Št 50. B. g. l'r. rou k raj še k, železn. urartn. Ft/i ti, Tirol. V Trstu, v saboto 23. junija 1883. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iT tiMli tl M«. • EDINOST« izhaja 9 krat na teden vsako sreda in aatoote o poludne. Cena Val daviti ne pošiljajo Urednlitv« »vla Terrtste« Nuova Tipografia ;vsuk mora biti to " ® za četrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi ore* posebne vrednosti »ene vračajo, — lnseralt (razuu vrsiu nazna- iZT1«. .ie Pri opravniitvu In v trafikah v Trste po Cfc kr., v Gtrlol in v nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasili z drobnimi A|MVMiRl po t* kr. — naroantnt, reklamacije in ineerate prejema Opravaiitve >via Zonts 5«. Sr) aini se plačuje za vsako besedo 2 kr. Kako bi se povzdignolo zanemarjeno kmetijstvo v Istri. (Govor g. Riharda Dolenca na taboru v Brezovici 13. Jun.) čestiti isterski kmetovalci! Slavni odbor političnega društva »Edinost« me j* povabil, da Vam danes tukaj o mogočej povzdigi vašega zanemarjenega kmetijstva kaj povem. Kes lepa, hvaležna, častna naloga mi je to, ali kako jo bodem refiil. tega ne vem, kajti meni so kmetijske razmere ▼ Istri le toliko znane, kolikor sem o njih se m ter tja So Časnikih Čital, kolikor so mi o njih čestiti možje anes povedali, in kolikor sem ai jih mogel danes, ko Mm ▼ prvo v Istri, sam ogledati. Ne pričakujte torej od mene, da vam bodem svetoval, kaj naj bi tukaj sadili, kaj tam sejali, kako to ali ono rastlino okopavali ali sploh obdelovali, ampak navedem Vam le nekatera svoja menenja o sredstvih, katera v splofi-nem za take smatram, da bi utegnola k povzdigi va-iega zanemarjenega kmetijstva kaj koristiti. NaglaSam pa koj, da teh svojih menenj sam nikakor za neovr-gljivih, nezmotljivih; edino pravih ne smatram, kajti nezmotljiv ni nihče, toraj i jaz ne. Pričnimo torej v božjem imenu. VaSe kmetijstvo je torej zanemarjeno, to ni moja trditev, pa vendar mora tako biti, kajti sicer bi se slavni odbo'r »Edinosti« ne upal govora o povzdigi Vašega zanemarjenega kmetijstva za točko današnjega tabora postaviti. Ako se hoče pa kako zlo, kako bolest odvrnoti ali odstraniti, treba je pred vsem vedeti, kaj je uzrok zlu, bolesti in dosledno temu bi moral jaz, ako Vam bi hotel prav temeljito o mogočej povzdigi Vašega zanemarjenega kmetijstva govoriti, najpred preiskava«, ter navajati uzroke, vsled katerih se je kmetijstvo v Istri zanemarilo. Pa tudi tega ne storim, kajti čemu? zanemarjeno je vaše kmetijstvo, naj bode uze zaradi katerega uzroka koli, in ergo bašta. Zdaj je le pra-fianje na mestu, kako zanemarjenosti pomoči. Dragi mi isterski kmetovalci 1 po mojem menenji so tri aredstva poglavita, dasi tudi na prvi pogled nekoliko čudna. Za prvo bode pričakoval morebiti marsikdo mej vami to, da bi se slavna vlada naprosila, da bi ona v Istro toliko i toliko tisoč forintov vrgla, ter rekla: nate Istrani tukaj imate denarja, kupite si 2 Podlistek. Rudin, (Spisal J. Turgenjev, preložil M. MAlovrh.) XIL (Dalje.) •Genijalnosti je v njem reB mnogo,* povzame zopet Ležnjev; «a natura — to je baš njegova nesreča, da prav za prav v njem še natore ni... Todi o tem zdaj ni govora. On je entuzijast; a to je, pri moje j veri, v očeh fiegmatika dan danes lepa lastnost. Mi ▼si, kar nas je tukaj, postali smo preveč razsodljivi. razborni, ravnoduSni, mrtvi; mi smo zaspali in slava onemu, ki nas prebudi iz tega spanja in nas ogreje makar tudi samo za hip. Takov je čas! Se li Se spominjaj saša. Kako sem ti nekoč o Rudinu govoril ter ga hladnega človeka nazival. Hladna je njegova kri — ne pa glava I On nI akter, kakor sem ga tedaj Imenoval, ni goljuf; on živi na tuji račun, neko bo- 1'aco, ampak ko dete... Res, da konča bedno in ža-ostno; mar da zategadelj vanj kamen vržemo? On ničesar dejanjski ne izvrSi, samo zato ne, ker ni v njem nature, ni krvi; ali kdo more reči, da ne bode ničesar koristil, da ufe ni koristil? Mari niso njegove besede vložile dobro seme v mlado dušo, kate rej ne manjka onega, Česar njemu nedostaje, namreč de-lalnosti in sposobnosti izvesti izmišljene namere? Da, I jaz sam, jaz prvi, izkusil sem to sam na sebi Saša ve, kaj mi je bil Rudin v mladosti. Govoril in trdil sem i to, da Rudinove besede ne mogo na ljudi delovati; govoreč tako sem imel v mislih ljudi meni podobne, ljudi, ki so se preživeli. Samo ena kriva beseda — in vse je pri nas izgubljeno; v mladini pa, hvala Bogu, ni sluh tako razvit in razvajen. Da je bitnost govora lepa in krasna, — in mladini zadostuje popolnoma, ona se ne briga za posamezne besede.* •Pravo 1 Pravo!« vakllkne Basistov; «Koliko resnice je v vaših besedah t govoreč o Rudinovem vplivu se vam pridružujem; ta mož ni človeka le pretresel, a ga je preobrazil, in to popolnoma.« njim plemenito živino, dobro kmetijško orodje, in tako dalje. Tudi ne pričakujte, da bi Vam jaz za prvo sredstvo navedel željo, da hi Vam poreška banka, o katerei Vam je prav z laj čestiti gospod Jenko tako temeljito govoril, denarja brez vseh obresti posoje-vala, ali pa še celo kar naravnost podarila, ne, tudi tega nočem storiti, marveč navesti Vam hočem za prvo in poglavito sredstvo nekaj, kar bi se moralo v Vaših srcih najti. Prosim, nikar se ne emijajte, kajti kar Vam bodem za dobro, za koristno, za neobhodno Sotrebno svetoval, skusim tudi z dokazi podpreti. Glejte, dragi mi isterski kmetovalci! za prvo sredstvo povzdige VaSega zanemarjenega kmetijstva smatram in navajam Vam — ljubezen do tale narodnosti, spoštovanje vale narodnosti, to je valega j etika, s kratka narodno zavest. Kaj ne, nekoliko čudno sredstvo je to? pa vendar čisto istinito prvo, kajti posluSajte: Ako ne Čuti človek v sebi goreče ljubezni do svoje narodnosti, do svojega jezika, ako ni on ponosen na svojo narodnost, potem se za svojo narodnost, za svoj jezik tudi čisto nič ne briga, in vsled tega ne pošilja svojih otrok tako redno v golo, kakor Vam je čestiti gospod predgovornik Medvešček nasvetoval in priporočal, še nalašč pridržuje otroka doma, Če5, kaj bode v Solo hodil hlače trgat, krave naj gre past Itd. Od tod prihaja, da se otroci takih narodno nezavestnih ljudi še brati in pisati ne navadijo, ali pa le za največjo silo, in kaj izhaja iz tega? Da se po izstopu iz Sole za kake knjige ali Časnike, za preko-ristna društva, kakor so Čitalnice, druStvo sv. Mo-hora itd. čisto nič ne briga, da Se celo tiste zasmehuje, kateri čitajo, kateri so v taka prekoristna društva vpisani Itd. In glejte, kaj izvira iz tega dalje, le posluSajte t Kakor morajo pošteni hišni gospodarji za svoje družine skrbeli, prav tako morajo skrbeti po-Steni srenslci predstojniki ali županje za blagostanje svojih srenj in od srenj izvoljeni deželni in državni poslanci pa za blagostanje vse dežele. Kder je narodna zavest vzbujena, kder so ljudje ponosni na svojo narodnost, tam se ne voli vsak, morebiti le premožni ln nemški ali laški razumeči, sicer pa prav malo vredni človek za župana, ampak gleda se pred vsem na njegovo narodno poštenje, in še posebno se gleda na to pri volitvah mož v deželni in državni zbor. Glejte, kako vse drugače je v tem obziru pri narodno nezbujenih ljudeh. Pri njih se volijo za žu- «Ste li čuli?« obrne se Ležnjev do Pigasova. •Treba li še kacih dokazov? Vi psujete filosofijo; govoreč o njej, ne veste, kako grde besede bi jej dali. Jaz je tudi ne maram, niti je dobro umejeu. saj prihajajo vse društvene slabosti od nje! Filozofičtie sofizme in nje zabavljanja ne primejo se Rusov, zato ker ima naš narod preveč zdravega razuma. Ne smemo pa dopuščati, da se pod imenom filozofije napada vsako pošteno delovanje za resnico in spoznanje. Beda Ru-dinova je, da ne pozna Rusije ! Rusija more biti brez vsacega nas, a nobeden izmej nas brez Rusije. Gorje mu, kdor to misli, gorje mu irikrat, kdor res brez nje živi. Kozmopolitizem, to je psovka; kozmopolit — je ničla in še menj nego ničla; izven narodnosti ni veSčine, ni živenja, ni nič. Brez fizijonomije ni idealnega obraza; samo podobni si obrazi morejo biti brez fizijonomije — Tega svojega zla pa ni Rudin kriv: to je njegova osoda, žalostna in huda osoda. Mnogo bi bilo dela onemu, ki bi hotel preiskati, kako nastajajo v nas Rudini. Za ono pa, kar je v njem dobrega, bodi mu zaslužena hvala. To je laglje nego kriviti in dol-Žiti ga, kar smo poprej delali. Kaznovati ga pa ni niti naSe delo niti ni treba; on se je za svoje delo sam kesa], bolj nega je trebalo.... A Bog daj, da izgladi nesreča ono na njem, kar je slabega, a vse dobro in lepo da utrdi. Jaz pijem na zdravje Rudinn; pijem na zdravje prijatelju svojih mladostnih dn'j ; pijem na zdravje mladosti, njenih nad, njenih naporov, njene zanesljivosti, na zdravje vsega onega, za čegar voljo je kipelo naše srce, ki smo imeli dvajset let, za ono lepoto, ki je ne bode več čutila naša duša I Tebi napijam, zlata doba in Rudinu!...« Vsi trčijo z Ležnjevim, Basistov je skoraj razbil časo, tako močno je trčnol, a izpraznol jo je na jeden dušek: Aleksandra Pavlovna stisne Ležnjevu roko. «Bogme, Mihajlo Mihajlič,« reče Pigasov, «ni v sanjah bi si mislil ne bil, da ste takšen govornik; mogli bi se celo z Rudinom meriti. I mene je pretreslo. ..» •Jaz nisem nikakov govornik,« odvrne nevoljno Ležnjev; «ali vas pretresti je teško. —■ Toda o Rudinu bodi dosta rečeno ; govorimo o čem drugem... E, kako pana in sploh v srenjski odbor le ljudje, kateri so petični, premožni pa nič druzega, katerim je le za svojo čast, svojo visokost, tudi za svojo lastno korist, nikakor pa ne za čast ln korist vse srenje. Ko pride Čas volitve mož v deželni in državni zbor, takrat so taki srenskl odborniki in predstojniki navadno tudi volilni možje, ali bodo pa oni za korist in blagost naroda pošteno misleče može za poslance volili ? Kaj še, sami po sebi mero vzamejo ter le tak^ poslance izvolijo, kateri se jim le dobrikajo, kateri za svojo čast pa tudi kaj potrositi morejo, pri tem p t jezik naroda prav pošteno zaničujejo. In kako hočete, da se bodo potem taki ljudje, taki poslanci, kateri kmečko ljudstvo prav zaradi njegove narodnosti, njegovega slovanskega jezika Črte, sovražijo, za to ljudstvo ▼ važnih, da najvažnejših zadevah potezali ? Ni mogoče, nasprotno je, še prav mogočno se bodo upirali vsemu koristnemu, ker bi tj blagostanje kmetijskega slovenskega ljudstva podpiralo, povzdigovalo, kar pa po njih menenji nikakor biti ne sme. Dragi mi isterslci kmetovalci! rekel sem v pričetku. da me ni volja uzrokov naštevati, kateri so zanemarjenosti vuSega kmetijstva krivi; pa vendar moram zdaj izjaviti, da je bil poglaviti gotovo ta, ker so vas v deželnih in državnih zborih ljudje zastopali, kateri niso vašega jezika, vaše narodnosti ljubili, spoštovali, čestiii, ampak sovražili. Vzbujena narodna zavest, mtrodni ponos je pa še iz druzega ozira kaj mogočno sred-tvo za pov-zdigo zanemarjenega kmetijstva. Glejte, dragi moji, mi živimo dandanes v dobi železničoej, ne več v dobi, v ko jej je »bistagori« in »tigot« na cesti vladal, ko si je kmetovalec na ceBti s prevažanjem blasja lahko dosti denarja prislužil. Nekdaj se je le za dom potrebna hrana pridelovala, pa je bilo dobro, denar za obleko, davke itd. se je uže po strani prislužil. Dan danes pa treba, da kmetovalec, ako hoče izhajati, veliko več in veliko boljših pridelkov zemlji odvzame, pa jih Še cenejSi, nego nekdaj, prodaja. To more pa le tisti storiti, kateri se umnega kmetijstva uči, da se tega nauči, pa je potrebno, da dobre kmetijske knjige in časnike bere, da se osnujejo kmetijske šole, ter mladeniči Vanje pošiljajo. V dobrih kmetijskih knjigah in Časnikih se bere, kako kmetovalci po druzih deželah, druzih krajih gospodarijo. »Miče« skusi nekaj, sponese se mu dobro; to vidi »Ive«, in tudi on poskusi novost, češ, če se Mičetu sponaSa, se uže zove... Pavlevskij je še vedno pri Darji Mihajlo v nej ?« •Dakako, Se vedno. Priredila mu je prilično mehko posteljo.« Ležnjev se nasmeje. •Ta gotovo v bedi ne umre, stavil bi svojo glavo da ne.« K malu potem se večerja zvrši in gostje se ra-zido. Aleksandra Pavlovna, zdaj sama z soprogom, pogleda radostna v njegove oči. •Kako krasen si bil denes, Mihajlo!« reče mu nežno gladeč mu čelo, «Kako pametno in kako blago si govoril 1 Ali reci, nisi li preveč govorit na slavo Rudinovo, kakor si ga poprej preoptro sodil?» »Palega človeka ne smeš biti — in tedaj sem se tudi bal, da ne zmeša i tvoje glavice.» • Tega se ti ni bilo treba bati, odgovori prostodušno Aleksandra Pavlovna; vedno se mi jo zdel preveč učen; jaz sem se ga skoraj bala in nisem vedela, o čem da ž njim govorim. A Pigasov seje denes preveč norca delal iz njega, je li da?» ■Pigasov?« reče Ležnjev. «Uprav zato sem Rudina tako ognjevito branil, ker je bil Pigasov z nami. On se usojuje Rudina nazivljati bajacem! Meni sc pa vidi, da je njegova rola, rola Pigasova, stokrat Ža-lostnejša. Pigasov bi lahko živel neodvisno, a vender se prilizuje gospodi, bogatej gospodi. Znaš li ti, daje ta Pigasov, ki se iz vsacega norca dela, ki filozifijo in ženske psuje, kadar In kolikor more, — znaš li ti, da je on v službi zajme pobiral in še kako pobiral 1» «Res? vsklikne Aleksandra Pavlovna. Tega ne bi nikdar bila mislila I — Cuj Mašo.« nadaljuje ona po kratkem molku; «jaz bi te rada nekaj vprašala.« •Kaj ?» «Kaj» misliš, bode li moj brat srečen z Natalijo?« •Kako naj ti odgovorim — — rekel bi, da... komandirala bode ona. — Mej nama bodi povedano, da je ona mnogo pametneja od njega; ali on je vrl člo-vek in jo ljubi iz dna duSe. Kaj hočeš več? Evo, mi dva Be ljubiva, ter sva srečna, ali? Aleksandra Pavlovna se nasmehne z blaženim posmehom in stisne Mihajlu Mihajliču roko. (Dalje prihodnjič.) EDINOST zakaj ne bi s« meni, in tako, vidite, s« Siri novost, napredek od soseda do soseda, kmetijstvo napreduje. Kmetovalci, kateri kmetijske Časnike prebirajo, osobito po čitalnicah, posvetujejo se mej sabo o tem in onem, mej njimi nastane neka duševna zveza, drug boče druzega v napredovanji prekositi, in nastopek tega je, da vsi skupaj lepo napredujejo. V kmetijstvu napredujoči kmetovalci začutijo tudi k malu veliko potrebo dobrih poti, da morejo ptujci lahko 'do njih po pridelke, namenjene za razprodajo, da morejo pa i oni lahko v druge kraje po potrebne stvari hoditi. Ali da se vse to doseže, treba svoj jezik ljubiti, treba se ga je pridno učiti, kajti drugače so vse dobre knjige in dobri časniki zaman. V krajih, kder ni narodna zavest vzbujen i, kder se ljudstvo za svoj jezik z največjo gorečnostjo ne briga, ostane vse pri starem, uje pota takih krajev kažejo, da so pred ostalim napredujočem svetom z plohami gabita. V dokaz, da je vsemu temu res tako, da je namreč prav narodna vzbujenost, narodna zavest in iz te izvirajoče pridno čitanje kmetijskih časnikov prvi pogoj kmetijskega napredovanja, navedem naj Vam, dragi moji to le: Danes sem se vozil iz Sežane v Materijo v spremstvu vse česti vrednega, večini mej Vami dobro po-znatega moža, gospoda državnega poslanca Ivana Nabergoja. Mej potjo sem se mu izjavil, da skoraj ne vem, o Čem da bi na taboru govoril, ker so mi razmere v Istri čisto nepoznate. No on mi na to odgovori, da okolo Brezovice sicer vinogradstvo ni mogoče, pač pa sadjarstvo in da naj o tem kaj govorim. Jaz sem mu na to rekel, da moreni le v splošnem govoriti, ter se ne v posameznosti spuščati, in da smatram za povzdigo kmetijstva, ne le v Istri, temuč povsod, za poglavito sredstvo narodno vzbujenost, krepko narodno zavest. Blagi mož ini je ko j na to odgovoril: glejte v tem obziru imate pa popolnoma prav, kajti odkritosrčno Vam povem, da doktor nisern bil jaz za nafco stvar navdušen, nisem skoraj nič čita), pa tudi v kmetijstvu nič ne napredoval, ker nisem do njega nič kaj pravega veselja imel; ko sem 8e pa za našo sveto stvar, za našo narodnost navduši), pričel sem rad in dosti čitati, čital sem posebno »Novice« in tako sem vedno več veselja do kmetijstva zadobil, tako sem pričel v kmetijstvu napredovati. Da se pa jaz v narodnosti nisem probudil, ostal bi bil gotovo tudi v kmetijavu pri starem. Vidite, dragi moji, to so besede tukaj v našej sredi sedečega, ne le doma, temuč po vsej Avstriji poznatega poštenjaka, prašajte ga sami, in prepričate se, dla je temu res tako. Za to, da je vzbujena narodnost, da je krepka narodna zavest prvi pogoj kmetijskemu napredovanju, zato služi vam v dokaz ves Kras. Pojdite in prepričajte se, kako marljivo, kako temeljito vrli KruŠevcI svojo zemljo obdelujejo, prepričajte se, kako krasno svoje ceste in pota vrejajo, tako da bode cesta od Štanjela do Opčin k malu vsaj tako lepa, kakor cesarska, in prašajte, odkod je vse to prišlo in zveste, du v prvej vrsti od tod, ker so se vrli KraŠevci v ravem času narodno prebudili, v pravem času v de-elni in državni zbor prave narodne može volili ter po njih vse potrebno dosegli. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Zdolnje avstrijski deželni zbor je 19. t. m. sprejel z vsemi proti 12 glasov šolskega odseka predloge gledć vpliva lolske novele na deželno blagostanje, eželni namestnik je tem predlogam ugovarjal in priporočal, naj se ne sprejmo, točka tri prestopa pravne meje deželnega zbora, ker je izvrševanje zakonov izključljiva pravica izvrševalne oblasti. Rektor Maasen je govoril za novelo; a drugi govorniki so ga hudo napadali, posebno znana prusjaka Sness in Sch5-nerer, ki hočeta Dunaj podvreči Berolinu, potem pa upijeta, da Dunaj propada. t. m. pa se je zaprl. 20. t. m. je odgovoril deželni namestnik na interpelacijo gledć Četke ljudske šole na Dunaji, da se vlada drži iz.ave, katero je izrekla v državnem zboru 8. marcija in da je zadevajoči ministerski odlok v zakonu vtemeljen. Pri deželnem šolskem svetu se dozdaj še nobena vloga za Češko šolo ni vložila, sole tedaj še ni. Ceikega volilnega odbora poziv na volilce je iako pomirljiv ter se končuje z besedami: Mir na podlogi enacih pravic. črnogorskega kneza ki se zdaj na Dunaju je 19. t. m. obiskal minister zunanjih zadev. »Pol. Correspond.« se poroča iz Inomosta. da se i'e tamošnja sodnija izrekla za odpušČenje smrtne :azni, izrečene zoper Sabbadinija, in da ni dvomiti, da se smrtna kazen promeni v večletno ječo. Vsled obsodbe na smrt voznika Oberdankovega pišejo zopet italijanski listi jako razdražljivo proti Avstriji in trde, da je bil ta proces sklenen brez zaslišanja prič in sploh nasprotno občnim pravnim načelom. Zato pa je zadnje dni policija zaplenila na tuk. pošti vse polno italijanskih listov. — Gotovo je, da se zdaj v Italiji zopet uname Oberdankovanje; akoprem |e skoraj gotovo, da cesar pomilosti Saba-dinija. Vnanje dežele. O razmerah avstrijskega in italijanskega dvora se poroča iz zanesljivih krogov: Kralj Humbert je izrekel željo, da bi rad ooiskal cesarja, ker je pa čutil, da cesar kakor katoliški vladar, ne more prezirati papeža, ter da mu obiska v Rimu ne more povrnoti, zato je kralj želel, da bi se sešel s cesarjem v kauem na meji stoječem mestu, ali pa v Budapesti. Avstrijski dvor, ko je to zvedel, hotel je takoj poslati enega izmej nadvojvodov v Monzo, da se o vsem dogovori. Mej tem pa je poslal poslanec grof Robilant dotično poročilo, katero je bilo v Avstriji z srčnim veseljem sprejeto in izrekla se je tudi želja, da bi i kraljica z svojim dohodom razveselila cesarja in cesarico. Rimski dvor, vesel viteškega cesarjevega postopanja, naznanil je tedaj prostovoljno cbisk na Dunaii. Angleški Časnik »Standard« poroča, da ruski car in carica meseca julija prideta v London; carica ostane tam, car pa obišče nemškega cesarja Viljelma v Emsu. Potem pa odpotujeta oba cesarja v Gostinj-ske toplice ter se tu snideta z avstrijskim cesarjem. Znani general G ur ko je bil imenovan za varšavskega glavnega governerja in za poveljnika varšavskega vojaškega okraja. Rumnncem se sline cede po avstrijskih deželah. 21. t. m. so odgrnoli spomenik, postavljen Štefanu velicemu ; pri tej priliki je napil senator Gradisteatu kralju, ter mej drugim rekel: »Kroni vašega veličanstva manjka nekoliko biserov, Banata, Bukovine in Erdelja; upamo, da ne za vedno.« Kralj je govorniku stisnol roko ter zapustil dvorano. V Parizu so zaprli več uradnikov ministerstva notranjih zadev, ker so vladne tajnosti prodajali Nemčiji. To je pač spridenost, da se nesramniše človek ne more misliti. V Parizu je priobčil senator Benri Martin zelo sočutno pismo do avstrijskih Slovanov; v njem mej drugim pravi, da v Avstriji raste število onih Nemcev, ki se rć^jši družijo z Slovani, nego bi se hoteli poprusiti. V Londonu so nihilisti izdali nov manifest, v katerem naznanjajo, da se hočejo Še dalje bojevati, če tudi so izgubili najboljše moči in voditelje. Boj za »deželo in svobodo« je potreben. Ruska vlada hoče (?) vojno z Nemčijo, a sramotno podleže. V Xeresu na Španskem je bilo zarad morit ve sedem udov »Črne roke« k smrti, osem pa v dosmrtno ječo obsojenih. V Kahiri ni vse tako, kakor bi želeti bilo, zopet se nekaj kuha. Od 20. na 21. t. m. so dvaindvajset osob zaprli in kakor se pripoveduje, zapr6 jih še petdeset, mej zaprtimi je mnogo Častnikov in u -radnikov. Tamatove poroča francoski admiral Pierrs od i3. junija. Naš ultimatum je bil odbit. Vsled tega smo šli v Tamatave, vzeli tamošna založišČa, razrušili Foulpoint, Monamov in Fenerife ter tako glavno operacijo končali. Hovas so pobegnoli; obsedni stan je bil oklican. Dopisi. Iz Komna, dne 21. junija. {Šolstvo t Bosni in Hrcogovini ; it Itatistike kraškega lolstva.) Dandanes se skoraj vsak narod več ali manj peča s6 Šolstvom, kajti vsak fie tako boren narod je Srišel do spoznanja, da je šola temelj boljše bo-očnosti vsakega naroda. Zadnje čase si je Av«trija prisvojila Bosno in Hrcegovino. V kakšnem stanu so bili Bošnjaki in Hrcegovci še za časa turškega jerobstva, ve vsak, ki se je le količkaj pobrigal za to. — Da je bilo Šolstvo pa še za onega časa pod — ničlo, to je tudi gotova istina. Marsikomu pa še niso znane bosensko-hree-govske šolske razmere; za to, upam, da ne bode odveč, ako našim čitateljem na kratko nasličem — po dr. Lindnerjevej knjig!: ■Encyklopadisches Handbucb der Erziehungskunde« — bosensko - hreegovsko Šolstvo. Šolstvo v Bosni in Hrcegovini je še dandanes na zelo nizkej stopinji; zbog tega zna malokdo v Bosnj in Hrcegovini pisati in brati. Šole se delć v mohamedanske, rimskokatoliške in grško-orijentalske. Mohamedanske šole se zopet dele v elementarne šole (mektebi sibiani), klerikalne šole (medresej in meščanske Šole (mektebi raŽdija). Elementarne Šole so povsod, kder je turški tempelj; a te šole nikakor niso našim ljudskim šolam slične, kajti tamkej se mladina uči le navadne molitvice in izreke iz korana na pamet. 0'čitanju, pisanju in računstvu ni niti duha niti sluba. Klerikalne šole nahajamo v mestu in iz njih se izšolajo duhovniki in sodniki. V tej šoli se najbolj ozir jemlje na koran; poleg te u a se tudi uče »rab-sko-turški jezik in početki iz zgodovine in aritmetike. Vender niso te šole več dobro obiskovane, kajti bogati Mohameduni pošiljajo svoje sinove rajši v višje Šole v Carigrad. Rimsko katoliške Šole so bile osnovane 1. 1848. Do one dobe niso imeli kristijani v Bosni nikakih šol. — Pouk vodijo frančiškani, kajti posvetnih pe-dagogično naobraženih uč.teljev tamkej skoraj ni. — Na dekliških šolah poučujejo nune. Te šole so boljše od prvih, a vender ne morejo z našimi ljudskimi šolami tekmovati. — Prirodopisni pouk se zelo zanemarja in še le v najnovejšem času se je v teh šolah pričelo poučevanje v verstvu, Čitanju, pisanju, računstvu, zemljepisju in zgodovini. Grško-orijentalške šole so se še le v zadnjih časih osnovale. Učiteljske moči so pridobili iz Dalmacije in Srbije. Najbolj podpirajo trgovci te Šole in za to je njih osnova ugodnejša. — Do leta 1879. je bilo v Bosni 57 takih Šo). Poučujejo se ti le predmeti: verstvo, čitanje, pisanje, računstvo, zemljep>sje, zgodovina, prirodoznanstvo. Za naobraževanje učiteljev se nič ne skrbi. Učiteljišča ni nikder. Ker ni nikakih Šols. ohlastnij, zato je učitelj od duhovnika odvisen. Ta ga lahko iz službe odpusti, kedar mu je ljubo in drago. Učitelji so tedaj v Bosni in Hrcegovini zares — »uboge pare.* Skromno se žive pri menihih in duhovnikih. Avstrijska modra vlada se je pohvalne po-prijela bosensko-hreegovskega šolstva. UŽe 6. julija 1879. je deželni poveljnik izdal določbo Šolstva se dotikajočo, ki tako-le slove: «Ich wQnsche. dass liberali, wo es nur moglich ist, in jedem Bezirke, nach Moglichkeit auch in jedem grosseren Orte, Volksschu-len errichtet werden, in vvelehen die Kinder ohne Religionsunterschied im Lesen, Schreiben und Rechoen unterrichtet werden. Zur Aushiife kdnnen als Lehrer tiichtige Militarpersonen genomrnen werden, und die niederen administrativen und Militarbehorden kSnnen dazu geeignete Personen wahlen. Die unumganglich nothwendigen Bucher und Schreibrequisiten he-sorgt auf besonderes Ansuchen die Resierung; fiir die Schulen haben die Gemeinden Zimmer und Brennholz zu besorgen. Die Aufsicht iiber diese Schulen fuhren die Bezirks- und wenn nothwendig auch die Gemeindebeborden.« Nadalje sta od 1. okt. 1879. odprta dva tečaja, ▼ kojib se mladina uči čitati, pisati v materinem jeziku z latinico. Otroci od 7 do 10 leta se v ta tečaja sprejemajo. Pouk vodi od dež. vlade nastavljen učitelj. UČne knjige in učna sredstva preskrbuje dež- vlada. Za šols. sobe, klopi in učne pomočke mora serajev-ska občina skrbeti. — Ko je Avstrija zasedla Bosno in Hrcegovino, takrat je bilo tamkaj — v Šestih političnih okrajih — 645 šol starega sistema. 01 teh je bilo 18 ruldie-šol, 18 medres, 499 mehtebs in 110 elementarnih šol (54 rims.-kat. in 56 grško-orient.) Bosna in Hrcegovina šteje 1,158.440 duš in pride povprek na vsakih 1807 duš ena Šola. Priznavati moramo, da se slavna vlada zadnje Čase zelo za Šolstvo poteguje. — Osnovala je uže 24 ljudskih Sol in 14 drugih občinskih šol zdatno subventionira. Na teh 38 Šolah poučuje 40 učiteljev in 4 učiteljice. Mej prvimi je 13 pravih učiteljev, 23 podčastnikov, 1 duhovnik, 1 maturant in 2 drugi privatni osebi. — Mej učiteljicami je ena Bošnjakinja kot voditeljica kat. šole v Fojnici, 2 Hrvatici in 1 Nemka. — Od deželne vlade so nastavljene in vzdrževane Šole v Serajevu, Travniku, Banjaiuki in Bihaču. Ena dekliška nekon-fesionelna šola z 3 učiteljicami je v Serajevu. To Bolo vlada vzdržuje in obiskuje jo 163 učenk, nadalje vlada vzdržuje šole, ki so imele leta 1880-81 učenčev: 2067. Od teh je bilo 282 mohamedavcev, 914 katolikov, 756 pravoslavnih, 115 Židov. Akopram Šteje Bosna in Hrcegovina 74 mest in trgov (če jih smemo tako imenovati) ima vender še- malo Šol. V Serajevu imamo 32 mektebs z 1200 učenci, 36 hodžas, 5 medzesen, 5 softas in 3 učitelje. Meščanska šola v BendbaŠi broji 180 učencev, mestna dekliška gola pa 150 deklic. Sestrazredna šola ima 200 dečkov, a dekliška mestna šola 150 deklic. Tudi je sirotišnica z 40 dečki in deklicami in c. k. Knabenpensionat iz 74 po vojaško uniformiranih učencev, trirazredna c. k. realna gimnazija z 133 učenci, dekliška šola usmiljenih sester z 100 deklicami. Upamo in nadejamo se, da bode aaša slavna vlada vse moči vporabljala v to, da se bode šolstvo v Bosni in Hrcegovini vedno bolj in bolj razcvitalo. — V to ime, pomozi Bog in kdor more t (Konec prihodnjič). Iz EJublJane, dne 21. junija. Kakor uže znano, odpovedal se je g. KuŠar, preda. Ljubljanske trg. zbornice poslaniStvu in je na njegovo mesto izvolila ttgovska zbornica grofa Thurn-a, dosedanjega del. glavarja, kateri se je zavezal s častno besedo, da bo vedno z Slovenci prijazno in sploh nepristransko postopal ter da se odpovć precej poslanstvu, ko bi mu volilci kedaj izrekli nezaupanje. Vsled tega je gotovo, da grof Thurn ostane deželni glavar tudi Še vprihodnje. Stvar pa se je tudi zato tako zgodila, da de-želnozborska večina zavrže volitev Dežmana in Schrey-a, katera sta bila po zvijači volilne komisije izvoljena v velikem posestvu. Pri novej volitvi bosta vsled kompromisa gotovo izvoljena grof Thurn in še kak drug Slovencem bolj pravičen grajŠČak, g. Ku-šarja pa bode sopet volila trg. zbornica in na ta način bode narodna stranka imela zadostno večino, da bode mogla sklepati tudi pr^drugačbo volilno postave, in to je najvažnejša pridobitev. Postopanje grajščaka Gale-ta ni mene nič osup-nolo, kei* predobro poznam razmere tega gospoda. — Samostalnosti od nekdaj prav malo, potem pa Še velik odločiven upliv hudega nemškutarja Mayer-ja — to sta uzroka, da se bogata in sicer dobrodušna rodbina Galetov brez pravih uzrokov in prav lehko-mišljeno tu In tam postavlja proti narodn, iz katerega izvira. — V obče pa smemo biti zadovoljni s izidom zadnjih deželnozborskih volitev tudi zato, ker je sama božja previdnost nekaterim preveč vladožel-nim gospodom pokrcala po rokah in ker sede zdaj v dež. zboru nekatere »nove« res izvrstne moči. — Za prihod cesarja se delajo tukaj velikanske priprave j smelo trdim, da tukajšnje cesarske slavnosti skoraj v vseh delih prekose lanske enake slavnosti v Trstu. — Cesar sam zapazi razloček in veselilo ga bode gotovo, da je Trst obkoljen od tako patrijotičnega, njemu tako srčno udanega ljudstva. Gotovi smo, da nas obišče 11. julija tudi mnogo TržaČanov; toda naj pazijo, da se Še v pravem Času oglase za stanovanja, kajti oglasi uže zdaj dohajajo od vseh stran ij. V več krajih na Kranjskem je zadnje dni bila toča in veliko Škode napravila; gorenjsk* gore so bile te dni prav dobro pobeljene. — Čudno vreme v juniju ! Domače in razne vesti, Seja mestnega zbora dne »I t.m. Predsedoval je sam župan, g. Bazzonl. Pred vsem je g. Nadlišek priporočil prošnjo prebivalcev ulice Molin grande, kateri so uže davno prosdi, da bi se jim napravil vodnjak. Potem je poročal asesor dr. Zenatti, da je užitnina lansko leto dala mestu čistega dohodka gld. t .796.805*90, kateri račun je zbor odobril. — Prav tako se je potrdil tudi za leto 1883 stari odsek za oskrbovanje užitni ne, katerega, predsednik torej ostane še dalje dr. Viktor De Rin. Nadalje poroča dr. Zenarl, da so mestne mitnice lansko leto vrgle gld. 25.419*68, mesne in sanitarne takse pa gld. \ EDINOST. 53,276«83. Tudi ta računa odobri zbor. Zbor je na to izvolil g. J. Burgstaller-ja v odbor za upravo občnih magazinov in rešil še par prošenj zasebnikov, potem pa je bila tajna seja. v katerej so se podeljevale nekatere mestne službe. Tržaške novosti* Mestna delegacija je dovolila za popravo cerkve na Opčinah gld. 780.—; dva gospoda bosta zdaj ljudem pravila, da je to premija za njihovo dobro vedenje. A ljudstvo se ne da več slepiti; ono pozna svoje prijatelje. Tri črnogorske kneginje, hčere Črnogorskega kneza, došle so iz Ruskega te dni v Trst, spremljane po treh senatorjih in so odšle na črnogorskej jahti »Si-byl« v Črnogoro. Angleško brodovje. 21. t. m. zjutraj je odšlo 5 angleških vojnih ladij v Benetke, ostali sti tukaj še la-dlji »Aleksandra« In »Temeralre« in popoludne je došla iz Pulja še ladija »Superb«. — Obe prvi sti tudi včeraj odšli v Benetke, zadnje pa ostanejo Še nekoliko dni v našej luki. — Banket na čast Angležen, kateri je dal namestnik v imenu cesarja, bil je posebno sijajen. — V četrtek so napravili Angleži izlet v Lipico, zvečer pa je bil velik ples na ladlji »Temeraire«. Admiral Lord Hay se ni vdeležil nobene veselice, ker je zbolel. — Veselici, katero je bil dal zadnji vtorek contreadmiral Pauer angleškim Častnikom, vdeležili so se tudi nekateri nemški pevci iz Celovca. Nemški listi poročajo Čuda o tem petju; a nazoči pravijo, da to petje ni vzbudilo mej gosti najmanje pozornosti in da ni bilo čisto nič posebnega. Nemiki generalni konzul je praznoval v četrtek petdesetletnico svojega službovanja kot nemški konzul v Trstu. — Pri tej priliki mu je izročila tuk. nemška kolonija krasno vezano adreso in prav tako so mu poslali vsi tuk. konzuli krasno adreso; vse to Se ni tako zanimivo; bolj zanimivo pa je to, da adrese ni hotel podpisati francoski generalni konzul, Mon-sieur Ghalletl List *U Indipendente* je bil denes zopet zasežen. — Kakor slišimo, razgrajal je strašansko zoper Slovence in Hrvate zarad volilne agitacije po Istri, — spravil se je Še posebno ne 2 šolska nadzornika v Istri, Češ, da taki privandrani lačni tujci, ki so se Zdaj nekoliko najeli in oblekle v Istri, delajo za po-siovanenje te dežele, ki je italijanska in kder nemajo Slovani nič iskati. — Karnjeli so tujci v Istri, in oni se meste na račun ubogih istrskih domačinov, ne pa gospodje, katere ta list napada in so rojeni v Istri, — Ima pač prav ta labonski list, da razgraja zoper tujce, kajti resnica je, da nam tujci, ki dohajajo lačni v Avstrijo, tukaj najprej jemljejo najboljšega kruha, ko so pa siti, delajo zadrege nam Slovanom in Avstriji — a ti tujci so Italijani, ne pa Slovani. Na javnej dražbi se prodad6 10. julija pri c. k. finančnem vodstvu trdnjavice Servola, San Rocco, St. Michele in Olmo. Natančneji pogoji se morejo pregledati pri finančnem vodstvu. Samomor. 80 letni učitelj angleškega jezika W. D. Th. je zadnji Čas živel v vednem prepiru sč svojo družino. Vtorek se je zopet prav hudo spri in se potem zaprl v svojo sobo. V sredo ga le ni hotelo biti iz sobe, vsled česar je njegova sopruga, ker vse trkanje ni pomagalo, poslala po kovaču, kateri je vrata sd silo odprl. A v sobi je ležal mož mrtev na tleh, zraven njega pa revolver, s katerim se je bil ustrelil v srce. Ta samomor je napravil tukaj toliko večjo senzacijo, ker je bil samomorec v vseh boljših tržaBkih krogih dobro poznana osoba. Tržaški »Sokol« napravi jutri popoludne izletjr Prosek Odhod iz Trsta točno ob 27, uri Ženski oddelek del. podp. društva bo imel 8. julija velik koncert na vrtu in v salonu gostilne »Cervo d'oro« na Akvedotu. Pel bode zbor del. podp. društva, pomnožen 6* z drugimi pevci, potem močan mešani zbor, okolo 30 pevk in toliko pevcev, in po končanej besedi bode ples. — Čisti dohodek je namenjen ženskemu oddelku. Nadzorovale in vredovale bodo vso veselico gospe in gospodičine odbornice same. NatanjSnl program se naznani kesneje. Policijsko. Dve dekli brez službe ste te dni tudi mnogo občevali z Angleži; a ko so bili skupaj gredobre volje, zmanjkalo je Angležu, da ni vedel edaj, prstana, ki je bil vreden blizo 40 gld. — Policija je našla tatico in jo dela pod ključ. — V sredo je nek tat s ponarejenimi ključi odprl stanovanje v ulici Fontanone in odnesel veliko namizno uro z steklenim pokrovom. Policija ga je zasledila. — Zaprli so v četrtek deklo, ki je bila komaj en teden v službi pri nekej gospodi v ulici Chiozza, pa je ubežala in si seboj odnesla polno culo p; tenine. Tatovi so te dni pokradli več ur in nečemu mornarju tri Napoleone. SpdnIJa Je obsodila Antona Kebra in Antona Skorjanc-a, prvi je voznik, drugi fakin, vsacega na 8 mesecev tefike ječe, ker sta ukradla 400 opek v magazinu firme Tischbein & Gomp. v Via S. Fran-cesco. Babjeverstvo. Uže večkrat smo pisali, daje tržaško ljudstvo jako uneto za takozvano babjeverstvo, za vraže, coprnije itd.; znano je tudi, da je v Trstu več prekanjenih bab in dedcev, ki živ6 le ob metanju kart in lečenju s6 zaklinjanjem itd. A o ro-janskem zamaknenem A. Fratniku nismo še nič pisali. Uže več nego 10 let ta mož svet slepari sč svojim krivoverstvom in se svojimi raznimi sredstvi zoper bolezni in zoper hudiča. Pred nekaterimi leti je po-tegnol v svoj delokrog bogatega moža, kateremu je bila podarila rajnka Kalistrovka 40.000 gld. Tega svojega druga je bil tako zaslepil, da mu je pomagal zidati čisto novo hišo v Rojanu. V tej novej hiši si je dal ta rojanski prerok napraviti tudi kapelico, v katerej so namalani apostoli in sploh je vse tako urejeno, da napravlja na neuke ljudi čudodelen vtisek. V tej kapelici uganja ta mož, ki nekda ne žna niti dobro pisati ni čitati, svoje posebne burke. Omeniti je treba, da ta človek uči tudi neko posebno vero. On nekda pripoznava, prav po staro-indiško, dva duha, duha slabega in duha dobrega, ta dva duha sta v vednem boju mej seboj. Na človeka več vpliva duh slabega in teške boje ima duh dobrega. Zato je treba vojskovati se na razne načine proti duhu slabega. Bolezni menda tudi prepisuje boju duhov v človeku in zato ima posebna simpatična in druga čudodelna sredstva proti boleznim. Ljudi, kateri k njemu zahajajo, pelje najprej v omenjeno kapelico, tam moli neke posebne molitve in litanije, a kadar so ljudje v največjej po-božnostl, začne se tresti kapelica, in spreminja se tudi svltloba, zdaj je svitlo, zdaj je temno. To vse se da napraviti fizikaličnim potem; a na uboge ne-vedoeže te spremembe delajo vtisek groze in nadčloveškega. Ko neha s temi ceremonijami, daje navadno bolnikom raznih lekov, navadno steklenice raznih kiseljukov, za uživanje ter jih zagotavlja, da so te vode blagoslovene, potem jim daje škapulirje. amulete, molitvice mističnega zadržaja. Tu in tam kedo res ozdravi, ker kakor znano: »narava je najboljši zdravnik«; a l judje res verujejo, da jih je »sveti mož« Fratnik ozdravil, in Bog ne daj, da svariš nekatere neuke ženske pred tako sleparijo; odgovar- «le vam bodo: »Vi ste sleparji; a ta mož je svet možl« o, ta stvar je šla dolgo na tihem naprej; ljudje, celo iz daljnih krajev, posebno z Goriškega in Kranjskega so hodili k temu krivemu proroku po naukov in lekov; a varalica je znal to stvar vedno dobro prikrivati posvetnim in duhovskim gosposkam. Se le te dni je mož, morda res uže sam prepričan »o skrivnej moči,« katera v njem prebiva, presegel meje previdnosti. V nekih židovskih listih, ki lazijo za »pikanterijami«, pisali so o tem čudodelniku; ob enem se je bila raznesla po mestu vest, da Fratnik izganja hudiča iz necega mladega dekleta. No, nek list se je šalil iz vseh teh reči; kar pa je najbrže Fratnika vjezilo i morda pa so ga tudi židovi k temu zapeljali, češ, da >odo imeli njihovi listi takega gradiva, po katerem ubogo, neuko ljudstvo hlastno plane) in res se mož sam oglasi v nekem takem židovskem listu ter opravičuje svoje ravnanje, češ. da mu je res od Boga podeljena posebna moč, da prav zdaj izganja hudiče iz mlade ženske, da jih je uže izgnal 20, a da je ostal v njej še eden, kateri je posebno trdovraten. Tega 21. hudiča, da hoče izgnati iz te ženske 20. t. m. in da se ljudje prepričajo, da to ni sleparija, povablja slavno občinstvo, si. gosposke in sploh vse kompetentne osobe, naj se vdeleže tega čudodelnega izganjanja hudiča. Mož je naznanil stanovanje in sploh ljudi tako drzno povabil, kakor da bi šlo za kako umetnost, ali kaj enacega. Morate si misliti, da je 20. t. m. na stotine in stotine radovednega ljudstva iz Trsta in okolice kar oblegalo hišo krivega proroka. A policijske straže oddelek z višjim komisarjem na čelu je bil uže poprej obkolil bišo in ni pustil nobenega v hišo, ne iz hiše. Krivi prorok je pa k ljubu vsemu temu ljudstvu raz necega zida javil, da je vsled Božjega razodetja stvar preložil za kesneje. Dotična komisija pa je šla v hišo ter vso sleparijo preiskala in kakor se sli&i, odvedli so 20. t. m. zvečer krivega proroka v zapor, da se bo moral kesneje {»red sodnijo zagovarjati zarad sleparije in prevare ehkovernega ljudstva. A kedor je Čul nekatere »babe« iz mesta in okolice, kako so se jezile, da ne puščajo v miru »svetega moža«, žalilo ga je v srce v očigled toiikej zaslepelosti naših kmetov in rokodelcev. Da jih kličete na pametno predavanje, na poSteno domačo veselico, ne gredo vam, a da jih kličete k takim neumnostim, nevrednim Človeka, pa se bodo trgali za vhod in dad6 za take stvari zadnji sold. Ali ni to Žalostno! Čuda nam Bog dela vsak dan ; tem se ča-dimo, a človeška Čuda so najdrznejša pregreha proti Bogu samemu in so najostudnejše sleparije. — Pri tej priliki pa tudi naše ljudstvo svarimo pred židovskimi listi, kateri se i/, njega norca delajo, pa za to jih prav ljudstvo vzdržuje. Nek tak list daje strašansko pohujšanje, ker uonaša same nemoralne reči, in po takem listu ljudstvo kar koprni. Dolžnost vsa-cega poštenega človeka je, da dela na vse mogoče načine proti Širjenju tacih listov, in ne vemo, ali ne bi bilo na mestu, da bi vlada sama zavarovala ljudstvo pred takim otrovom. Spominek pokojnemu 5. g. Josipa Finka. Velečest. g. Josip Fink, ki je pred petimi leti v Klancu umrl, ter bil znan kot vrl narodnjak, astronom (zvezdoznanec), matematikar, muzik. in blag duhovnik, zaradi pičlih dohodkov in druzih neugodnih rodbinskih razmer ni nič premoženja zapustil, in zato ni do sedaj nobenega spomenika bilo na njegovem grobu. O priliki letošnjega birmovanja v Klancu bi bil njegov prijatelj A. N. prav rad zvedel za njegov grob, a jako se zavzame, da ni čisto nobenega znamenja, kde je vrli pokojnik pokopan. Koj sproži misel, naj prijatelji zltže, da se postavi majhen pa dostojen spomenik. Zbralo se je tačaS, pri 20 gld. in po 14 dneh pozneje, ko je pri istem gosp. A. N. na Kontovelju bila prijateljska družba, koje Be je vdeležil tudi g. Nabergoj, državni poslanec, ki se zahvalno spominja nekdajnega prosečkega kapelana č. g. Finka, zopet se je v to svrho zložilo 14 gld. To je lepo, da ne pozabimo blagih pokojnikov, ampak ae jih s hvaležnostjo spominjamo. Aleksander Dolenc, 24 letni sin velikega posestnika in poltarja v Razdrtem, izšolan kmetovalec, umrl je 31. t. m. po dolgej bolezni. — Rajnki je bil dober rodoljub in obče priljubljen inladencč. — Strastno veselje do lova ga je spravilo prezgodaj v mrzli grob. — Lehka mu zemljica! Cen* vožnja v Ljubljano. Južna železnica je vsled cesarjevega dohoda v Ljubljano za dobo od 10. do 15. julija za polovico znižala voŽnino mej Korminom Ljubljano in mej Trstom in Ljubljano za tja in nazaj. Hrvatuka pošlje v Ljubljano deputacijo, da Eozdravi cesarja; to deputacijo sprejme cesar 12. ju-ja in bo sestavljena iz teh-le hrvatskih magnatov: ban grof Pejačevič, kardinal Josip Mibajlovič, patri-V jarh German Angjelič, grof Rudolf Erdddy, grof Josip Draškovič. grof Julij Jelačić, h'arol pl. Mihalovič, major Toma Oreškovič. Umrl je velečestiti gospod Fran Ravnik župnik v Kortah nad Izolo, velik in povsod dobro poznan rodoljub. Majka Slava plaka nad njegovim grobom. Pl-orokovanje. V nekem češkem kraju je stara ciganka prorokovala za prihodnje 3 leta tako le : Gorje kmetovalcem v letu 1883; gorje vojakom v letu 1884; gorje Židom v letu 4885! — Ni treba dostavljati, da ljudje prav radi verujejo na taka proro-kovanja, posebno pa na ono tičeče se Židov. Telegrami. Voloska. 23. junija: Andrija Strk, Matko Laginja izvoljena z 72 glasovi. Krk, 23. junija: Izvoljena glavar Bluscheg in dr. BolmarČiČ. Sežana. Dr. Josip Abram In Rajmund MahorČiČ enoglasno izvoljena. Gorica, 23. junija. Izvoljeni dr. Jotip Tonkli, dr. Rojic, v Tolminu dr. Nikolaj Tonkli in Ignacij Kovačit. Koper, 23. junija. Izvoljena Spinčič, Križanac. Miroslav Vilhar. Iz Planine 16. junija. (Konec.) To pa niso nikakor besede našim vrlim veljakom! našim značajnim poštenjakom! koje dobro poznamo i čislamo. Slava jim l le korist in napredek naroda jim je na srcu. — A istim veljajo, kojl se nam z vso silo za »narodne malike« vsiljujejo; in priprosti žuljavi narod jih bolj pozna — nego slabi denar. Ako le mogoče, nas pritiskajo; tudi prav zato, ker so oni in mi narodni, nas včasih malo »na meh ia iko vega spomenika, koji se bode morebiti stavil K D I N O S T. Se le 3 dni po konca »veta in bode Vodnik na la način lehko osebno pomagal sebe slaviti. Treba tedaj napraviti kolikor imamo; — v tem dolzem času bi rija lehko uŽe nabrano pokončala in potem poneha vse. Ako mogoče kaj več in lepše učinoti — vedno se lehko pomaga, temu je zmirom časa dovolj. Komur moje priproste vrstice ne ugajajo —, na-avetuje naj kaj boljSega, a učini tudi kaj gotovega —, hvaležen mu bodem in Še mnogo druzih z menoj. Učena buča, vem. da nisem, a misli in besede imam nekako proste, voljo dobro, akopram nisem za dejanje poklican. Vsaj znate: »Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih« —a nasprotno: Mnogo bi kaj rado bilo izvoljenih, koji niso bili nikdar poklicani«. Jednako so se glasile menda osodopolne besede sv: pisma — a tudi zadnjih volilnih shodov in dni. A sedaj, krepki bratje našega slavnega milega naroda, ne pojenjajmo v tej zadevi, kličimo, budimo dremajoče, dokler ne vidimo na predolgo spečem »•spomeniku«, koji počiva uže pol večnosti —, kakor na »spomenskei plošči« na rojstnej hiši v Planini v kamen vsekanega v zlatih črkah bliŠčečega ponos* nega imena: »Miroslav Vllhar« 11! —si.— Tržno porodilo. Kava — Tendenca jako ugodna, cene trdne ; pri vsem tem pa kupčija jako omejena. Prodalo se je ta teden 25oo vreč Rio po gld. 40 do gld. 52.—, 180 fardov Moka po gld ii8 do gld. i20 —, kakih lOo sodov Ceylon plant. po gld. 02 do gld. ij6.— 2oo vreč popra Batavia in Sin-gapore po gld. 64 do gld. 76.—, looo zabojev sladke Skorje po gld 4i do gld. 42. Sladkor. — Vsled pičle kupčije so cene Se vedno prav mlahove. Prodalo se je 40oo vreč sladkorja po gld. j97, do gld. 31'/,. Sadje — Cena pomeranč in limonov je poskočila; vse drugo sadje v slabem obrajtu. Pomeranče, limoni od gld. 2'/, do gld. 8»/„ rožiči dobri gld. 7'/„ fige v vencih gld. j2—, opala gld. 21.- cvebe navadne gld. 18 do gld. 22.— Elemć gld. 23 do gld. 3o —, Sultanina gld 24 do gld. 38. Olje — malo kupčije po nespremenjenih, trdnih cenah. — Bombažno olje pa je poskočilo in stane denes uŽe gld. 37 do gld. 38. Petrolje — malo kupčije po nespremenjenih cenah; cena je obtičala na gld. 9'/,. Domači pridelki. — Fižol popolnoma zanemarjen ; maslo pa jako obrajtano ; cena za dobro naravno blago gld. 10O do gld 116. Zlto. — Cene mlahove; imetniki popuščajo vsled poročil o dobri letini. — Prodale so se nekatere partije ruske plenice prve vrste Še pod gld. 11.—, koruza ogerska gld 7 do gld. 77,. : Les. — Koroške deske gld. 88 do gld 90.—, štajerske gld. 66 do gld. 70-—> uso Afrika gld. 53 do gld. 55.—, Skurete koroške gld. 68 do gld. 7o, stajerske gld. 40 do g Id. 42. liunajMka borsa dne 22. junija. Enotni drž. dolg v bankoveib . . 78 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... "59 » 05 « Zlata renta.......... 99 . 20 » 5% avst. renta........ 93 . 50 » Delnice narodne banke.....838 • — « Kreditne delnice........ 305 . 30 « London 10 lir sterlin......120 » 05 • Napoleon.......... . 9 >» 50 « C. kr. cekini.........5 . 67 » 100 državnih mark . .'.....58 » 45 « Zahvala. Č. gospodi, ki je mojega sinka Vladimiri spremila k zadnjemu počitku, presrčna zahvala. Gregor Jereb, telegr. uradnik. Poslano. Loterija Tržaške razstave« Akoprem je uže davno minol obrok za naznanje-nje in vzdignjenje dobitkov te loterije, pri vsem tem se še enkrat opominjajo lastniki razstavnih sreČek, katere je po sreči zadel kak dobitek, da pridejo po vdobljene stvari najdalje do 30. junija 1883 po katerem dnevu se ne bode več oziralo na nobeno naznanilo in se bode dotične dobitke smatralo kot zapuščene. Trst, 11. junija 1883 (3—2) Izvrševalni odbor tržaške razstave. Proda se, ali pa v najem se da ena liiSa v najboljšem stanu z 5. sobami, dvorano, kuliinjo, kletjo, hlevom, poleg hiše je velik vrt z vodnjakom, v katerem je vedno najboljša voda. — To posestvo je v bližnji vasi Log-Ricmanje, kder bo šla mimo tudi železnica Herpelje-Kozina-Trst. Za pogoje in razjasnila obrnoti se je na G. B. ANGELI mirodilnica (drogerija) na lesnem trgu v Trstu. 4—4 varne proti ognju in tatvini Wiese et Gomp., fabrika denarnic. DUNAJ. — BUDAPEST. - PRAGA. Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donaustrasse it. 25. Fabrika: Dunaj, ll.f Pappenheimgasse št. 58.12—3 Nlirodilnica (drogerija) G, B, Angeli s tovarno šopkov odlikovana na kmetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1882. Velika zaloga barv m ljeti h ra olje in naravnih, firnežev vsakovrstnih angleških, francoskih in domačih, povlaka amerikanska za čistiti parkete, da se precej svitle, kakor tudi harvenih firnežev za sobna tla. Zastopstvo in zaloga imenitnega flrneža ža kočije od A. LEFRANC iz Pariza in Florence. 12—4 Trgovina A. Casagrande v Ajdovščini. Podpisani naznanja, da s I. julijem i I. zopet odpre svojo prodajalnico z mešanim blagom in se priporoča si. občinstvu kot stara znana firma. Podpisanega skrb bode, da občinstvu postreže točno in po najnižjih cenah. 3—2 Ajdovščina, 18.^uffja 1883. ngelj Casagrande. Dunaj! Pariz ! Londont » Cujte, glejte, strmite! OskrbniStvo Mirane velik« anglo-brltlike fabrike •rebrnih izdelko prodaje vae izdelke zelo pod fabriško ceno Kdor pošlje, ali se naroči po povzetji, 8 gld. 70, dob' prav krasno namlznlno iz najfinejšega anglo-brltlSkega srebra (ki je poprej veljala 40 gld.) Vsak naročnik dobi pismemo po oštvo, da namlznina ostane 10 let bela. 6 namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino, 6 pravih angl. br. srebrnih vilic iz enega kosa, fi masivnih angl. br. srebrnih namiznih Žlic, 6 mas. anglo-brit srebrnih žličk za kavo, 1 težko angl. br. srebrno veliko Žlico za juho, 1 mas. anglo brit srebrni krčulj za mleko, 6 izvrstnih angl. br srebrnik podnožnikov, 6 angleSklh desertnih žlic, 6 angleških brit. desert, vilic. 1 izvrstna popernica in cukrovnlca, 6 lepih masivnih kupic /a jajca, B najlepših angl. br. srebrnih Žiic za jajca, 1 krasna tasa iz anglo-brit srebrn, 1 čajnica najfineje vrste, 2 krasna salonska svečnika. 61 kosov, etane vse skupaj gld. 8.70 V dokaz, damoje naznanilo. nI sleparija "M zavezujem se javno, Se blago ni po volji, vzeti ga nazaj, brez ugovora. Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro ln pristno blago, ne pa izmeček, naj se, dokler je kaj zaloge, zaupljivo obrne name. J. H. Rabinowicz Dunaj, glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov, II. &chiflamtsgas.ie 20 3—2 Prah za čiičenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih šklatlah pri meni. — Skatlja velja 15 kr. Fillalke v Parizu in Londonu. !! Čuda obrtstva!! ir Le 4 gold. ena s patentom previđena ura x nihalom in bit* lem, ki l»i|o ure in poluuro v najfinejše poliranem okviru iz orehovine, z broncira-nimi uteži za nihalo. Razen teh prednosti ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči patentirano kazall^če sveti v zelo čudovitej višnjevej čaralno lepej svitlobi in se 40 let Jamči za lepo svitlobo. Sto in sto ljudi, ki so to uro videli in kupili, bili so začaram o tej še nezaMlliano nlzkej coni. Smatramo za svojo dolžnost, vsacega bralca opozoriti na to, da kar se sploh nahajajo ure, da kaj tacega, tako praktičnega i neverjetno cenega še nikoli ni bilo in morebiti tudi v 100 letih ne bode. SVAHITEV. Te od mene naznanjene ure — 4 gld. — imajo na kazališči v zlatih črkah napis »PATENT« Ne manj pozora vredne so spodaj stoječe cene za žepne ure, katerih ceni se je čuditi. 3S34 žepnih ur na cilinder iz najfinejšega francoskega double, na minuto vrejene, poprej i4 gld., zdaj I« 4 gld. 9S kr., jako lepe. Poroštvo, da dobro gred6 5 let. S335 kotknlh ur, tekoče na 15 pristnih rubinih, s kazalom za sekunde, izvrstno na sekunde vrejene, 21 gld. — ldaj le 7 gld. Okvirji so iz najfinejšega nikelnovega srebrnega ali zlatega double, gravirani, pet let poroštvo. 36KO remontvarnih ur iz pristnega zlatega double, brez ključa se navijajo, z natanko vrejenim mkelnovim uriščem, na svetu pripoznana najboljša i najcenejša ura, poprej 24 gld. zdajle 8 gld. 50 kr. 1400 pristnih remontvarnih ur iz pristnega i5 lotnega punciranega srebra, navija se brez ključa, s kazalno pripravo in pristnim privilegijem, nike-lovo urišče na minute urejeno, neverjetno, še nikoli kaj tacega, nizka cena, poprej 3o gld. idej le 14 gld., in se pri vsej nizke j ceni vsakej uri pridi še krasna zlata verižica zastonj. Naročila po pošti, ali po brzojavu, katera se izvršujejo po poštnem povzetji ali poprej poslanem denarji, se imajo glasiti: 3—2 F\ 8GHAPIREH. Glavne zaloliiče patentnih fabrliklh ar z nihali. DUNAJ* III. SehillamtsgaHae SO. Posrečeni osobni Pobeg v Ameriko je kriv, da se po dražbi prodado vsi izdelki Var-gaerske fabrike, ki izdeluje turške tirače ; zato se za skoraj ne imena vredno vsoto za le gld. 3.75 12 turških tirač; pravim Dvanajst tirač pošlje za le gld. 3.75, dokler bo kaj zaloge. Vsak kos teh tirač je posebe zložen, previden z rudečimi obrobi in resami in pripravljen za ribanje. Ako se pomisli, da je samo delo morda uie toliko stalo, kolikor se računi za vse tirače skupaj, gotovo si naroči vsaka dobra gospodinja, vsak skrben gospodar take tirače, ki se pošiljajo za gotovi denar, ali pa po povzetji. Prav nagla naročila ae priporočajo zarad velikanske razprodaje. Pismena ali telegrnflčna naročila naj se pošiljajo pod naslovom: Fabriks-Depositeur fOr tOrkiche HandtOcher anonsnej ekspediciji IMEORIZ STERN Dunaj, Wollzeile 22. 3—2 taa varni Mvni aparat. Dosedaj nedosežen in tako popolen, da daje vsakteremu popolno gotovost; e čem je vsakemu tudi brijanja nezmožnemu mogoče, da ae obrije liitro In z dosedaj nepoznano gotovostjo pred vsako nevarnostjo. (Da bi se kedo vrezal, ali na kak drug način kožo poškodoval'je vsled posebne konstrukcije aparata popolnoma nemogoče). h- Cena enega komada 3 gld; izredno finega 4L gld. Popis se slikami se doda vsakemu aparatu brezplačno. mr Agentom la prodajaloem po fabriikih oenah Odpoiilja ee proti predplačilu ali proti povzetja. «Le neposredno se dobi tu aparat« pri Klingl & Baumann, Dunaj, I., Tegetthoffstr. it 3. NB Svari se pred ponarejen jem ; vsak komad na-šega na novo zboljsanega popolno varnepa brlvnega aparata ima našo varnostno znamenje (K. & B. Wlen.) Kraljica vsih lekov. __ Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstrijsko - oger*kem, ampak tudi ria inostranskem. Jako po ceni, je znak dobro« delnosti ln pomoči v človeškem trpljenju in se nah»ia v kajžici ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina. Spremljevana po prlporočbah najučenejših zdravnikov, ln po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Fram'sche Essem, napravljena po Gahrielu Pftocoli-u, lekarničarju v jL j unija ni, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo ločno proti povzetju. GoBp. O. Piccoli, lekarničar v Ljubljani. Podpisani sprlčuje čisto resnico, da j^ tinktura Franz'Bche Essenz spoštovanega gosp. Piccoli-a. lekar-ničarja v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči ln nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu proda kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine. Fianona & oktobra 18g2. Anton Wlassich. župnik-kanonik. UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, Ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznanja brez da bi kaj dražila črevesje. Trst v oktobru 1882. Zalega v Trstu v lekarnah: Foraboschi (Corso), Leitenburg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), rrendini (Palazzo Modello). 20—ti Dr. Pardo, praktični zdravnik. Lastnik, drufttvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC. Nova tiskarna pod vodstvomjF. HUALA v Trstu