	Pet.
	1	0	1.000
St. Mary's .....	1	0	1.000,
	0	1	.000
Duquesne.......	0	1	.000
St. Mary's		G.	F. P.
		2	1 5
		5	1 11
		1	0 2
Notre Dame
G. F. T.
Enoch, f..................... 2
! Meny, f..................... 1
0 0 o
1.00Qtj Novak, g................... 1 1
'jKirn, g....................... 2 0
Bahon, g................... 1 0
Totals .............11 1 23
Referee: Novak. Umpire:
ROAD TO VICTORY
"We simply couldn't live vvithout our dog," cooed the pup's proud mistress, "he's just like one of the family."
"Which one?" asked the vis-itor.
by Stuart Cloete
Why should anyone buy War Bonds? There is no compul-sion to buy them. There is no vvinter relief . . . no SS man standing outside the door say-ing, "Buy, or else." Nothing is at stake but the future of the country . . . perhaps of the World.
What then is a stamp or a bond but a vote of confidence in ourselves? In our capacity to drive ont to break all opposition and then to reconstruct upon a nevv and better design, a vvorld that vvill be different. A vvorld of surplus instead of one of scarcity. But a bond is more than this. It is an invest-ment. It is something of a miracle that freedom can be boughfand that in addition it should pay a dividend of almost 3 percent. And this is not all, bonds stand betvveen us and the spiral of inflation that could engulf us more easily than any enemy outside of our gates. For the .first time in
many years, demand backed by money exceeds supply, vvtoich normally equals demand, and even stimulates it by ad adver-tising and credit purchase plans. Are vve to save money against the time vvhen vve may need it, or bid for the fevv con-sumer goods that are left against ourselves?
There is one more reason for buying bonds. The President, vvho is also the commander in chief, has asked us to do so.
Meanvvhile . . . vvhile we hes-itate . . .vvhile vve complain of nominal hardship . . . men die ... not only fighting men, but vvomen and small children too. They die for a good cause. A good reason ... for freedom. But vve vvho are not dying must pay in time and money, or vve shall find ourselves dishonor-ed.. The time is short. It pas-ses . . wand having passed, is forever lost.
Men in France, in Poland, in Norway . . . men all over Eu-
(Continued od Pae« •) _
CENTENARY OF SLOVENE PEDAGOG1CS
GLASILO -fe^EDNOf-PBCBIIBER 80, 1MC
Road to Victory
(Continued from P»«e t) rope are regretting time are saying: "In only
we
had
(continued from oue T) not learn how to please God, I river of Bistrica, there lived a
t,oof but honest small land-' The children made wonder-
owner, Mlinaric, with hi, good,™	school The''|knBUt we do know. The writ-
wife Anica. The, had two chfl- ^	^ ing is on the wa». Corregidor,
^^sa^ti h-r o<« -i/TmtzmUi
__experienced artisan nt Milan,
the cow to water and proposedi"1'" c u „ „ j „ „., t „ i „
to bring some vvater for their I™* Tho"«.\"®nd" h. if mother from the mili that stood we. thy and influential he ef-., * , - .. -rex„ o*i feet vely resisted the current on the bank of the river. Sud-,	y	d j d a d
den y a group of children »HI, /r " ' A •peared; the girls quietly con- Chraton l.fe. Agnes became J .U • ,, ..,un„ .uJgoverness for a wealthy fam-the,r walk Wh,le the!ny. .Pleased by her genteel
qualities they treated her as their daughter and arranged for her marriage to the care-taker.
When Blase returned from Italy his former master was so pleased vvith his success that he oflfered. his daughter in marriage and the home as dowry.
And so the story progresses with daily problems confronting the young people and de-manding a solution. To ap-praise the book about Blase and Agnes and realize its invalua-ble teachings one should bear in mind that it was vvritten for the children of Slovene pefcs-antry and just one hundred
boys jumped around on the ice of the frozen river. Among them \vas Lojze, the little son of Mr. Ramenski up in the cas-tie. The ice broke under his weight and the current rapidly carried him toward the wheel of the flour mili. All the boys became frigntened and ran away. That is, all except Blase who managed to remain calm. He quickly ran to the mili and closed the gate in front of the big wheel. Already the big wheel had grasped Lojze but the closing of the gate prevent-ed the current from rotating it. Agnes meanvvhile ran to call Mr. Ramenski and he extracted the unconscious boy from under the vvheel. Neighbors as-jyears ago. True, it did not teach sembled advised standing the'anything new. But as far as boy on his head that the vvater! the method of teaching is con-mayflowout. Fortunately Ba-jcerned, beyond a doubt it was rica Florijan vvas also present. j a gigantic step toward modern Her teacher in Sunday School i pedagogies. had instructed them hovv to re-J Sunday schools vvhich fol-vive a vietim of drovvning. Itjlowed the program of Blase is not right to stand him on his:and Agnes reported great sue-head but lay him dovvn gently Cess. In less than four years on his stomach vvith his face some 4000 copies vvere sold. In tumed slightly sidevvavs; then|i84g a second editiOn and in raise his forehead a little untiri857 a third were published. the vvater drains out through j Slomšek, because of this lit-the mouth. After vvhich he tle volume, is often compared should be placed in a vvarm bed j with the fam0us pedagogist of and vigorously massaged, par-;Switzerland> johannes Henrik ticularly on the soles of his feet pestalozzi. We may be certain and around the heart. One of that Slomšek vvas not a con-the nostrils should be crosed ^ scious f0n0wer of Pestalozzi, vvhile through the other by| who himseif was a pupil of means of a tube or something R0Usseau. Pestalozzi indeed similar, a person should blow.|adopted the theory of his great Again, the nostrils held closed, teacher but its practical appli-
Pearl Harbor, Singapore, Dun-kirk, are not dreams. They are evil things, that have happen-ed, and novv this evil approach-es us. It lies in wait off our coasts.
Time is money . . . but mon-ey cannot buy time, nor bring dead men to life, nor purchase freedom once it is lost.
That is why we must buy bonds now ... today, and to-morrovv, and the day after. Buy bonds until this thing is destroyed utterly . . . because time is not subject to manipu-lation . . . because the past is dead and the future mortgaged . . because the vvorld cannot live half free and half slave, mortgage upon our freedom to be foreclosed. Failing novv, we fail forever. Never before could so much be bought for so little. Never so much lost for lack of that little.
—U. S. Treasury Dept.
U. S. SHARE THE MEAT CAMPAIGN
(Continued from pase 7) needs vvith a minimum of fric-meat. If no aetion is taken, the tion and grunibling and 'dis-housewives vvho cannot get to unity.
the store until late in the day, 2. It is fair to share. Unless vvill not be able to buy meat; the civilians who ean go early diners-out who get to the res- to the store or the public din-taurants late in the meal peri- ing piace hold dovvn their pur-'od cannot get meals v^th meat. chases, those vvho come late in The Foods Requirement Com- the day or the meal period vvill mittees decided unanimously fjnd no meat. Many of the that the fairest method of. housevvives in vvar vvork simply sharing the supply among all cannot get to the meat shops
civilian claimants is rationing. The Committee requested the OPA to institute rationing vvith all possfble speed. However, the OPA reported that a rationing system cannot be work-ed out and put into operation before early 1943.
until the end of the day. It is unfair to ask war vvorkers to bear the vvhole brunt of sharing vvith our fighting men and our Allies. It is fair for all to share and share alike.
3. It is vvise to share. The restrietion order vvhich makes
In the meantime, then, the j the sharing program necessary
problem of fair sharing be come3 acute. To solve this prob-
spreads out deliveries through the Jrear so that reserves are
DID YOU KNOW THAT
fresh air must be blovvn into his mouth.
This vvas accordingly done to Lojze and he began to breath again. When the doetor arrived, he praised Barica for her good advice. Beyond a doubt! she had saved the life of the little boy.
Little Lojze soon recovered but remained in delicate health. Thus it happened that he stay-ed vvith the Mlinaric family, en-tertained by BlaSfe and Agnes vvho had been taught to read
cation has assured him univers-al esteem.
Slomšek studied pedagogies in the theology course in Celovec, Carinthia. It is quite pos-i sible that his professors deriv-ed or based their lectures on Pestalozzi. Hovvever, no books of Pestalozzi od Rousseau could be found in his private library.
There are tvvo aspects in vvhich Slomšek and Pestalozzi fully agree. Both point out that the cultivation of religious sen-
and vvrite bv Barica Florijan. p™®1*? is the Principal end of One Sundav the assistant priest!*11 tra,ning and edu^tion. En-
Switzerland has 16 natural springs for every square mile of land.
An Italian has invented a four-wheeled bicycle on vvhich tvvo riders are seated fbeside one another, each operating pedals.
A new press for tennis rack-^ts can be folded compactly and carried in a pocket.
- India's first law for the protection of trade mark ovvners vvent into effect recently.
The United States Patent Office refuses more than 10,-000 patent applications each year.
Rollers built into a nevv fish-ing reel are irtteitded to squeeze a line dry as it is reeled in.
A tvvo vvheeled hand ambul-ance invented in England can be mounted on runners for use over snow.
Nevv vvall outlets for electric current have circular openings said to take contact plugs at all angles.
More than 107,000,000,000 kilovvatt-hours of electric povver vvere consumed in the Unit ed States last year.
The Swedish governm e n t vvill construct a short-vvave radio station for communication vvith the United States.
Persons using a nevv outfit are asserted to be able to clean
lem, the Foods Requirements j carried over from seasons of Committee asked that the Of- glut into seasons of slack sup-fice of War Information organ- piy. xhe sharing program by ize and carrj» on an educational I expediting the operation of the program to help ciVilians to ; restrietion order promotes pru-share the meat voluntarily. dent management of the year's
The Committee calculated meat supply. that the fair share of beef, veal, | The What of Sharing pork, lamb, and mutton for To understand vvhat the each adult or adolescent of nor- sharing program asks of him, mal m^-eating habits is 2-/2 each citizen needs to knovv hovv
J
Ed. Noto: This docnment b a rertekm of Docnment No. m, ol th« Hmh of RepresentaOres, 6erenty-se*enth Conffress, first scarion. Hoose Docnment No. Sit «u a revision ol Hmm Docnment No. 152, ol the same Congress. Home Docnment No. lit vu a re*sion ol IM qnes tions and ansnrers that were inserted in the Congreselonal Record September 12, 1940.
More tfi^i« one mllHoa copies el thsae pnbUcations have been printed and distrttmted. The Kome oI ReprcscntatlTes has, on three different occssions, ananhnoaslr passed resohitlon reqnestinj that
these docoments be reprinted.
The list el onestkrns and anstvers was compiled by Oongresoman Wrl*ht Patman el Tezas aided by Mr. C. W. OObert el the Lefislatare Reference Service ol the Ubrary ol Cob«t«ss. This series Is taken ( Iran a boeklet pnbllshed by covrtesy el Cengreswm Martin L. 8weency el Ohio.
What is the steering commit- as a revenue bili, private bili,
tee of the House of Representatives ?
The steering committee is composed of a varying number of the leading majority Members, chosen by the majority caucus to exercise supervision over the handling of business by the House. Sometimes the committee is made up special-ly; sometimes it consists sim-ply of the majority members of one of the great standing committees. The commiHee's main
etc. Occasionally a privileged bili is considered vvhen reported.
e)	Consideration in Commit* tee of the Whole, if on the Union Calendar — 'including general debate and reading for amendment, vvith speeches lim-ited to 5 minutes.
f)	Second reading and consideration in the House—in the čase of bills considered in Committee of the Whole, the second refeding is had in committee. In
funetion is to serect from the|cither čase, the bili is open to large number of bills on the j amendment after the second House calendars those vvhich' .eading. the majority managers vvish to! g) Engrossment and third advance to final consideration.1 reading—the question is put The chairman of the steering • ty the Speaker as of course and committee is the mkjority floor 1 utcided at one vote. Any Mem-
pounds per wcek.
the allovvance of 2V* pounds
The problem is to lead civil-	per person per vveek vvas cal
ians voluntarily to hold their	culated by the Foods Require-
ccnsumption at that level dur-	ments Committee. Follovving
ing the period before meat ra-	is the Committee'9 explanation :i tioning cA be instituted. During the coming year"
Each citizen needs to have a	there vvill be available to civil-
clear idea of why he is expect-	ians 17»/a billi^n pounds of
ed to share the meat, vvhat the	dressed meat caVcasses. There
sharing program is, hovv he	is a shrinkage of 10 percent in
may manage his meals to stay	converting dressed carcasses to
vvithin the sharing allovvance	retail cuts. Hence the supply and nourish himself adequate- of retail meat cuts vvill total
ly.	15% billion pounds. Dividing
The Why of Sharing	j that by 52 gives us 303 million 1. It is patriotic to share. pounds a vveek. Self-control by civilians vvill
make easy and certain the ad-ministration of the meat restrietion order vvhich is neces-
This is to be shared among
128 million Americans, not in
the armed services. Vegetari-
,. . . , .	ans eat no meat; nor do infants
sary to ma^ng victonous war. under g monthg q{ uge pre
Our fighting men must h,ave 8chool> and grade.school chil. the meat for he best diet on dren> invaHdg and o,d people earth. For health and strength ^ ,ess than adolescentg and of the people on the finng line adu,ts go we calculate on and in the munitions factory, |g()me u mUHon ha,f ghareg q£ our Allies must have all the	and	£uU
meat vve can get to them. Self-	Qr & tQta, of m miUi_
discipline ®y American civilians, staying vvithin the allovv-ances set, vvill provide the meat for these Number One vvtfr
leader.
How can any citizen get his vievvs considered by Congress?
The Constitution of the United States provides that "Congress shall make no law re-speeting * • * the right of the people peaceably to assemble and to petition the Govern-
ber may demand reading in fi|ll. A negative vote at this stage defeats the bili as com-plete!y as a vote on passage.
h)	Passage—the question of the passage being put by the Speaker as a matter of course vvithout motion from the floor.
i)	Transmission to the Sen-
ment for a redress of griev-jate, by message. ances." A special place is set I j) Consideration by the Sen-aside in the Congressional Rec-jate—usually after reference to ord each day for petitions that and. report from committee,
of the parish visited their little	^norant of Pestalozzi a felt hat in a minute at a Cost
patient. And vvas he surprised1 an his system of P^agogies,
to see a book in the hands of Slomš(* co"ld have derived his Blase. Heinquiredif the young- PnnciPlef directly from Chris-ster attended school. Agnes ex- tian theology. plained that it vvas impossible
for them to attend school as c^nclusion that a realistic, vis-during the vvinter they helped ull ed uc ation vvas of para- , their parents and during the^ount importance ButPesta-|p e from Brazilian bauxite summer they vvatched the live- lozM early lost his father and bas been opened in Argentina, stock of the village.	so insists that the predominat-! Less than seven PPr cent of
Notwithstanding the legitim- ing influenCe in the education Ithe drivers in fatal automobile
ind they both arrived at the
of about one cent.
Tvvo St. Loui3 men have invented plastic heels for vvomen^ shoes that appear to glovv in jevvel toneš from vvithin. A plant for the commercial " production (of aluminum sul
accidents in the United States last year vvere vvomen.
A school that teaches furn-iture\ repairing to members of
ate excuses, the pnest insisted 0f children is exercised by wom-thatthev should attend at least anhood slomšek> on the other the Sunday School since they hand
vvas bereft of his parents were free on Sundays. Mr. Ko- when the e d u c a t i o n of the* menski, vvho had dropped in for home wag jugt about concludJ their ovvn sex is maintained by a visit, joined his entreaties to ed	j a group of Nevv York vvomen.
that of the priest. He prom-j '	jlncreased cultivation of
ised to buy them nevv clothns He inculcated respect for au- beets for sugar and of potatoes and anything else that was nec- thority but detested servile obe-'for aleohol vvill be encouraged essary as a revvard for having dience. He counseled the par- in Eire by the government. saved his little son.	ents to permit the children cer- A Detroit inventor's electric
Naturally, the father of the tain liberties and encourage flash light is equipped with a youngsters vvas very happy at them to be independent. A lit- magnifying glass for examin-their good fortune. He earnest- tie plant, a little animal placed ing objeets under its rays. ly and wisely instructed them: in their charge affords them "Remember, you are nef^goingjmuch pleasure an4 trains them to school to learn etfil thing3.; as no abstract knovvledge ac-
There is no advantage in knovv-ing many things and living con-
quired in school. He has re-lied on several German authors
trary to your training; no!for information in vvriting for achievement in having a brilli- the children. We may justly ant mind and a bad heart; no;be proud of our ovvn contribu-use in learning hovv to read and tion to education, that is, the write if one does not knovv how Slovene nation through the to pray. If I knevv that you tvvo kind offices of Anton Martin vvill become educated but wijl Slomšek.—Contributed. -
on full shares.
We then arrive at the share
for each adult of normal meat
eating habits by dividing up
the 303 million j- ^unds into 121 TO OUR SHIP OF STATE OF million fuU rationSi Thjs
gives
TODAY W:th the immortal Longfellow Let Us Say:
Thou, too, sail on, O Ship of State!
Sail on, O Union, strong and great!
Humanity vvith all its fears,
With all the hopes of future years,
Is hanging breathless on thy
fate,!	j in a compartment of /a nevv
We knovv vvhat Master laid thyjunder arm bag for vvomen. keel,
us the figure of 214 pounds per person per vveek as the value of a full share.
(To be continued.)
-o
When^ the handle of a nevv box for -containing small articles is in the carrying position the box is automatically lock-ed.
-o-
An umbrella can be carried
may be filed by a Member and referred to ,the appropriate committee for consideration. The notation in the Congressional Record recites the name of the Member offering the petition, the name of the petition-er, and a brief summary of vvhat the petition contains.
What are the stages of a bili in the House?
Following in brief are the usual steps in procedure—further details on many of the questions raised will be found in subsequent paragraphs:
a)	Introduction by a Member, by pldcing the measure in the "hopper," a box on the Clerk's desk; it is numbered and sent to the Government Printing Office and made available next morning at the docu-ment room.
b)	Reference to a standing or select committee—public bills and bills coming from the Senate, under direetion of the Speaker, private bills on en-dorsement of the Member.
c)	Report from committee— usual ly after hearing, either before the full committee, or a subcommittee.	' '
d)	Placing on the calendar— according to its classification
What vvorkmen vvrought thy
ribs of steel, Who made each mast, and sail,
and rope, What anvilsjrang, vvhat ham-
mers bdat, In vvhat a fqrge and vvhat a heat
Were shaped the anehors of thy hop^!
Fear not eaeh sudden sound
and shock, 'Tis of the wave and not the ročk;
'Tis but the flapping of the sail, •
And not a rent made by the gale!
Having a tiny bali free to in spite of ročk and tempesfs
vvhirl under its glass cover, a nevv compact for vvomen serves as a minature roulette vvheel.
The ancestor of modern apples, a fruit about the size of a cherry, stili grovvs vvild in some parts of southern Europe.
The average distance travel-ed by a freight train in the United States rose to 401 miles last year, a nevv high record.
roar,
In spite of false lights on the shore,
Sail on, nor fear to breast the sea!
Our hearts, our hopes, are all vvith thee,
Our hearts, our hopes, our prayers, our tears,
Are all with thee, — are all with thee.
reading, debate, and opportuni-ty for amendment.
k) Return from Senate vvith or vvithout amendment—if the Senate rejeets the House bili it so notifies the House.
1) Consideration of Senate amendments by the House — either agreeing, agreeing vvith amendment or disagreeing with each amendment separately.
m) Settlement of differences by conference.
n) Enrollment, on parch-ment paper.,
o) Examination by the Committee on Enrolled Bills — the chairman of the House and Senate committees each certi-fying as to each bili examined that it has been found truly enrolled.
p) Signing-—by the Speaker first in all cases, then by the President of the Senate.
q) Transmittal to the President of the United States.
r) Approval or disapproval by the Presidelit — usual ly after referring it to the Department affected for recommen-dation.	,
s) Aetion on a bili vetoed— the House or Senate may consider the veto message at once, postpone consideration of the message to a day certain, or re-fer the same to a committee. If it fails to pass the House to which returned, by a two-thirds vote, no further aetion is taken.
t) Filing vvith the Secretary of State on approval or passage over veto.
—POR VICTORY: BUT BONDS— Let freedom ring on Uncle Samit cash register 1 Buy U. S. DefefiN Bonds and Stampa.
The Page Must Top I The Page Most Lead I
friA/^|lA|	fw an nima aLamamA aaAas am^LJ	aa n Ir a mm
" TT Q"1 vil ItvOM mOUjm 7OU OVgln FO Mu K C u JOOV
HELLO, FELLOWS!
KSKJ men and vvomen in the services of the U. S. A., are invited to vvrite to tha Glasilo I
Just as the soldier is pleased vvith a letter at mail call, so vvill the readers welcom« nevvs.
Address comm uničiti o ns to: Glasilo, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.