Štev. 33. V Ljubljani, 11. avgusta 1921. Leto LXI. Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. ,■ «a «pise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska al ti. Rokopisov ne vračamo. V»e pošiljatve je pošiljati fcnnko. Učiteljski Tovariš izbaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, ee »e tiska enkrat . . 2 K — vin. .. „ „ dvakrat. . 1 „ 50 .. za nadaljnja uvršeenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino; reklatracije, t. j. vse administrativne stvari, je j-o§iljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» lije so proste poštnine Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Ne ubijajte veselja do dela! | Prišfo ie v modo. da nas napadajo kar redom nam sovražni časopisi. Zadržuje me delo. čeravno so počitnice, da nisem že zdavnaj odgovoril vsem. ki se zaletavajo v nas. Doslej sta bila tovariš Kurbus in na prijatelj Skala, ki sta odgovorila. Dokazov o naši »lenobi« in raznih Jvugih »pregrehah« nam še ni doprinesel nihče — vse vprek udriha kar tako pavšalno — mnogi nam zavidajo, le nase ogromne« plače. Zdi se mi. da so našim nasprotnikom popolnoma neznana naša stanovska glasila. Vse delo o šolski reformi. izboljšanju š.olstva in organizaciji ie delo učiteljstva. To se na ne ustvari mogoče kar čez noč — zato ie treba mnogo dela in časa. Naši nasprotniki hočejo od nas čudežev v izvenšolskem delu. Oni bi radi. da j na korist raznih društev zanemarjamo nrevažno šolsko delo. Na deželi ie vpre- i ženo učiteljstvo ves dan s šolo. Po šoli ie treba priprave, poprav, pisanja uradnih •\njig. popravila učil, nabave zbirk. Povejte mi. koliko ostane potem še časa za lenuharjenje. če niti ne ypoštevamo, da ie za učitelja koristno in mogoče še celo potrebno, da čita politične časopise in pa j: rok ovne knjige? Vsaka podeželska šola ima tudi vrt — marsikateri tovariš je čebelar. In če nam potem preostane še kaj časa za delo v društvih — ga tudi radi žrtvujemo. Ali bo pa nazadnje res ' oeba statistike, da dokažemo. koliko ie j naše tiho delo. ki ga ne obešamo na ve-I ki zvon? Ena najgrših stvari, kar sem jiii čital. ie hrezdvomno poslanca A. Brandnerja očitanje v »Jugoslaviji« z dne 28. julija, kier se zaletava v trboveljsko učiteljstvo. ""um piše a. Brandner: » J utre« po vsej s!-i hoče napraviti iz mene komunista, ali vsai njihovega zaveznika. Namen »Jutra« ie prozoren. V svoji včeraišnji šte- vilki ie objavilo v poročilu iz Trbovelj nekaj jezuitsko zavitih odlomkov iz mo-vga govora, ki diše močno po denunci-•antstvu. Brezdvomno ie izšel dopis iz v rst trboveljskega učitelistva. onega uči-.vrljstva. ki je postalo demokratsko, odkar mu ie minister Pribičevič zvišal pia-:c Povdariam. da bi imelo to učiteljstvo "ivaležnejše polje v sokolskih in drugih narodnih društvih, kier niti z mezincem ne «me, kaj šele. da bi šlo med delavstvo m ga izobraževalo. Ako bi učiteljstvo. ki ^teje v Trbovljah okoli 60 oseb. ne bilo /a izobraževalno delo tako leno in ako ne bi preziralo delavce kot brezpravna bitja, ki imajo samo dolžnosti in nikakih pravic, bi se komunizem v Trbovljar» nikdar ne bil takomočno ukoreninil.Treba je iti med delavce in jih poučiti, da so na napačni poti. ako se oklepajo nasilnih komunističnih metod, ne pa izogibati se jih n jih prezirati! Če ne bi poznal vsaj polovice učiteljstva iz Trbovelj, bi mislil, da je mogoče nekaj resnice na te.i stvari. Tako pa konstatiram, da ie ravno trboveljsko uči telistvo že od nekdaj na glasu kot eno najbolj agilnih. Kdo. ie propagiral nacijo-nalno idejo tam? Kdo je stal yedno v sokolskih vrstah0 Kdo je vodil predstave :n se zavzemal za razne kulturne naprave? Pri vseh teh prireditvah in podjetjih ,?. šlo učiteljstvo z delavstvom vedno roko v roki. Da pa ne more učiteljstvo občevati z nahuiskanimi podivjanci. je Jasno. Priti enkrat v Trbovlje in prirediti shod ni nikaka umetnost, živeti med na-roiom in delati, ie pa težko, najtežje pa v iiidustrijalnih krajih, kier ubijajo razni hu skači vsak čut idealnosti na rovaš sa-moijubnega materijalizma. Kako smo bili plačani pred vojno ve vsakdo, ali zato nismo lenuharili niti takrat, ko bi bili navsezadnje celo opravičeni. Danes pa. ko ,'e padla vsa mora raz nas. vemo dobro ka: ie naša dolžnost in te se zavedamo popolnoma in zavračamo vse očitke, ki padajo popolnoma neopravičeno na nas. Božo Račič. TONE GASPARI: Zadnja beseda. Potrebno je. da naglasimo še enkrat v našem stanovskem glasilu, kar se je že neštetokrat brezuspešno poudarjalo. Pri zborovanjih so se sprejele različno siilizirane resolucije s siplošno vsebino: s«anovske zadeve izključno le v stanovski list. Stan mora ostati pred javnostjo čist, kakršen je vedno bil. Javnost ne sme iz poeduiih slučajev, ki so mogoči pri vsakem stanu, posplošiti svojega mne-na Čemu siliti javnost k temu z noticami v pol. dnevnikih? Čemu imamo organizacijo? Za naš stan bedi oiganizaci-fa in meno glasilo forum, ne pa različna uredništva pol. listov. Kako neizmerno težko ie človeku, ko Oia v pol. .dnevniku, ki gj.re tudi mjmo takih ljudi, ki naš stan namenoma pre^i-raio. polemiko o delavnosti in nedelavnosti učiteljstva; še težje ie. če čitam v drugem dnevniku o kaplanovem vasovanju pri dveh učiteljicah itd. Cujte. tovariši ali ne pojmite tega. kolik socijalen greh si nakoplje dotičnik na svojo vest. ki popolnoma neodgovorno obiavi tak članek v političnem dnevniku? Ali še ne veste da preži sto in sto rok. da v jame mušico in to potem s pretiravanji zredi in zlobno preustvari v škorpijona? Ka-čv.rimo dalie sramota ostane na nas | vseh! Tovariši! Zahtevaimo Pri zborovanjih ckr. učit. društev, da bodi vsaka vf*st. ki se dotika našega stanu izven uradnega okvira. Dodpisana s polnim imenom, da tako vemo. kdo ie odgovo- ren za članek. Ne puščajmo, da neodgovorni »učitelj«, »učitelj z dežele«, »učitelj-s vo«. »eden za vse« itd. objavljajo za naš stan skrajno žaljive in ponižujoče članke. Za svoje vzgojno delo v šoli smo odgovorni svoji uradni oblasti, v kateri so tudi zastopniki staršev, za svoje iz-venšolsko delovanje pa edino svoji vesti. Nikdar in nikoli na nas ne sme soditi politična iavnost! «Ha—TOsa» Ii»— nmmMB——tj KOMPOLJSKI: Poglavje o možitvi učiteljic. Ni .lahko, ne prijetno pisati o tem poglavju. ki ie precej delikatno. Pač pa je i nad vse potrebno v interesu šole iu. našega stanu. Z izogibanjem ne spravimo teta vprašanja s sveta. Načeti ga je treba čimoreie. tem bolje, da smo si vsi na jasnem. Motriti ga pa nikakor ne smemo iz enostranskega aH pa subjektivnega stališča, ampak' ;z vseh vidikov. Pri tem pa bodi sui>rema lex: dobrobit šole in našega stanu. To načelo nas mora voditi povsod in torai tudi tukaj. Celibat učiteljic je bil docela odpravljen z naredbo deželne vlade z dne 5. maja 1919. št. 473 (l'r. 1. 8. maja 1919. štev. V prvih dneh svobode pa se je izdalo na vseh poljih mnogo naredb. ki so se morale pozneje revidirati ali pa preklicati iz enostavnega vzroka, ker niso bile dobre za normalne čase in razmere, da včasih naravnost škodljive. Veliki skoki iz ekstrema v ekstrem se navadno p ¡Kjer ne obneso in rode prej ali slei re-akciio. In kakor ni bilo preie prav. da se ie zahteval cd naših učitelijc strogi celibat in se iim ni dala najenostavnejša in obča človeška življenska pravica, tako i udi ni prav. da so naenkrat padle vse J ovire, četudi ie na prvi pogled samoob-sebi umevno. Dejstva to kažejo že sedaj LISTEK ViLKO MAZI: (4) Koncertna turneja ljubljanskega učitelj, pevskega zbora. Ljutomer — Baš prav. da sem se zopet domislil stare zgodbe, to se pravi-, domislil sem se ie na tisti kratki vožnji. Nekoč so namreč prignali v liubljansko i Marijanišče paglavca, ki sem mu že davno pozabil ime. ali to ¡e gotovo, da je bil dema iz Ljutomera. Prignali so ga pa zato, ker sam ni imel prave volje, da bi šei, kamor mu je bilo usojeno. Fant je bil j strašno erborit. rjul je par tednov kakor obseden in se za sleherno malenkost "zakadil v človeka, dokler ga niso iznajdljive šolske sestre ukrotile s svojo »čudovito« metodo. Sestra Lucija pa je šla v svoji iznajdljivosti celo tako daleč, da je porabila priliko za nazorni nauk in nam razložila pojem »ljut« iz — Ljutomera. Ker pobožna in bogaboječa sestra ni smela govoriti drugega nego golo resnico sem mogel uživati nekaljeno veselje, da me ie ljubi Bog ustvaril v »neljutem« kraju. Od takrat mi je ostala nad Ljutomerom črna in zla senca, vse do tistega 'rcnotka, ko je nekdo hlastno zaklical od °kna v vagon: »Pričakujejo nas!« . Naši liutomerški toyariši in tovariše so nam prišli naproti, menda narav-llnsit od kraljeve maše. in so nam prine- sli najlepši pozdrav z novico, da je koncertna dvorana pri Š termami že doceia razprodana. Ko so nas še obdarili s šopki. smo odšli ž njimi pred starodavno občinsko hišo. kjer nas je pričakovala na prostranem trgu šolska mladina z zastavo. Sokol. Gasilno društvo in mnogo-brojno občinstvo. Z balkona nas je nagovoril župan Kukovec, ki ie z zadoščenjem i uvdaril, da ie občina zdai v čisto slovenskih rokah. Za njim nas ie pozdravil tudi zastcipmk okrajne politične oblasti s par toplimi besedami. Fa kratkem Juvan-čevem odgovoru ie zbor zapel »L.epo našo domovino.« Nato smo si ogledali koncertno dvorano, kjer smo dobili tudi stanovanjske nakaznice. Na senčni verandi hotela »Triglav« so nam medtem pripravili izborilo in ceno kosilo. Popoldne pa smo bili deležni bogatega piknika v okusno okrašeni telovadnici deške in dekliške narodne šole, kjer so nam vrli kolegi in koleginje odprli na-steža.i vrata svoie iskrene gostoljiibnosti. Poleg naislastne.išega prigrizka so nam postavili na mizo tudi rmjžlahtne.išo kapljo. Bila ie to ura prisrčnega bratstva, da bi človek rekel s sv. pismom: »Tukaj nam ie dobro, biti...« Po pikniku smo se razgledali s klanca nad šolo po plodnem Murskem ooliu. vse tja do Radgone in v Medjimorie. Še enkrat so s.e nam razgrnila zlata prekmurska polja, ki so tonila v meglen horizont. Neki tpvarišici je kanilo od ust. morda celo od srca: »Aj. lepote!« Meni pa se je zdelo, da me je tisti fenotek iznova dosegla tožba poštarice iz Beltincev. tožba po daljnjih hribih in dolinah ... Koncertna dvorana je bila zares do-kraja zasedena. Škoda le, da ni bila večja in boli akustična! Zboru se je ponekod poznalo, da nima spočitih grl. zlasti v ( »Slovenski zemlji« in v Nedvedovi »Na-zai v planinski raj,« kjer so posebno moški glasovi zaostajali, v Adamičevi »Tožbi« oa ie i ženskim glasovom nedostajalo cis:ote težkih disonanc in to zlasti v po-sledjiiem stavku. Tudi vstopi so bili tu-patam neenotni, ker se nekateri pevci ne morejo ločiti od not in paziti na taktirko. Izkazalo se ie nidi, da ni še nič zalegla Prclovčeva lekcija sopranom v kritiki ljubljanskega koncerta. Če ni potrebnega razmeria v številu glasov, si mora izkušen zbor to razmerie umetno ustvariti s tem. da se močnejši glasovi brzdajo na korist šibkejših. Neupoštevanje tega elementarnega načela se ie zlasti občutilo v , >1 ,'ublianskem polju« in »Izgubljenem cvetu.« Vse te neugodnosti pa so vendar uspešno presegale mnoge vrline. Tako so skrri njem največ odmeva za :o misel. In če ljudstvo enovoljno noče vojne, ga nobena državna institucija in nobena pretnja od strani vlade k temu ne more prisiliti. Razglas ententnih diplomatov glede celotnega razoroževanja se tako dolgo ne more smatrati kot resno volio za m;r, dokler te države same ne odložijo orožja. A medtem, ko one pritiskajo na druge države, se same potaoliaio v militarizmu. Nezaupanje do Zaveze narodov in njegovi i določb cd strani nastalih držav je popolnoma umljivo in umestno radi nedoslednosti. ki jo kažejo merodaini ententni činitelji v izvrševaniji najvišjih principov. Zato hoče ženska liga med narodi delovati na to. da ti zahtevajo med drugim : 1. sprejem vseh suverenih držav, ki priznavajo pogoje članstva, v Zavezo narodov. 2. Zbornica Zaveze narodov naj ima pravico, da pošlie zastopnike vseh dežel in ne samo štiri v ožji svet. 3. Pravo sodelovanja pri sestavi Zaveze naj i mi zbor in ne svet. V prvi vrsti oa je potreba, da se odpravijo notranji vzroki, ki dajejo povod k razporom med državami, in to ie med drugim gospodarska konkurenca, od katere bogatijo samo posamezniki (vojni debičkariih medtem ko ie velika masa tudi v ententnih deželah poražena in prikrajšana. Vsa produkcija na gospodarskem polji; ni zamišljena v obče dobro, temveč v smeri dobička. Zato je treba pravičnih pravnih ednošajev na eni strani med cie-loJajalci in delavci, na drugi strani mea nrcducenti in konsumenti v obče. Tu so zavzele nekatere žene skrajno stališče, da se odpravi privatna posest višjih pod-ietij (triusti). druge misliio, da korenjnijo vzrciki gospodarske bede v skupnem delovanju gospodarskih, pravno - politiških in duševnih ustrojev, ki dado podlago celotnemu socijalnemu o.iganizmu. Zato nj zadosti delovati samo v eni smeri za odpravo gospodarskih nedostatkov. še mani na s silo kakor narn kaže poraz komunistične vlade v Rusiji. Medsebojna odvisnost držav je danes večja kakor nekdai. zato se nai v svrho prostega trgovanja in prometa odpravi v zmislu Cobdenovega oznanjevanja zapiranje mei, ki ne škoduje le sosednim državam, temveč tudi istim, ki same to store in hočejo s tem pritiskati na druge dežele. To pomeni nadaljnjo propadanje svetovnega gospodarstva. Za vse budi ima svet dovolj živeža in dela. Prišle so mi pri tem izreku na misel besede našega domačega pesnika: »Za vse ie svet dovoli bogat in srečni vsi bi bili. ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.« Gregorčič. Dva poldneva so posvetile, praktičnemu pacifizmu in referentinje so poročale v uspehih v svojih državah. Ameri-kanke stoje na strogo mednarodnem sui-lišču. Zdi se mi - nai se mi dovoli osebna opazka! — kolikor imam oo časopisih vpogleda v to stvar, da. si ljudje paci-fizem različno razlagajo. Te se je pokazalo tudi na kongresu. Francozinje, ki so istih misli 7 Amerikankami. so torej morale početje francoskih političnih činite-Ijev strogo obsojati. V Jugoslaviji si zamorem zamislili goritev in širienje pacifizma samo v okviru plemenite narodne vzgoje, ka.iti mi imamo še ljudi, ki bi praktičnemu paci-'i/mu na ljubo bili pripravljeni zatajiti svoie pokolienie. So narodi. i>ri kateriii ni več ireba buditi narodne zavesti (Nemčija. Francija), a pri nas je narodna zavednost kot predpogoj pacifizmu prepo-trebna in tey;a ne smemo pozabiti. Mislim, da imamo Slovenci v Prešernu najboljšega predhodnika pacifizma in on se ie že v svoiih dneh zavedal misije. ki mu io ie naročila pesniška muza. V Zdraviti« pravi: Zivé naj vsi narodi, ki hrepené dočakat' dan. da koder solnce hodi prepir bo iz svetá pregnan; ko roiak prost bo vsak. ne vrag, Ie sosed bo mejak!« Radi pomanjkanja prostora sem morala poročilo krčiti na najtehtnejša vprašanja in namraviti samo nekak izvleček o delu ki ga je izvršil kongres v teku enega tedna, .ki pa pomeni zopet veliki korak naprei v smeri svetovnega miru in vseobče pravice. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. I. Skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana dne 3. in 4. septembra t. 1. v Rogaški Slatini. DELEGATI. XV. BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO. 46. Barle Konrad — Metlika. 47. Šoštarič Aleš — Bojanci. 48. Zalar loško — Metlika. — Namestniki: 39. Novak Gregor — Črnomelj. 40 Zakrajščekova Mariia — Metlika. 41. Božičeva Vida — Suh ar. XVI. KONJIŠKO UČIT. DRUŠTVO: 49. Malenšek Alojzij — Konjiice. 50. Kri'11 Janko — Špitailič. 51. Bezlaj Marija — Žiče. " Namestniki: 42. Strigl Anton — Kebelj. 43. Berc" Alojzij — Čadraim. 44. Mravljak Karal — Zrece- XVII. LITIJSKO UČIT. DRUŠTVO. 52. Andoljšek Bernard — Litija. 53. VrščaJ Z i nka — Zagorje ob Savi. 54. Levstik Janko '' Zagiorje ob Savi. — Namestniki: 45. Levst Marica — Zagorje ob Savi. 46. Okom Vinko — Višnja gora. * Vsa ona društva, ki še niso prijavila dt" gatov, niijno prosimo, da store to čimprej! stojne predloge in nasvete ie treba priglasiti ^ poverjeništvu vsaj tri dni pred skupščino, lv ne pridejo v razpravo. Poverjeništvo Liubliafl3' Uru.štveiiK vesti. + Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer je zborovalo dne 21. julija t. 1. v Slatini Radindi. Udeležba prav dobra. Pred zborovanjem se je vršila pevska vaja za učiteljski koncert v Ljutomeru, ki nam je vzela tudi mnogi zt>orovalnega časa. Po otvoritvi zborovanja pozdravi tov. predsednik Mavric zlasti mmogobrojne, zelo ljube go-ste iz Trbovelj, (viharno ploskanje), Hrastnika, Ljutomera, Maribora in Zagreba, nadalje nove Člane tovarišico Miklavič in tovariša Ceha in gratkoviča. Naznani tudi, da se mora dnevni red 2ar.idi prekratko odmerjenega časa izpremeniti. 1. Proslava petdesetletnice obstojat učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer. Sprei-jne se: Proslava se vrši 7. aivguista 1921 v Ljutomeru Po sporedu: a) maša za umrle člane, b) slavnostno zborovanje, c) skupen obed. č) kon- l cert. 2. Volitev delegatov za skupščino UJU, pov. Ljubljana v Rogaški Slatini. Izvoljena sta tovat- >■ risa Ivanjšič in Cvetko, namestnika tov. ga Mavričeva in .tov. Miki, namestnikom predsednika se imenuje tov. Zacherl. 3. Vrašanje sprejema društva tneščansko-šobkih učiteljev v UJU, pav. Ljubljana. Po živahni debati, v katero so posegli tovariši Ivanjšič, Cvetko, Herzog in Kovačec, se ' sprejme sklep: Sloga v stanovskih zadevah nam gre pred posebnimi težnjami strokovnega učiteljstva, kj lahko v -posebnih krožkih rešuje svojj specljalne zadeva. Delegati naj na skupščini glasujejo proti sprejemu. 4. Nasveti, a) Tov. Mavric: Društvo krajevne zaiščite dece za sodni okraj Gor. Radgona se je pred kratkim ustanovilo ter išče članov jn zaupnikov. Za učitelja hvaležno polje dela, kateremu se naj ne odteguje. b) Tov. Cvetke: Poživlja učiteljstvo k ustanavljanju pevskih društev in prirejanju javnih predavanj. 5. Zapisnik zadnjega zborovanja se po nekaterih oDombah odobri. 6. Poročalo višjega: nadzornika za kmetijstvo g. Zmdariča. Tov. Mavric predlaga, da se poro-čik> preloži na dan 27. julija t. I., ko se v Radin-cih zberejo tovariši istih šol, na katerih se s prihodnjim šolskim letom otvorijo kmetijsk >-tiidaljevalinii tečaji. Tedaj bodo sklepali natančneje o pouku v nameravanih tečajih. Sprejeto. 7. Fredavanje tov. Ivanjšiča o prirodopisnem pouku v ljudski šoli. Podal nam je zgodavlinski razvoj prirodopisnega pouka od Aristotela 'n Plinija preko Verolama in D ar vin a do Liibeia, Jiingeaa in Schmeila. Pokazal nam je zgodovinski razvoj raznih idej ter prišel končno do viška svojega zanimivega predavanja: Kako obravnavati prirodopisni objekt na posameznih stopnjah. V tem nas je zmotil žvižg odhajajočega vlaka. Prekinjeno predavanje se nadaljuje na zb )-rovanju meseca novembra. Tajnik Korošec Iz Jugoslavije, — Seja višjega šolskega sveta se vrši danes. Vzpored seje obseza do večini imenovanja učnega osebja na ljudskih. meščanskih in srednjih šolah. Natančneje poročilo prinesemo v prihodnji številki. — Vozne ugodnosti na državn h železnicah. Ministrstvo za promet je pooblastilo inšpektorat državnih železnic v Ljubljani, da sme za eno potovanje izua-¡a i nakaznice za polovično vc»zno ceno: J. aktivnim častnikom v uniformi ali v ci/ilni obleki in njih rodbinam (višji ima-io pravico do vseh treh razredov, nižji aa samo do II. in III. razreda) in 2. vojaškim uradnikom, državnim civilnim, uradnikom in učiteljem narodnih šol in njih •"c Jbinam kakor tudi vpokoiencem te vr-Me in niih vdovam in otrokom, dalje slugam in njih rodbinam (višji uradniki ima-'o pravico do vseh treh razredov, nižji uradniki do drugega in tretjega razreda, sluge pa samo do tretjega razreda"). Podrobnejše podatke o tej novi ministrski ■odredbi prinaša »Uradni List« št. 9i. — Za posl. Brandnerja. Na dr.zne in nepremišljene besede, ki si jih je dovolil Rosi. Brandner na račun trboveljskega učiteljstva oziroma učiteljstva sploh, smo •'■ejeli iz Trbovelj sledeče vrste v objavo: Če tud.i delajo tukajšnje socijalne r"7mere, kakor pogosto pomanjkanje do-fiiače vzgoje, prenapolnjeni razredi, delavsko mezdno gibanje, pohajanje samo-stbi prepuščene mladine, velike težkoče, vendar pripoznavajo razna ravnateljstva srednjih, meščanskih in strokovnih šol, da dajo trboveljske šole v obče prav do-bpr materijah Pa tudi brez nadaljnih studii se vzpne naš ljudskošolski učenec do r,pduradniške. da, celo uradniške stop- i Kar vpliva neugodno na delavstvo I j1) kvari državni čut. to zanašajo prise- j Merici. Večina učiteljstva. posebno gmotno ' n*ani odvisnega, je bila že pred voino na-J^dno delavna; samo tei gre zasluga, da ^bovlje niso bile nemška postoianka s *ako šulferainsko šolo. Slovenska pesem se ie že takrat cojila Pred seboj vidim V idovdanski program tukajšnje šolske slavnosti v »Delavskem domu«. 1. Slav-' nostni govor (J. Velkavrh). 2. Pesem o Vidovdanu, deklamacija. 3. Na Kosovem, ' alegorična scena z deklamaei.iami. Ose-l be: Srbija Hrvatska, Slovenija. Primor -ie. Korotan. (T. Seliškar). 4. Naš Korotan, de'riamaciia 5. Minerji, deklapiacija. — Meni staremu možu, so stopile solze v oči. ko so izvajale deklice dušo pretre-suioče narodne slike in deklamacije, vse v narodni noš: Taka prireditev učinkuje. , Uprizorile so se v blagodejne namene otroške predstave, prosvetni učiteljski krožek izvaja diletantske predstave, izbami pevski zbo'- »Zvon« ie in bo še pokazal moč domače pesmi, zanimiva razstava ženskih ročnih del ie žela občo pohvalo. izleti višjih razredov v Ljubljano, i ■ tem pa celo na Bled. so pokazali učencem oziroma učenkam lepoto domovine, da jo morajo vzljubiti. Zaslužno ie tudi delovanje učiteljstva pri raznih narodnih društvih, zlasti oa še pri društvu za varstvo otrok. Vse to ie po vsej pravici v redno, da se navede kot odgovor na ne-rir'iazne očitke v »Jugoslaviji«. Objektiven opazovalec. — Izrlti iz slovenskega učnega jezika. Foverjeništvo za uk ie odredilo, da okrajni šolski sveti odslei ne smejo nastavljati nobenih začasnih učiteljev(ic). Ki pimaio zrelostnega izpita iz slovenskega učnega jezika. Izkazati so za tem taki, ki sedai že službujejo, a ga še nimajo, kakor slednjič tudi učitelji nemških (manjšinskih) liudskih šol. ki dosedai še niso napravili usposobljenostnega izpita iz slovenskega jezika. ?toletu;ca dr. Gjorgja Natcševica. Učiteljsko društvo v Novem Sadu ie proslavilo v ncdeiio. dne 31. julija stoletnico enega najznamenitejših jugoslovanskih pedagogov roistno stoletnico dr. Gjorgja Natoševica. Rodom v Slankamenu ob Du-navu ie študiral Natoševič medicino na Dunaju ter se no končanih študijah nastanil v Novem Sadu. Tu je začel kmalu po svojem prihodu z vso vnemo delovati na prosvetnem in šolskem polju. Dr. Natoševič je pisal primeroma zelo mnogo; še bolj ipa ie delal na pedagoškem polju kot profesor in vzgojitelj učiteljskega naraščaja. Največja zasluga njegova je biia, da je napisal šolske knjige za vse vrste osnovnih šol. Te knjige so bile pisane v tako modernem in naprednem duhu. da so se v prevodu uporabljale celo po dru- 1 gih t. i. nesrbskih šolah. Dr. Gjorgje Natoševič je umrl leta 1S87. ter je pokopan v Novem Sadu. Mnogo javnih naprav j novosadskega mesta spominja danes na tega odličnega moža. Imenuiemo n. pr. učiteljsko tiskarno, ki nosi njegovo ime in »Srbsko Matico«, ki jo druži z dr. Na-toševičem nešteto spominov. Da ie po- j stal Novi Sad že Pred desetletji važno j kulturno središče ne-le srbskega živija v ¡ Vojvodini temveč tudi onega v kralje- i vini. ie v nema I i meri pripomogel baš de- ! lavni dr. Natoševič. Novosadsko učitelj- i sko društvo je izdalo ob stoletnici veli- j kega moža obširno knjigo o njegovem ; življenju in delovanju; istočasno ie izšel novosadski »Učiteljski Vestnik« v pove- | čani številki, ki je posvečena izključno j spominu slavnega moža. Na c-boje opo- i zar jamo slovensko učiteljstvo in to toli- j kobolj. ker ie dr. Gjorgje Natoševič med j nami skoroda popolnoma nepoznan, a po svojih delih zasluži, da se ž njim čim nai-boli seznanimo. — Zagrebški Učiteljski dom. Listi poiočajo 'z Zagreba: Zagrebško policijsko paverjeništvo je odredilo, da se ima Učiteljski dom v Zagrebu izročiti zagrebški sekciji UJU. Kakor znano, je pred mesecem dni na skupščini Učiteljskega društva za Hrvatsko jn Slavonijo zmagala struja Jugoslovanskega učit. Udru-ženja. Skupščina je sklenUa likvidacijo dosedanje učiteliske organizacije in pristop k Udlruženju. Frankovski opoziqijo-nalci so se proti tem sklepom pritožili, češ da imajo oni večino. Pritožba ni bila upoštevana in je poverjeništvo izdalo go-ren.jo odredbo. Predaja doma se je izvršila v soboto 6. t. m. — Nov poslanec — učitelj. Na mesto poslanca Jura.ia Demetroviča. ki je bil imenovan za. kraljevega namestnika v Zagrebu, ie narodna skupščina pozvala tovariša Joco Oreščanina. učitelja iz Vrginog Mosta. Poslanec Oreščanin je. kakor znano, član glavnega odbora Udnu-ženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu. — Razstava otroških ročnih del. V zagrebškem »Umetniškem ¡paviljonu« se ho vršla od 10. marca do 10. aprila 1922, pod pokroviteljstvom prosvetnega mini- stra e. Sv. Pribičeviča razstava otroških ročnih del. Za razstavo se vrše obsežne priprave. Zbirajo se iz vse države dela oirok. ki so stari do 15 let. Dela morajo bili od otrok napravljena iz lastne initiative brez kakršnegasibodi vpliva in pomoči od strani starejših oseb. brez pred-' log i. dr.. torei dela. ki jih je otrok ustva-! ril za svojo zabavo posnemajoč svojo okolico, bodisi da so napravljena s svinč-kom. barvo ali s peresom, ali da so zrez-Ijana iz lesa. papirja itd. Taka dela naj ! se dopošljejo najdalje do dne 15. februarja prihodnjega leta na adreso: »Pro-Ijetni Sai-jn-'., Zagreb. Uica 54. Da se olajša čim naiboli dopošiljanje. prevzame »Prcljetni Salon« stroške za pošiljatve. Vsako delo mora biti. opremljeno z imenom. prebivališčem (dežela) in starostjo išlevilo let) otroka. Na učiteljstvu je, ua zainteresira starše, oziroma njih namestnike za to razstavo, ter da iim da potrebne nasvete, da bo uspeh razstave čim večji. »Prolietni Salon« bo izdal lepo spominsko knjigo o tej razstavi, v kateri bodo reproducirana najboljša dela otrok. Knjiga bo prinesla tudi več zanimivih člankov o psihologiji otroškega ustvarjanja niihove umetnosti in njihovega dela, iz peres naših najboljših poznavalcev deške duše. Strokovni tečai za izobrazbo uči-u!?ev obrtnotrgovskih predmetov na ohrtnonadalievfilnšh šolah se ie vršil na tehniški srednji šoli v Ljubljani cd 18. julija do 16. avgusta. Udeležilo se ga je 32 učiteljev in 4 učiteljice iz vse Slovenije. Tečaj je prav spretno vodil ravnateljev nam. ing. Foerster. ki je podaval učno snov iz obrtnega računstva in kalkulacije zelo pregledno in praktično. Prof. Pod-krajšek nas je na podlagi resničnih primerov. vzetih iz praktičnega življenja, uvajal v obrtno soisje in knjigovodstvo. Podava! je učno tva/ino zelo temeljito In poljudno. Radi obširnosti in važnosti te snovi bi bilo želeti, naj bi se tečaj vršil 4 tedne. Predavatelju ne bi bilo treba ^ako grozno hiteti, vdeleženci pa bi gotovo vse poslovne dogodke obdelali in Poimili boliše in temeljitejše. Isto velja za trgovsko in menično pravo, o kojein e predaval odvetnik dr. Alojzij Kobal. Priznati moram, da so vsi trije predavatelji obravnavali tvarino iz ljubezni do s^ari same. dobro vedoč, da le ljubezen rodi zopet ljubezen, zaupanje in zanimali ie Prepričan sem zato. da bo oo njih zsiledu vsak izmed vdeležencev poučeval z enako ljubeznijo svoje vajence ter s :em pripomogel dvigniti obrtniški stan do one veliave. ki jo ima pri drugih kulturnih narodih. Koristil ne bo s tem samo obrtniškemu stanu, ampak deial po njem v dobrobit naroda in države. Omenjam, da smo si pod vodstvom g. ing. Poer-sterja ogledali mestno elektrarno in plinarno. tobačno tovarno in papirnico v \ evčah. Kljub neznosni vročini so vztra-iaii vsi vdeleženci pri pouku požrtvovalno. Končno bodi izrečena na tem mestu vsem predavateljem še enkrat iskrena zahvala za njih trud. Velja pa naj ta zahvala tudi onim krogom, ki so tečaj rriredili ter vdeležence zaiedno gmotno podprli. I. K. - Tridesetletnica! Abituriienti ljub-I lanskega učiteljišča iz leta 1891: Bernot 'v-an. Bučar Anton. Cvar Andrej. Gral-iand Franc. Jaklič Viktor, Juvanec Fer-do. Malnarič Ivan, Perhavc Karel, Ravnikar Alfonz. Šega Ivan. Tišina Karel, Verbič Fran. Vrščaj Ivan. Wigele Ferdo in Zadnik Ivan praznujejo v sredo, dne 17. avgusta 1^21 tridesetletnico svojega službovanja. Sestanek je ob 14. uri pri sošolcu Malnariču v Ljubljani. Stara pot št. 1, gostilna pri »Majarončku«. Na veselo svidenje! Na tehniški srednji rili v Ljubljani bodo v šolskem letu 1921./22. otvor-ieni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola: 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola- 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in strugarska mojstrska šola: 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šo>Ia; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje s-avbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. I. v višje letnike pa dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4.. 5„ 7. in 8., dne 17. septembra Pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra. v oddelke pod 9. in 10. od dne 21. do 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno In višjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dne 17. septembra. S poukom se bo. Pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne £1. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouik dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pobojev itd., so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 93. z dne 8. avgusta l '?l in iz objave na razglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daie na zahtevo ravnateljstvo šole. — Ugodnosti za učiteljstvo Južne Srbije in Črne gore. Ministrski svet je sprejel predlog ministrstva za prosveto, da se vsem učiteljem in učiteljicam, ki služijo v prejšnjih mejah Južne Srbije in Črne gore, računa za penzijo 8 mesecev za eno leto. — Albin VVankmiiller. Prejeli srno: Albin VVankmiiller, nadučitelj na Bresti pri Ptuju, ima drzno lice. v zadnji štev. vJč Tov.« pisati, da ie vsebina članka o njem v »Uč. Tov.« štev. 26. z dne 23. 6. ■~>21 »od začetka do kraja izmišljena in ten.lencijozna.« To g. Wantkmuller lahko pripovedne vsakomur, ki ga ne pozna, samo učiteljstvu ptujskega okraja ne! Ker ic po besedilu svoje objave W. prosil za uvedbo disciplinarne preiskave pri svoji nadrejeni oblasti, prosimo to. nai se oorne v W. zadevi na okrajno učiteljsko društvo ptujsko. G. Wankmiille,rju pa že danes povemo, da bo smrdelo, ako hoče res mešati. — Ročni zapisnik za mešč. šole. Opozarjam vsa ravnateljstva mešč. šol na to tiskovino, ki jo ie Učit. tiskarna založila že lansko leto po naročilu tovariša D. H. Večina šol ga še ni uvedla in vendar nudi izredne prednosti. Ročni zapisnik leži v razredni miznici. vanj vpisujejo učitelji vse beležke o napredku, vedenju, posebnostih. Vsak učitelj ima tako pred seboj vedno popolno sliko o posamezniku. Ve-lika ugodnost je to tudi za razrednika, ker da lahko vselej izčrpno sliko o učencu staršem, kar ie nemogoče, če ima vsak učitelj ročni zapisnik v svojem žepu. Tiskovina ne nalaga nobenega novega dela. ampak ga samo zenostavi. Z njeno uvedbo oduade namreč žepni ročni za-risnik. Pri konferencah se redi in važne opombe prenesejo v pravi katalog. Tiskovina ie v polah. 1 pola za 6 učencev. — Bemot. — Šolskim vodstvom na znanje, učiteljska tiskarna pošilja te dni svoje cenike vsem šolskim vodstvom. Med tiskom pa so padle zvezkom cene in so one. ki so uavedene v ceniku, neveljavne. 100 zvezkov male oblike stane sedai D 31.25 t. j. ;-'5 K. — Smrtna kosa. Dne 8. t. m. je umrla v novomeški bolnišnici gospa Olga S c h i 11 e r j e v a . soproga tov. Rudolfa Schillerja. nadučitelja v Črnomlju. Blaga poko.jnica je bila zavedna slovenska žena. ki je vzgojila vse svoje 4 otroke v narodnem in sokolskem duhu. Preostalim naše iskreno sožalje, blagoipokojnici i a mir in pokoj' — Tragična smrt. Tov. Olga Ran-t o v a ¡z D. M. v Polju se je šla minule nedeljo po kosilo kopat v Ljubljanico blizu vevške papirnice, zašla v vodno globino in utonila. V neposredni bližini se je nahajalo mnogo kopalcev, a ni enega ni bilo. ki bi se podal nesrečnici na pomoč. Pokojna tovarišica se ie mudila na počitnicah v svojem rojstnem kraju ter ie službovala v pretečenem šolskem letu v Murski Soboti v Prekmurju. Blag ii spomin! Poroka. Tovarišica Marta Gomzi, bivša učiteljica v Ptujski okolici, se je poročila z g. Ivico Trstenjakom, železni-t.Kim uradnikom iz Zagreba. Iskrene če-sTirke! Tovariš Ant. Po.rekar je nabral ob tei priliki za Jugoslovansko Matico znesek 260 kron. Himen. V soboto se je poročil v Novem mestu. tov. Srečko Borštnik s tovarišico Pepico Mikoličevo. učiteljico istotam. Mnogo sreče! PcrcčM sa ie v Ljubljani, dne 6. t. m. g. Franjo SfiJigoj iz Gorice, uradnik »Gospodarske zveze«, z gdč. Danico Merljakovo. hčerko tov. Franca Merija-ka. nadučitelja iz Batui na Goriškem. C bilo sreče! Razpis siužb na trgovskih šolah. Na. trgovskih šolali v Ljubljani, Maribora in Celju ie razpisanih skupno 17 učiteljskih mest. Natančen razpis prinaša »Uradni list« št. 94. Ali ste že pristopili kot člani (članica) k Tvornici učil in k Učiteljskemu zdraviliškemu domu ? Neodrešena domovina. r Šolske zahteve naših neodreše-nih bratov. »Goriška Straža« z dne 3.t* m. urinaša uvodnik, v katerem pravi, da slovansko prebivalstvo brezpogojno zahteva vseh šol, ki jih potrebuje in ki mu gredo. Predvsem zadostno število ljudskih in meščanskih šol. potem pa: realnoklasič-no gimnazijo v Gorici in v Trstu, realko v ifjriji. realnoklasično hrvatsko gimnazijo v Pazinu, slovensko moško in žensko učiteljišče v Gorici, hrvatski, učiteljišči v, Pazinu in v Voloskem. trgovske in obrtne šele v Trstu. Gorici in Pazinu in oomer-sKo stirojno šolo v Lovranu List posebej naglasa, da morajo biti srednie šole v središčih, ne na morda kje po kakih zakotnih vaseh, k,ier srednja šola nikdar uspevati ne more. To so zahteve slovanskega prebivalstva, od katerih ne bo odstopilo.. dokler se ne uresničijo. Slovanski poslanci v Rimu naj to glasno povedo m vse store, da prinesejo potrebne šole se to iesen domov. —r Dclegacijsko zborovanje »Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu« se vrši 10. in 11. septembra t. 1. v Vipavi. Dne 10. septembra zborujeio razni odseki in je seja upravnega odbora, na kateri se določi razpored delegacijskega zborovanja naslednjega dne. —r Slovenska zasebna š-ola ori sv. .Ia'«obu v Trstu, V pravkar minulem šolskem letu je bilo vpisanih v to šolo 1S31 učencev, t. j. 687 dečkov in 694 deklic, ki so pohajali 26 razredov oziroma vzporednic. in sicer v 11 deških razredov. 11 dekliških in 4 mešane. Na šoli ie poučevalo 26 rednih učnih moči pod vodstvom tov Andreia Čoka. Razen tega so poučevali italijanščino oziroma slovenščino še dva učitelja in dve učiteljici. —r Šolske predstave. Ob zvršetku šolskega leta so priredili učenci tržaških okoliških šol več predstav, tako v Bar-kovliah. na Opčinah. v Škedhju. Prireditve so povsod dobro uspele, posebno Oerbec-Ribičičeva spevoigra »V kraljestvu palčkov«, ki se je ponovila v Skednju petkrat. —r Razstave ročnih in risarskih del kencern leta sta priredili slovenski ljudski šoli v Škedniu in na Katinari. Razstavi ie obiskalo naravnost ogromno število občinstva ki je pokazalo veliko .zanimanje za razstavljena dela. a tudi hvaležnost do požrtvovalnega slovenskega uči-teljstva Književnost in umetnost. Vse pod tem z»glavjijm navedene Un'igp. muzikalije, tiskovine i. t. d. protlnj i 'n sprejema zanje naročn no knjigama „Učit.-lpke t sia ne v Ljubljani", Frančiška'ska u'.ica štev. G. Dr. E. Mayer, Nalezljive bolezni. Izdal zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Natisnila »Učiteljska tiskarna«. — Skrb za ljudsko zdravje od strani naše države je vedno večja. Poljudno pisanih zdravstvenih knjig in časopisov Slovenci pod prejšnjo vlado nismo dobili v roke, izvzeanši onih, ki jih je izdala Družba siv. Mohorja v Celovcu. Ministrstvo za narodno zdravje in zdravstveni odsek za! Slovenijo pa izdajata poljudno - znanstveni časopis »Zdravje<, ki ga ljudstvo z veseljem čita, trudita se, da poučita narod o najvažnejših zdravstvenih in hi-gienfiških pravilih, da dvigneta moč naroda in omejita umrljivost zlasti med mladino. Za dosego tega cilja je najboljši pripomoček pouk naroda, zakaj ljudska nevednost, iz te izvirajo tudi razne vraže, je največkrat vzrok hudim epidemijam. Stare vraže ter šege in razna ljudska zdravila, ki so bila mnogokrat povod okuženju, naj izginejo iz našega naroda. Pouk o človeškem telesu, o boleznih, njih postanku, poteku in raz-v.ju bo pripotmogel tudi neukemu ljudstvu do pravega pojmovanja o življenju, zavaroval bo narod pred neuarnimi epidemijami, ki uničujejo številne množice naroda. Najizdaitnejše sredstvo proti kužnim boleznim je znanje, kako se zavarujemo pred okuženjem. Dr. Mayerjeva knjižica »Nalezljive bolezni« hoče opozoriti ljudstvo, kako naj se zavaruje pred nalezljivimi boleznimi, kako je postopati pri epidemijah. Najprej razloži kaj so mikroorganizmi, nato sledi razlaga o rastlinskih in živalskih povzročiteljih nalezljivih bolezni, ter našiteje vse naijvažnejše bakterije. Jako poučen je odstavek o imuniteti, ki jo pisatelj poljudno opiše in razloži (aktivna in pasivna imuniteta). Splošnemn delu sledijo opisi 40 nalezljivih bolezni. O vsaki je opisan njen izvor in znaki bolezni, čas inku-bacije in imunitete. Najvažnejši so zadnji odstavki knjige: o okužitvi, o zavarovanju pred okužitvdjo in o obrambi zoper nalezljive bolezni. Knjižica je jako zanimiva in bo dobro služila vsem, ki si želijo pouka o nalezljivih boleznih. Imeti bi jo morala vsaka hiša, zlasti pa bo prav prišla tam, kjer se pojavi kaka epidemija. Ob takih prilikah naj bi v prvi vrsti izobraženi sloji po kmetih poučili ljudstvo o obrambi zoper nalezljive bolezni, sicer je v mnogih krajih to težavno delo, ker mnogi raje verujejo vražam ne-so znanstvu. Tudi učitedjstvo bo knjigo lahko vporaoljalo pri šolskem pouku. Pri pouku prir i-dopisja naj bi se obravnavalo 'tudi življenje in razvoj bakterij, kar bo za našo mladino večje važnosti nego popisi znanih živali. S tem bomo zanesli polagoma nauk o higieni v naše šole, ki naj i.ostanejo moderne in praktične učilnice. Zdravstveni odsek, ki ie založil knjigo, jo je razposlal brezplačno vsem šolam v toliko izvodih, kolikor imajc razredov, tako da jo dobi vsaka učna oseba. Na željo pa jo dobijo šolska vodstva še vedno brezplačno pri zdravstvenem odseku, da jo razdelijo med pridaejšj učence. Arkadije Varačanin: Stogodišnica dr. Gjor-i$a Natoševiča. Novi Sad 1921. O priliki stoletnice rojstva dr. Gjorgje Natoševiča, enega največjih pedagogov na slovanskem jugu, izšla je v Novem Sadu v Učiteljski tiskarni »Natoševič« po obliki in vsebini prav lična knjiga, ki jo je napisal Arkadije Varačanin, vpokojeni upravitelj višje dekliške šole v Novem Sadu. Knjiga je toliko zanimivejša, ker jo je napisal mož, ki je z dr. Na-tošesvičem od leta 1*74. dalje skupno deloval na polju pouka in vzgoje. Od najmlajših let pa notri do smrti spremlia pisatelj dr. Natoševiča ter nam s spretno roko slika veliko delo velikega pedagoga. Delo priporočamo prav toplo slovenskemu učiteljstvu. Naroča se v knjigarni »Natoševič« v Novem Sadu. Cena knjigi je 10 din. Dr. Tfecdor Bartošek: »Moderna družba in cerkev« izdal konzorcij Prosvetne knjižnice«. Cena broš. knjigi 12 K, po pošti 1 K več. Naroča se pri Upravi lista »Vidov dan«, Narodni dom I. Uredba o stanovanjih in najemnin ter pravilnik za njeno izvrševanje. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena 6 K, po pošti 1 K več, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane veliko več. Zgoraj omenjena naredba, ki je sedaj v natisu dostopna naijširšim slojem, je za vsakogar tako važna, da ne sme biti ne gospodarja in ne najemnika, ki bi si je ne omislil. Naroči se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Šteianovič Emil: «Moji zapiski z Dunaja <. cena 10 K broširani knjižici, s pošti) 1 K več. Naroča se pri Zvezni knjigarni Marijin trg S v Ljubljani. »Sckolič«, julijska številka: 1. Sokoli mili. — 2. Naš prvi starosta dr. J. Oražen. S sliko. J. B. (Konec