Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XII. - Štev. 18 (587)	Gorica	-	četrtek	5.	maja	1960	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Italijanski škofje o laicizmu
Besedo »laicizem« je gotovo slišal že
Zaključil se je kongres
neposrednih obdelovalcev
vsak katoličan, ki se le nekoliko zanima za javno življenje. Kaj pa ta beseda pomeni, si je 'le malokdo na jasnem; še manj se verniki zavedajo, kakšno nevarnost predstavlja, laicizem v teh naših časih. Zato so italijanski škofje pred veliko nočjo naslovili na vse italijanske duhovnike posebno pastirsko pismo, ki govori prav o zmoti laicizma. Pismo je naslovljeno na duhovnike zato, da bi ti, poučeni o bistvu in namerah laicizma, varovali vernike pred to nevarno zmoto. Vsled tega so o laicizmu že govorili duhovniki na tržaškem radiu med versko uro, sedaj tu prinašamo nekaj misli iz pisma ital. škofov, da bi tudi naši verniki mogli spoznati, kaj je laicizem in se ga zaradi njegove nevarnosti varovali v življenju. (Ured.)
Škofje pravijo, da je težko dati popoln opis laicizma, ker se javlja v zelo različnih oblikah in prilikah. V bistvu gre za teženje ali bolje za mišljenje, ki se načrtno upira vsakemu vplivu vere in še posebno cerkvene hierarhije, na ljudi, na njihovo delo in na njihove ustanove.
Znajdemo se pred čisto naturalističnim ocenjevanjem življenja, ki verske vrednote izrecno zavrača, ali pa jih skuša zapreti v okvir vesti in v polmrak cerkva in jim ne dovoljuje, da bi vplivale na javno življenje, na primer na filozofijo, znanost, umetnost, gospodarstvo, pravo, na socialno in politično življenje.
VRSTE LAICIZMA
Zmote laicizma se pojavljajo v različnih odtenkih. Skrajno stopnjo laicizma lahko enačimo z brezboštvom. Zanika Boga in odkrito nasprotuje vsaki obliki verovanja. Vse se omeji le na človeka. Na takih pozicijah je marksizem.
Milejša oblika laicizma dopušča Boga in dejstvo verovanja, a odločno zavrača nadnaravni svet, češ da to ni nekaj realnega, kar bi vplivalo na potek človeške zgodovine. Pri gradnji zemeljskega blagostanja ,se nič ne ozira na božje razodetje in taji, da bi imela Cerkev neko višje duhovno poslanstvo, da daje smernice, pojasnjuje, oživlja tudi v časnih stvareh.
Vprašanje vere je po mnenju tega laicizma nekaj čisto privatnega. Javno življenje pozna samo človeka v popolnoma naravnih pogojih, ki nima nobenega odnosa z nadnaravnim redom resnice in moralnosti. Vernik je svoboden, da lahko
V	svojem privatnem življenju izpoveduje ideje, ki jih veruje. Če bi pa hotel prenesti svoje verovanje iz privatnega življenja v javnost, kjer bi hoteti svoje delovanje urediti v skladu z Evangelijem, Potem kričijo o pohujšanju, kakor bi šlo ta nedopustno vmešavanje.
Laicizem prizna Cerkvi neko vrhovno tn neodvisno oblast pri urejanju izrazito Verskih dejanj kot so: bogoslužna dejanja, delitev zakramentov, oznanjanje razodetega nauka. Krati pa ji pravico, da bi posegala v javno življenje, ker je to življenje moralno in juridično popolnoma neodvisno in ne more sprejeti nikake odvisnosti in ozira na verske nauke.
POSLEDICE LAICIZMA
Take trditve so v popolnoma nasprotju * naukom Cerkve in prinašajo težke posledice. Na tak način se zanika zgodovinsko dejstvo razodetja, se ne prizna redilno poslanstvo Cerkve. Zmote skušajo Zdrobiti enotnost krščanskega življenja, ker ustvarjajo razliko med privatnim in lavnim življenjem; poleg tega se prepušča poedincem ali skupnosti, da presojajo, kaj je resnično in kaj je zmotno, kaj je dobro in kaj je slabo in tako se °dplra pot vsemogočim individualnim in socialnim zmotam, ki smo jim žal zadnja desetletja priče.
Kakor vidimo, imajo zmote laicizma kopnine v bistvenih razlikah s krščanskimi **ačeli. Laicizem se ne ustavlja na političnem polju, čeprav najraje na tem po-/	d roč ju razvija svojo vsakdanjo polemiko
proti Cerkvi. Kdor vzame trditve laicizma bolj dosledno, spozna, da gre za zamisel življenja, ki je v popolnem nasprotju s krščansko zamislijo.
V	OVČJI OBLEKI
Nevarnost novih zmot povečuje zlasti okolnost, da se laicizem v Italiji na splošno izogiblje očitnih in prostaških napadov, kot jih je poznal stari antiklerikalizem preteklega stoletja. Prilagodil je tehniko sodobnemu življenju in je mnogo bolj pretkan in olikan. Raje kot da bi direktno napadal, se poslužuje namigavanj, prefinjene kritike. Izogiblje se debati in ljubi duhovitost in smešenje. Ne napada idej, ampak izrablja slabost ljudi; izogiblje se prostaških pocestnih izpadov in se skriva za olikano kulturno resnost.
Celo takrat, ko napada Cerkev, se skuša skriti za plemenite razloge: da bi jo rešil vsakega kompromisa s časovnimi stvarmi, da bi jo očistil vsega posvetnega in političnega, da bi se osvobodila zastarelega notranjega ustroja in se prilagodila času in bi pomlajena in svobodna vršila svoje suvereno duhovno poslanstvo nad dušami.
RESNICA JE DRUGAČNA
Da je zadržanje današnjih laicistov v nasprotju z vero, jasno dokazujejo njihovi najnovejši izpadi.
Ostro kritizirajo, čeprav navidezno v spoštljivem tonu, vsak poseg cerkvenega učiteljstva, ko hoče načela prenesti v praktično življenje. Silno se vznemirjajo celo takrat, kadar Cerkev posreduje v pogledu morale v javnosti.
Nestrpni so in nezaupni, če ne celo sovražni, do vsega, kar kaže na mišljenje in življenje katoličanov v deželi, kar bi kazalo na njihov vpliv na različnih področjih javnega življenja.
Črni kontinent naglo spreminja svoje politično obličje; vedno več narodov se osamosvaja, ki vodijo življenje v lastnih samostojnih državah. — Preteklo sredo 27. aprila je ob grmenju bobnov 101 strel pozdravil rojstvo še ene nove a-f riške države, Togo. Ta mala država leži ob Gvinejskem zalivu in meri le 55.600 kvadratnih kilometrov in je kakor klin potisnjena med Zlato obalo in francoskim Dahomeyem. Ministrski predsednik Toga je 58-letni Sylvanus 0-lympio; glavno mesto Lome šteje 110 tisoč prebivalcev, vsa dežela pa okrog en milijon.
Slovesnosti ob proglasitvi neodvisnosti te nove afriške države je prisostvovalo 58 tujih odposlanstev, med njimi tudi sovjetsko. Voščila in čestitke je poslal tudi sv. oče Janez XXIII.
Togo je bila do prve svetovne vojne (1914) nemška kolonija. V času vojne so jo zasedle francoske in angleške čete. Leta 1922 je Zveza narodov poverila mandat nad njim Franciji. Leta 1946 je ozemlje prešlo pod zaščito Združenih narodov (OZN), ki so zaupno u-pravo nad njim zopet poverili Franciji.
Novo državo Togo so že priznale vse večje države, med njimi ZDA in Sovjetska zveza, Vel. Britanija in Francija. Amerika je svoj konzulat že spremenila v veleposlaništvo. Tudi sovjetska vlada je iz-razija željo, da bi navezala diplomatske stike s Togom.
Voščila ob proglasitvi neodvisnosti Toga je poslal tudi nemški kancler Adenauer.
Še v teku letošnjega leta bodo Izostale neodvisne še naslednje a-friške dežele: Mali (federacija Su-
Z odkritim zadovoljstvom spravljajo v javnost neizogibne, pa tudi namišljene napake duhovnikov in organiziranih katoliških laikov. Načrtno potvarjajo namene, ki vodijo katoličane pri vzgojnem, podpornem in karitativnem delu.
Z veseljem nudijo pomoč vsakršnemu poskusu za dopustitev razporoke v italijanski zakonodaji in da bi se omilili zakonski predpisi, ki ščitijo življenje še nerojenih otrok.
Tu pa lam se kažejo jasni nameni, da bi spravili v debato sedanji konkordat s Sveto stolico, čeprav je bil takoj po vojni skoraj soglasno odobren in sprejet v ustavo.
Ostro napadajo nedržavne šole in očitajo katoličanom, da sabotirajo državne šole. Vztrajno odklanjajo vsako zahtevo, da bi država nudila pomoč tudi nedržavnim šolam in očitajo, da v katoliških šolah ni prave svobode, ker katoličani nimajo popolne prostosti pri znanstvenem raziskavanju.
Spotikajo se in protestirajo, če se zastopniki državne oblasti udeležujejo verskih manifestacij, ali če se poklonijo Kristusovemu namestniku, ker vidijo v njem samo poglavarja vatikanskega mesta.
Nesposobni so, da bi razumeli pravi verski pomen, če cerkvene oblasti pozivajo katoličane na dolžnost edinosti in njih opozarjajo na zmotne ideologije, ki so predvsem prave verske in socialne herezije, šele potem politične zmote. Pij XI. je leta 1925 dejal takole: »Pridejo trenutki, ko se zdi, da se mi škofje, duhovniki in katoliški laiki bavimo s politiko. A v resnici gre le za vero, ker se borimo za pravo versko svobodo, za svetost družin in šole in za posvečevanje dni, ki so posvečeni Gospodu. To se ne pravi, delati politiko. Politika je tista, ki se je dotaknila vere in oltarja. In mi branimo oltar.«
Iz teh kratkih vrstic je razvidno, kako velike zmote se skrivajo pod etiketo laicizma.
dana in Senegala), Kamerum, Nigerija, Belgijski Kongo, Madagaskar in Somalija.
Adenauer ostal na krmilu svoje stranke
84-letni nemški zvezni kancler Adenauer je na kongresu nemške krščansko - demokratske stranke, ki se je vršil pretekli teden v Karls-ruhu, dosegel veliko osebno zmago s tem, da so ga ponovno skoro enodušno izvolili za predsednika stranke. Dobil je 411 glasov, proti so glasovali le 4 delegati, deset pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Očividno zadovoljen, je v svojem govoru za tem dejal, da je še prezgodaj v tem trenutku, misliti na njegovega naslednika, čeprav jih ima že 84 let na grbi. Stari kancler misli svojo stranko še prihodnje leto zmagovito izpeljati iz volilnega boja. Šele potem se bo morda umaknil z vodstva države in stranke.
Medtem je zahodnonemški minister za begunce Oberlander, katerega opozicija obtožuje, da je sodeloval z nacisti pri njihovih grozodejstvih v Ukrajini, tudi formalno res odstopil. Še prejšnji teden se je na zunaj nekaj upiral ter zahteval parlamentarno preiskavo, toda po razgovoru s kanclerjem Adenauerjem se je moral sprijazniti s kruto usodo.
Zagrebški velesejem
V	Zagrebu so dne 30. aprila otvorili mednarodni spomladanski velesejem in razstavo »Družina in gospodinjstvo 1960«. Poleg domačih sodelujejo tudi inozemska podjetja iz Italije, Avstrije, Zapadne Nemčije, ZDA, Vzhodne Nemčije.
V kongresni palači EUR v Rimu se je zaključil 14. kongres vsedržavne Zveze neposrednih obdelovalcev, katerega so se udeležili zastopniki 90 pokrajinskih ter 14 tisoč občinskih in drugih sekcij iz vse Italije. Kongres je trajal tri dni in se ga je udeležilo tisoč kmetovalcev. Obravnavali so aktualne probleme kmetijstva.
Zveza neposrednih obdelovalcev je največja sindikalna organizacija kmetovalcev, sloneča na zdravih krščanskih načelih, ki je močno razširjena po vsej Italiji, saj ima včlanjenih preko 1,700.000 družinskih poglavarjev ter 7 milijonov 870.000 družinskih članov. Vodi jo znani poslanec Bonomi.
DAVČNE OLAJŠAVE
Ta je na tiskovni konferenci že pred začetkom kongresa jasno o-risal položaj italijanskega kmetijstva, ki je po njegovem v resni krizi; v krizi namreč v tem smislu, da ne napreduje vzporedno z industrijsko. Kljub temu, da se je tudi v preteklem letu (1959) kmetijska proizvodnja povečala za 3,1 odstotke (industrijska 7%), se je dohodek kmetijstva zmanjšal za 64 milijard ali 2,4%, tako da sedaj ne doseže več niti 20% celotnega narodnega dohodka; omenil je, da je 270 tisoč oseb v 1. 1959 zapustilo zemljo.
Z drugimi besedami to pomeni, da kmetje delajo in proizvajajo vedno več, njih zaslužek pa se noče povečati, kakor bi bilo pravično. Zato se je predsednik Bonomi zavzel za korenito preobrazbo kmetijstva s pomočjo vestnega izvajanja »Zelenega načrta«, katerega je vlada že odobrila. Zahteval je davčne olajšave za mala in srednja posestva ter odpravo davka na živino, davka na dediščino ter nadaljnje znižanje cen kmetijskemu orodju in strojem. Pritožil se je tudi nad preveliko razliko med cenami kmetijskih pridelkov na debelo in na drobno, pri čemer trpita tako kmet-proizvajalec kot potrošnik.
SPREJEM PRI PAPEŽU
Tudi letos je papež Janez XXIII. prisrčno sprejel udeležence kongresa, med katerimi je bil tudi papežev brat Giuseppe Roncalli s hčerjo in vnukom. »Če bi me vzvišeni poklic v devetem letu ne bil poklical, bi bil tudi jaz danes med vami ter prosil za papeški blago-
V	Nowi Huti, važnem industrijskem poljskem središču blizu Krakova, je prišlo dne 28. aprila do hudih neredov med policijo in več tisoč demonstrantov, ki so hoteli zabraniti, da bi policija odstranila križ na nekem javnem kraju. Policija je uporabila solzilne pline in bičevke, da je prepodila množico. Katoličani so postavili križ na kraju, kjer so hoteli sezidati cerkev. Oblastem pa to ni bilo po godu, češ da bodo na tistem mestu sezidali šolo. Ko so končno prišli delavci, da bi križ odstranili, se je zbrala na trgu velika množica žena in mladine, ki je začela odločno protestirati. Prebivalci Nowe H ute so povečini kmetje, ki so zapustili svojo zemljo v nadi za boljšim zaslužkom v mestu. Skoro vsi so katoličani in ob nedeljah so morali daleč v druge vasi k sv. maši ali pa celo v Krakov, zato so nameravali v lastnem kraju sezidati cerkev. Oblasti pa
slov,« je dejal sveti oče Janez XXIII. Nato je prisotne opozoril na večno veljavna načela krščanskega socialnega nauka ter jih pozval, naj jim bo duhovna stvar vedno pri srcu. Dodal je še, da to ne pomeni, da morajo zanemarjati skrb za zemske dobrine. Nasprotno, zanimati se moramo tudi za izboljšanje stanja na tem svetu. Ob zaključku se je Janez XXIII. zavzel za boljše sorazmerje med dohodki kmetovalcev ter dohodki v drugih poklicih.
De Gaullovo potovanje po Ameriki
Francoski predsednik De Gaulle se je pred 15 dnevi odpravil na svoje najdaljše potovanje, v Kanado, Združene države Amerike ter v francoske posesti v Srednji Ameriki.
Najprej je obiskal Kanado, ki je formalno angleški dominion, toda popolnoma neodvisna država. Tu živi mnogo francoskih rojakov, zlasti v Ouibecu in Montrealu. Povsod so ga navdušeno sprejeli. Pravi triumf pa je dosegel v San Franciscu in New Yorku v Združenih državah.
Ko sta se De Gaulle in newyoi'-ški župan Wagner peljala v avtomobilu po ulicah Broadwaya, ju je ob straneh pozdravljala milijonska množica. Poročajo, da francoski državnik ni mogel imeti bolj prisrčnega in navdušenega sprejema, kot ga je doživel v ZDA po 15 letih odsotnosti. Znani ameriški politični komentator Walter Lip-mann je o tem obisku takole zapisal : »Po njegovem obisku v Wa-shingtonu, v resnici lahko smatramo generala De Gaulla, kar se nemškega vprašanja tiče, za pravega poglavarja in glasnika zahodnih zaveznikov. On je zeveznikom jasno povedal, kaj misli o hladni vojni in Nemčiji. Rusija je, po De Gaullu, obstojala pred Leninom in bo ostala tudi po Hruščevu. Zato je treba pri pogajanjih z Rusijo računati ne toliko na ideološke osnove Marxa in Lenina, kakor na zahteve zgodovinskega razvoja. Rusija ima namreč kot eden izmed evropskih narodov svoje nacionalne interese v Evropi. Ohranitev sedanjega stanja v Nemčiji je, zgodovinsko in ne ideološko gledano, tudi v narodnem interesu Rusije.« — V sredo se je De Gaulle vrnil domov.
bi hotele iz Nowe Hute napraviti čisto komunistično naselje.
Prav tako poročajo, da je prišlo do neredov med policijo in katoličani v 01sziy-nu, ki so na čast mimohoda čenstohovske Matere božje razobesili svoje cerkvene prapore. Policija je ukazala njihovo odstranitev, nakar je prišlo do demonstracij in neredov. Obe mesti sta sedaj strogo zastraženi, da bi prebivalci ne prejemali poročil od zunaj. Vsi ti izgredi jasno pričajo, da je na Poljskem prav tako na oblasti komunizem, kakor v drugih državah za železno zaveso, in da so vse morebitne o lajšave le propagandističnega značaja.
Po zadnjih vesteh so demonstranti zažgali v Nowi Huti ljudski dom, in čeravno imajo mestni ognjegasei v neposredni bližini svoj sedež, požara niso hoteli gasiti. Sele ognjegascem, ki so prihiteli iz Krakova se je posrečilo požar udušiti.
Togo - nova afriška država
Poljski katoličani za svoje pravice
NAS TEDEN V CERKVI
ŠKOF JOSIP SREBRNIČ
8.5. nedelja, 3. povel.: Prikazanje sv Mihaela, nadangela
9.5. ponedeljek: sv. Gregor Nacijanski, škof, c. uč.
10.5. torek: sv. Antonin, šk.
11.5. sreda sv. Filip in Jakob, apostola
12.5. četrtek: sv. Pankracij, m.
13.5. petek: sv. Sergij, m.
14.5. sobota: sv. Bonifacij, m.
*
Sl7. PANKRACIJ je bil iz Frigije v Mali Aziji. Leta 304. je prišel s starši v Rim Ko je zvedel za krščansko vero, je z veliko gorečnostjo hodil k nauku. Krstil ga je sam papež.
Pankracijeva gorečnost ni ostala prikrita. Naznanili so ga cesarju Dioklecijanu. Ker je vztrajal stanovitno v veri, ga je cesar dal mučiti in umoriti.
Navzočim poganom se je 14-letni deček smilil. Obenem so občudovali njegovo zvestobo.
Svoj čas so kristjani prisegali pri Pan-kracijevi nedolžnosti in stano\’itnosti, kadar so hoteli poudariti resnico.
Dandanes nekateri prisegajo lahkomiselno, kar tja v dan. Ni pravilno.
Ali se daješ poučevati o verskih resnicah? Kje je to? Predvsem pri pridigah.
Marija Devica zmaguje
3. nedelja po Veliki noči
Trenutno smo v velikonočni dobi, v velikonočnem času, ki nas spominja na veliki dar odrešenja, zveličavne milosti in večnega življenja. Današnje berilo nas opozarja na človeške in krščanske dolžnosti in nas vzpodbuja k spodobnemu ter popolnemu krščanskemu življenju, kakršno je Bogu všeč in nam v največjo korist. Sveti evangelij nam pa govori o Jezusovem slovesu. Priča nam, da je Zveličar zares bil na zemlji in se potem vrnil v nebesa, kjer še danes in na veke živ biva, živi in kraljuje. Iz maše posnamemo tele koristne in življenjsko važne nauke :
1.	Pride dan slovesa, pride smrt. — Nismo se ustvarili sami, nismo si dali življenja sami, ampak naše bivanje in življenje je od Stvarnika. Bog in nihče drugi nas je u-stvaril in postavil na zemljo. On nas bo nekega dne zopet odpoklical s tega sveta. Mislimo večkrat, pogosto na gotovo smrt in na minljivost tega življenja in tega sveta! Tukaj je vse minljivo in kratkotrajno. Na zemlji ne bomo večno, treba jo bo zapustiti. Zapustiti bo treba zemljo in vse, kar je zemeljskega; zapustiti i-metje, svojce, prijatelje in znance. Treba bo zapreti oči in izdihniti dušo. Treba se bo posloviti od tega sveta. Tudi naše telo, danes živo in morda krepko ter mlado, se
bo nekoč spremenilo v smrtno truplo in položili ga bodo v hladni, črni grob. Vse nas čaka smrt. Vse nas čaka dan slovesa, dan odhoda. Ne pozabimo te resnice!
2. Pride dan sodbe, dan plačila ali kazni. — Smrt prekine sicer naše zemeljsko življenje, ne uniči pa naše duše in naše osebe. Duša, ki je duhovna, netvarna in neumrljiva, živi naprej skozi celo večnost z neenako usodo. Ene gredo namreč v nebesa, druge v pekel ali začasno v vice. Nadvse važno je pa tole dejstvo, tale resnica: takoj po smrti bomo sojeni. Znašli se bomo pred vsevednim božjim Sodnikom, ki nas bo sodil, nas in naše življenje. Po sodbi nam bo pa odkazal zasluženo mesto : ali nebesa ali pekel ali začasne vice.Prevažno in potrebno je, da mislimo na božjo sodbo in na našo večnost. Ne gre namreč za leto ali za 50 let, temveč za celo brezkrajno in neminljivo večnost! Pripravimo si milo sodbo!
3. Na zemlji trpimo, v nebesih bomo pa vekomaj in neskončno blaženi; a treba jih je doseči! Na zemlji smo tujci in popotniki, naš dom so nebesa. Samo tam bomo blaženi. Tukaj je pa treba trpeti in prestati preizkušnjo. Varujmo se grehov in grešnih strasti! Molimo in živimo pošteno! Bodimo pravični in dobri do vseh! Ljubimo Boga in ljubimo ljudi! Spoštujmo vse! Zatekajmo se radi k Jezusu in Mariji!
življenja
Češki brezbožneži omagujejo
Kulturni časopis »Tvorba« v Pragi je prinesel članek dveh univerzitetnih profesorjev, ki poučujeta znanstveni komunizem na medicinski fakulteti. V članku obravnavata problem vere in znanosti med mladino. V njem priznavata, da vsa propaganda proti veri in znanstveno utemeljevanje komunizma ni rodilo uspehov, zakaj vpliv vere in morale na življenje in mišljenje mladine nikakor ne sme biti podcenjevan, ker je ugotovljeno dejstvo, da posebej v višjih šolah dijaki, čeprav morda ne priznavajo Cerkve in njene u-stanove kot božje, branijo probleme morale in jih skušajo v svojem življenju uresničevati. Članek tudi poudarja, da je komunizmu skoraj nemogoče prodreti v moralno mišljenje in življenje mladine. — Isto se godi onstran meje s slovensko študirajočo mladino.
Za krščansko socialno zavest v Južni Ameriki
V	Južni Ameriki gre Cerkvi mnogo za to, da pokaže in pojasni svoj socialni nauk čim večjim množicam. Zato je epi-skopat Južne Amerike začel veliko gibanje, podrobno organizirano, za razširjanje katoliških socialnih idej. Nevarnost komunizma je namreč precej velika in edino učinkovito sredstvo je, da Cerkev pokaže svoj socialni nauk kot nekaj uresničljivega in pametnega. Poslužuje se zato pridiganja, katehetskega pouka, tiska, radija, televizije: vsa ta sredstva uporablja, da prikaže čim bolj v podrobnosti socialni nauk Cerkve. Ustanavljajo se številne socialne šole za dijake, uradnike in podobne skupine ljudi. To socialno akcijo je sklenil Svet škofov Latinske Amerike na svojem rednem zasedanju preteklega novembra v Kolumbiji.
Nova cerkev v Severni Rodeziji
Malo pred veliko nočjo so v mestu Luanshya, v severni Rodeziji, v osrednji Afriki blagoslovil novo cerkev, ki je posvečena Mučencem iz Ugande, katero so
gradili tri leta in je svoj delež za gradnjo dal tudi sv. oče. Posvetil jo je domači škof msgr. Kivvanuka, potomec nekaterih mučencev, katerim je posvečena nova cerkev. Ima prostora v njej do 4.000 ljudi.
Adolf Kolping na poti na oltar
Med kandidati za čast oltarja je tudi znani Adolf Kolping, ustanovitelj katoliškega gibanja med rokodelci. Pokopan je v cerkvi minoritov v Kolnu. Informativni proces za proglasitev blaženim se je začel že leta 1934, sedaj pa je že toliko napredoval, da so lahko odprli Kolpingov grob in izvršili rekognicjjo njegovega trupla. Posebno v Nemčiji je gibanje med krščanskimi rokodelci zelo živo, pa tudi po drugih deželah živahno delujejo skupine rokodelcev, ki nosijo ime očeta rokodelcev, Kolpinga. — Tudi v Ljubljani smo imeli ix> Kolpingovem zgledu Društvo rokodelcev in Rokodelski dom.
Ukrajinci na evhar. kongresu v Miinchenu
Na prihodnjem evharističnem kongresu bo posebej živahna delavnost ukrajinskih vernikov. Ti organizirajo poseben kongres za vse ukrajinske vernike vzhodnega o-breda. Od škofov se bodo udeležili kongresa nadškof iz Kanade, msgr, Herma-niuk, nadškof iz Filadelfije msgr. Boha-čevsky, msgr. Bučko, apostolski vizitator za Rutance v zapadni Evropi ter številni verniki iz Kanade, Združenih držav Amerike in Avstralije. Za 6. avgust je predvidena velika vzhodna liturgija v bizantinskem obredu.
Izredno posvečenje škofov pri Sv. Petru
Prihodnjo nedeljo 8. maja bo v baziliki sv. Petra izredno posvečenje škofov. Sv. oče Janez XXIII. bo ta dan posvetil 14 škofov iz. misijonskih pokrajin. Med njimi bo več črncev, Japoncev, Kitajcev in drugih plemen. Toliko misijonskih škofov naenkrat ni bilo še posvečenih v Rimu.
(Nadaljevanje in konec)
II.
Neizmerna je razlika pri sadovih in uspehih češčenja prebl. Device Marije v katoliški Cerkvi in v krščanskih družbah, ki so se ločile od nje in so tudi danes daleč od nje. češčenje prebl. Device Marije v katoliški Cerkvi sega vedno globoko v življenje, ker nujno zahteva, da v življenju posnemamo čednosti in zglede našega presvetega ideala, češčenje prebl. Device Marije v katoliški Cerkvi samo po sebi in logično vodi k Bogu, k Jezusu. Ni na svetu katoličana, ki iskreno časti Devico Marijo, da bi ne hotel izpolniti osnovnih krščanskih dolžnosti, opraviti sv. spovedi in prejeti sv. obhajila, prejeti Jezusa takorekoč iz Marijinih rok v naročje svoje duše. češčenje prebl. Device Marije v katoliški Cerkvi je vedno v skladu s potrebami in razmerami, v katerih človek živi. Drugače časti Marijo starec, drugače otrok; drugače fant, drugače dekle; drugače mož, drugače žena; drugače izobraženec, drugače preprost človek; drugače so jo častili pred pet sto leti in tri sto leti, drugače jo častimo danes. Časti jo lahko vsak zase. Častijo jo v organiziranih oblikah. Vedno se pa časti Marija zakonito in zakonito vedno po načinu, ki je zanj sv. Cerkev dala svojo pobudo, nanj pritisnila pečat svojega odobrenja in mu odprla svoje milosti. To je zelo važno!
češčenje prebl. Device Marije je v katoliški Cerkvi neizmerno bogato in neizmerno životvorno. Je neizmerna sila, ki vodi duše ne samo k posvečenju, marveč tudi v sinje višine heroizma in vsake svetosti. To je neizčrpen studenec milosti za poedince in družbo, nad vse solidno in zanesljivo sredstvo za prerajanje duš in družbe, a vse samo zaradi tega, ker gospodari Jezusova Cerkev nad Marijinim češčenjem, ker je to zaklad, ki ga je Jezus izročil samo Petru — sv. Cerkvi.
*
češčenje prebl. Device Marije opažamo tudi v ločenih krščanskih občestvih (cerkvah), posebno na Vzhodu. Toda manjka vsa životvornost, ki se nahaja pri Marijinem češčenju v katoliški Cerkvi in ki se ji tako čudimo. Razlika je očita in jo tudi razumemo. Ločene krščanske cerkve nimajo poslanstva in ne moči, da bi v Marijino češčenje vlivale življenje milosti. To je dano samo katoliški Cerkvi, ki jo je Kristus sezidal na Petra, češčenje Matere božje more imeti prav veliko vlogo pri delu za zedinjenje s katoliško Cerkvijo, vendar samo pod pogojen, da ga razlagamo, opisujemo in širimo kot zaklad, ki ga je Jezus za življenje duš izročil samo svoji Cerkvi. Proglasitev verske resnice o Marijinem brezmadežnem Spočetju leta 1854 po papežu Piju IX., dogodki v Lurdu 1858, čudeži v Lurdu in romanja v Lurd, rožnovenske enciklike papeža Leona XIII., širjenje majniške in oktobrske pobožnosti (in novejše Marijine proslave: proglasitev verske resnice o vnebovzetju) itd., vse to jasno priča, da je Životvornost Marijinega češčenja samo v katoliški cerkvi — pri papežih.
Uspešno bo Marijino češčenje za vzhodne kristjane z vso močjo, kadar bo napočil čas, da bodo sredi ločenih kristjanov katoliške družbe (samostani, redovi, kongregacije) mogli razviti svoje duhovno življenje in delovanje in prikazati vso životvorno lepoto in privlačno silo krščanstva. Takrat bo delo za zedinjenje sledilo brez »pritiska in grenkobe«, brez debat in razprav, ki često odbijajo in žalijo. Takrat bo Marijino češčenje delovalo z
lillltllliiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilillll
Eisenhovver na katol. univerzi
Stopetnajsto akademsko leto katoliške univerze Nostre Dame v Združenih državah Amerike bo otvoril predsednik Eisen-hower, kateremu bo univerza ob tej priliki poklonila imenovanje častnega doktorja. Prvi predsednik Združenih držav, ki je prejel častni doktorat na tej univerzi, je bil Franklin Roosevelt leta 1935. Univerzo vodijo redovniki Kongregacije svetega Križa. Rektor univerze, P. Hegsburg je tudi član ameriške komisije za človečanske pravice in vladne komisije za znanost. Istočasno pa je tudi delegat Svete stolice pri mednarodni organizaciji za atomsko e-nergijo.
Bivši pastor vodi katoliško šolo
Kopenhagenski škof Suhr je nedavno kupil poslopje, v katerem bodo uredili novo katoliško šolo za mladino od 14. do 18. leta. Solo bo vodil bivši protestantski pastor, ki je pred nekaj leti prestopil v katoliško Cerkev.
milino in ljubeznijo, ki jo do bližnjega širi vsepovsod, delovalo bo po resnicah, ki so združene z njim, po svoji zgodovini in dejstvih. Marijino češčenje bo pospeševalo zedinjenje po resnici, ki se bo mirno razlagala, da pripada namreč Ma-
tiuli sv. Peter, in po dejstvu, da je Mariji-Cerkvi in po katoliški Cerkvi, ki jo vodi in vlada Peter.
In zopet bo svet doživljal, kar poje o Mariji sv. Cerkev:
»Raduj se, Devica Marija, ker vse zmote
rij a samo družbi apostolov, pri katerih je po vesoljni zemlji si sama premagala/«
Moji tibetanski in nepalski vtisi
m.
Takega bi mi rabili. Slovenci se radi pošalimo: »Plačal bo pa tisti, ki bo za menoj prišel.« Bengalec pravi: »Plačal bo Gouri Sen.« če je kakšna stvar precej veljala, se Bengalec pošali: »Bo že Gouri Sen plačal.« Težko boš našel med 70 milijoni Bengalca, ki bi ne vedel za Gouri Sena. Živel je pred 300 in več leti par milj severno od Čandernagcrja. Kot sin trgovca je skromno začel in sčasoma nagrmadil ogromno premoženje. Nas zanima, da je bil obenem upravnik cerkvenega premoženja kat. cerkve v bližnjem Bandelu (zdaj glasovita božja pot). Mož je bil veren, pobožen Hindu. Lepota kat. cervene stavbe ga je tako prevzela, da je sklenil: tudi Hindi moramo imeti tak tempelj. Rečeno, storjeno. Legenda je to po svoje obrnila. Beremo namreč, 'da je nekoč Gouri Sen v daljni Medinipur (še južneje deluje naš rojak Jožko Vizjak) poslal sedem ladij trgovske robe. Ko je blago dospelo na cilj, je prejemnik odkril, da je vseh sedem ladij natovorjenih s srebrom. Ker tega ni naročil, je ladje poslal Gouri Senu nazaj. Temu se je medtem prikazal bog Šiva in mu povedal: »Pošiljam ti sredstva, s katerimi boš sezidal tempelj na zapadni strani vrta.« Zjutraj so ladje doplule. Sen je začuden odkril, da so namesto blaga, ki ga je bil odposlal na jug, otovorjene s srebrom. Tempelj, ki nesi Gouri Senovo ime, še danes stoji, kakor na družinskem posestvu še danes žive njegovi potomci. Mož je bil tako dobrosrčen, da je trgovcem s hrano naročil, naj na njegov račun pogoste vsakega reveža, ki bo v njegovem imenu prosil hrane. Seveda so ga mnogi goljufali. Izkoriščali so njegovo radodarnost vsevprek, če kdo kakšnega dobrega podvzetja ni mogel končati, je dodal primanjkljaj Gouri Sen. Odtod je nastal pregovor (kolikokrat sem ga slišal!): »Bo že Gouri Sen dal.«
»Trije možje v eni barki«, ki smo se 9. decembra 1929 kot novopečeni misijonarji izkrcali v Bombayu, smo še vsi živi in zdravi in korajžno na delu. Brat Janez
Udovč, ki je medtem deloval v Kurseongu, Kalkuti in je zdaj spet nameščen v Darjee-lingu, si je, poleg skromnih redovnih opravil v kuhinji, gospodarstvu in s perilom, pridobil sloves vodilnega vrtnarja. Kot prvovrstna avtoriteta je že več let član komisije, ki ocenjuje in deli cvetlične nagrade vodilnim ljubiteljem cvetja ne samo v Darjeelingu (kjer brat sam ponavadi pri cvetličnih razstavah odnese najmanj polovico vseh nagrad), temveč tudi v Kalkuti, kjer se z veliko gospodo po več dni na leto vozi okrog po naj lepših vrtovih in izreka svojo strokovno sodbo. Sedanji guverner Bengalije Miss Naidu ga redno o-bišče v njegovem redovnem vrtu, ko pride na letni odmor v vladno palačo v Dar-jeeling. Brat Janez, ki mu je srce še bolj kot pri rožah, med njegovimi nepalskimi spreobrnjenci, tudi na nas misijonarje ne pozabi. Pred leti je na vsako misijonsko postajo poslal tipičen dar: zavitek izbranih cvetličnih semen. Tisti zavitek sam nam je duhtel bolj kot vse žlahtne rože, ki jih mi navadni smrtniki nismo znali tako spretno gojiti kot naš brat Janez Udovč. Bog ga živi še 30 let!
Drugi moj tovariš pri tistem izkrcanju pred 30 leti je bil brat France Drobnič. Brat France je v misijonu znan kot vesel redovnik, ves v delu, ki ga z njim predstojniki brez skrbi obremenjujejo:	naš
brat France jih nikoli ne bo pustil na cedilu. Že precej let nadzoruje graditev vedno novih in novih stavb v razsežnem kolegiju sv. Jožefa v Darjeelingu (tam je poleg br. Udovča tudi brat Pclde Vidmar, ki oskrbuje mizarno, po njegovi zaslugi popolnoma mehanizirano). Brat dalai lame je njegov velik prijatelj, za strokovni nasvet ga dostikrat prosijo tudi tamkajšnje Loretinke, kjer še zdaj rad udari s peto ob tla, kakor svoj čas, ko je še doma v Dobrepolju polko plesal. Da Francetovo veselje ni čisto naravnega izvora nam povedo razne bolezni, ki ga od časa do časa obiskujejo. Pa se jim ne vda! V tem se pač drži tradicije stoodstotnih misijonarjev, ki jim je geslo: korajža pa šnajt!
Cerkvena imenovanja v Ljubljani
Sv. stolica je z nedavnimi dekreti imenovala ljubljanskega stolnega prošta dr.
Franca Kimovca za apostolskega protono-tarja, generalnega vikarja in kanonika dr.
Janka Pogačnika, kanonika Josipa Šimenca in profesorja bogoslovne fakultete dr.
Andreja Snoja za papeške prelate, prodekana bogoslovne fakultete v Ljubljani dr. Vilka Fajdigo pa za papeškega tajnika komornika. Ta imenovanja so v ljubljanski stolnici na praznik sv. Jožefa proslavili s posebno slovesnostjo, na kateri je spregovoril sam škof msgr. Vovk ter zbranim vernikom in duhovnikom sporočil nekaj podrobnosti o svojem nedavnem obisku v Rimu. Takrat ga je sprejel v specialni avdienci sv. oče Janez XXIII. in ga zadržal v daljšem razgovoru.
Ker je sedanji papež pred desetletji kot papeški nuncij v Bolgariji, Grčiji in Turčiji večkrat potova' skozi	obiskal (po vojni je bil zavod odvzet ško-
Slovenijo in se tudi ustavil v Ljubljani,	f i ji in podržavljen). Prav posebno pa Sa
so ga razmere v ljubljanski škofiji še po-	je zanimalo versko življenje med ljud-
sebno zanimale, predvsem glede verskega	stvom in izobraženstvom. Ob koncu je sv.
življenja in stanja cerkva. Spomnil se je	oče podaril kot znak svoje posebne pozor-
tudi na škofijsko gimnazijo sv. Stanislava	nosti škofu srebrni rožni venec, vsem Slo-
v št. Vidu, ki jo je bil leta 1927 osebno	vencem pa je poslal svoj blagoslov.
Škof Anton Vovk na birmovanju
Po volitvah na tržaški univerzi « FILM
sc«
Študentovske volitve na tržaškem vseučilišču so se zaključile v sredo 27. aprila. Molilna komisija je proglasila naslednje tzultate:	Intesa (italijanski katoličani)
ie prejela 489 glasov in 13 mandatov, AGI (liberalci) 407 glasov in 11 mandatov, At>RlA 56 glasov in en mandat ter UGI glasov in 11 sedežev.
Lanskoletni in tudi letošnji samostojni nastop slovenskih akademikov z lastno li-sl° pri univerzitetnih volitvah je marsikoga neljubo presenetil. Odtod lahko ra-*aiemo vse klavrno zaletavanje ob slo-Vensko listo ADRIO s strani njenih zagri-touh nasprotnikov. In če so v tem deloma ^Peli, je tudi njihova »zasluga«. Sicer se konto k temu vprašanju še povrnili.
Lni so napadali ADRIO, češ da je »ne-Potrebna in neupravičena« ali »bore malo Pozitivna«. Tem lahko samo še enkrat sve-Utjenio, naj predvsem preberejo naš prodam in potem uvažujejo naše zahteve.
rugim, »naprednim« kritikantom, ki so ,et°s bolj številni zajahali laško listo, pa Povemo, da se z zvijačo in prekanjenostjo khko uspe enkrat, potem pa jo že izsledit)...
Poglejmo nekoliko na dosedanje podvigu naših titovskih akademikov, ki so šli na tujo listo UGI, da bi tam »laže« uve-Havin slovenske interese! Po enem letu kovanja se njihov predstavnik ne more P°t>ahati niti z enim samim uspehom v Phd slovenskih akademikov. En izlet v ^eŽelo pomaranč in limon še ne reši no-^nega problema slovenskih akademikov,
1,1	teh ni malo. V tem so titovci enaki z utihni »slovenskimi« kandidati, ki so se Podstavili na drugih italijanskih buržuj-SN listah.
Dfl se s slovenskimi glasovi ne morejo Panašati, je zapisal sam Pr. dn. 29. IV. 1960:
prav, ali »komando« je treba poslušati, tudi če se čez nekaj časa vse podere in je nevarno, da ostanejo vsi skupaj na cesti. Tako rušenje slovenske sloge pa pozdravljajo samo naši narodni sovražniki. Titovski naprednjaki jim torej lepo podajajo roko...
Pa še dve besedi h komentarju sredinega PD. Bojimo se, da bi bilo prstov na eni roki preveč, če bi hoteli prešteti vse slovenske »napredne« goriške volivce. In končno, ne bojimo se zopet ponoviti tega, zaradi česar smo se »osmešili« v zadnji številki našega lista: Mi gremo naprej z jasno začrtanim slovenskim programom in imenom, ki se ga nekateri toliko otepajo!	Spectator
teri je vse ostalo negativno. Filma ne reši niti konec, ki bi hotel biti pozitiven, kajti tudi ta je prisiljen in ne prepriča.
Film je prepovedan (escluso). Mira
računa preferenčnih glasov ni mogoče teje reči, koliko slovenskih akademi-
^°v je glasovalo za to listo (UGI, op. ur.).«
°rej se napredni akademiki boje, da bi 'h prešteli..., lahko bi se potem podrl mar-s‘kuteri stolček in odtegnila kaka »zaslu-^a« podpora.
Lista »ADRIA« pa je prejela 56 čisto sionskih in narodno zavednih glasov, kljub fstinenci in bojkotiranju tudi onih kro-|>t’, gi so »vedno pripravljeni« zavzemati A za skupne slovenske koristi (narodni Atr in podobno).
Na javnost mora tudi vedeti, da se naši akademiki nikoli domenili za \en nastop na kaki italijanski’• listi, žensko slogo pa so prelomili prav ti-
■	CL Sicer se morda zavedajo, da nimajo
A".
PlS;
Naši mladini
zbirki Knjižic je med nami pastirsko tho jugoslovanskih škofov, ki je poleno mladini in razpravlja o sveti ‘stosti in poštenem življenju mladine. O sP°ltiem življenju se danes mnogo raz-^avlja. Razpravljajo zdravniki, sociologi,
Rojitelji; poklicani in nepoklicani. Škof-
■	Pa razpravljajo o tem problemu z ver-ega in nravnega stališča krščanske vere. ^ °bina in jasnost v razmotrivanju razo-va, kolika je skrb nadpastirjev, da daje in pravočasno navodilo o tem važ-
1,1	vprašanju.
Odveč je vsako priporočanje lične knji-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Sveti oče pozdravlja koroške Slovence
Na velikonočni ponedeljek se je odpeljala skupina slovenskih romarjev s Koroške v Rim z vlakom. V sredo so bili sprejeti pri sv. očetu v splošni avdienci v cerkvi sv. Petra. Istočasno je bilo sprejetih tudi nad 30 tisoč romarjev iz vseh delov sveta; saj je bila mogočna cerkev sv. Petra čisto napolnjena. Vstopnice za avdienco je preskrbel preč. pater Prešeren, generalni asistent jezuitskega reda v Rimu.
Sv. oče je nagovoril romarje najprej v italijanščini, nato v francoščini.
Sledil je nagovor monsignorja v nemščini za udeležence, ki razumejo ta jezik. Med temi je na prvem mestu imenoval »slovensko skupino iz krške škofije v Avstriji«. Ob koncu nemškega nagovora pa je še enkrat poudaril, da »sveti oče posebno pozdravlja slovenske romarje iz krške škofije in jih vzpodbuja k vztrajni vernosti«.
P. Prešeren - protektor slovenskega semenišča v Argentini
Sv. stolica je pred kratkim imenovala preč. p. dr. Antona Prešerna S. J. za predstojnika Slovenskega semenišča v Argentini, ki ga je ustanovil in do svoje smrti vodil ter vzdrževal preč. g. škof dr. Rožman.
P. Prešeren je nad 20 let v Rimu kot vrhovni generalni asistent jezuitskega reda za slovanske province. Kot znano ima jezuitski red svoj sedež v Rimu, kjer stoluje njegov generalni predstojnik, ali pater general, kateremu pomaga sedem generalnih asistentov pri vodstvu tega velikega, zaslužnega in po vsem svetu razširjenega reda. Na tem visokem mestu je p. Prešeren neizmerno mnogo dobrega storil za Slovence v domovini in v zamejstvu. Po njegovih prizadevanjih je Sv. stolica tudi dovolila nadaljevanje dela slovenske bogoslovne fakultete po letu 1945 najprej v Brixenu v Italiji, kasneje pa tudi v Argentini. Po smrti škofa Rožmana ga je novi ljubljanski škof msgr. Vovk imenoval za svojega pooblaščenca za semenišče v Argentini in to imenovanje je Sv. stolica, kateri gre dokončna odločitev, radevolje potrdila. P. Prešeren ima nad semeniščem škofovske pravice.
LEPA NEVESTA (La sposa bella)
Dejanje filma se odigrava v Španiji za časa državljanske vojne leta 1936. Mlad kaplan Carrara si zaradi verskih dvomov sleče duhovniško obleko. Da si obvaruje življenje, se pridruži rdečim. V tem času živi z neko žensko-prostitutko, v katero se močno zaljubi. Vendar ne more od sebe odvrniti misli na lepo nevesto — Cerkev, kajti vera v njem ni zamrla. Na koncu filma ga vidimo, kako se skesan spove in se spet vrne k Cerkvi.
To je v kratkih obrisih vsebina tega filma, za katerega so naredili toliko reklame. Kaj so hoteli z njim pokazati in dokazati, se ne ve: ali je glavna snov državljanska vojna, v katero je vpletena zgodba duhovnika, ali pa obratno služi državljanska vojna kot ozadje tej zgodbi. Toda naj bo tako ali tako, vse skupaj je precej klavrno, začenši od zgodbe same. Vsekakor pa bi se dalo tudi iz take snovi izdelati kvalitetnejši film. Lahko bi se film veliko bolj poglobil v problem, kateremu pa se niti zdaleka ne približuje. Kako je vendar mogoče, da traja kriza, ki jo doživlja duhovnik, kadar se ga lotevajo dvomi, le dva tedna? Sploh je absurdno, da v času dveh samih tednov premaga to krizo in doseže spet prejšnji mir? In v teh dveh tednih je ljubil žensko, resnično ljubil; tudi na koncu, ko ta ženska umira in ko je on že prebil krizo, ji ponovno izpove svojo ljubezen.
Zakaj neki se producenti in režiserji lotevajo take snovi, kateri niso kos, v katere problem se ne znajo poglobiti? Film naj slabše uspe takrat, kadar hoče biti problematičen in ne zna problema speljati do konca; ne samo to, problema ne zna sploh niti nakazati. Ves film je kot nekak kaos, v katerem ni mogoče najti niti ene izhodne točke. To »prednost« ima prav film »Lepa nevesta«. Vloga, ki bi morala biti najbolj poglobljena — lik duhovnika — je najbolj površna in bežna. Ta človek sploh ne daje vtisa, da bi doživljal kako hudo krizo. Ta pomanjkljivost in površnost je bolj odvisna od scenarija kot pa od igre Dirka Bogarda, ki nastopa v tej nehvaležni vlogi. Drugi značaji so veliko bolje izdelani, so vsaj bolj jasni. Celo ženska je v nekaterih momentih bolj spontana, bolj človeška. Zelo dober je Aldo Fabrizi kot duhovnik, ki mora pred rdečimi rešiti relikvije in ga zato mučijo ter ubijejo. Popolnoma neumesten pa je v tem filmu humorizem De Sice in samo moti.
Najbolj posrečena je v »Lepi nevesti« le glasbena spremljava; toda ta more doprinesti le malo k vrednosti filma, v ka-
Iz Beneške Slovenije
Pozdravi iz daljne Kanade
Beneška dežela je revna, zato so njeni sinovi primorani, da si iščejo kruha drugje po svetu: v belgijskih in francoskih rudnikih, dekleta po službah v Švici in po Italiji, mnoge pa je pot zanesla tudi v daljno Kanado.
»Elite Friuli nel Mondo«, ustanova, ki ima namen, da bi obdržala stike z emigranti iz Furlanije, je pretekli teden organizirala v dvorani krožka INPS »duhovno srečanje« Furlanov s svojci. V dvorani se je zbralo kakih 300 svojcev emigrantov in večje število krajevnih oblasti, kjer so poslušali registracijo velikonočnih pozdravov iz prekooceanske dežele in gledali dokumentarni film o prazniku v Montrealu, ki se je vršil 13. februarja letos, ob priliki ustanovitve »Furlanskega fogolarja Chino Ermacora«.
Tej ceremoniji v Vidmu je prisostvovalo tudi več naših ljudi, saj ima tudi naša dežela dosti svojih sinov raztresenih v Montrealu, Ottavvi in drugih krajih Kanade. Utrnila se je marsikatera solza po zgaranem licu matere, ko je na platnu zagledala svojega sina in čula njegov glas. To duhovno srečanje je bilo res nadvse ganljivo, posebno če pomislimo, da se naši emigranti ne morejo vračati domov, kot
U
Širite »Katoliški glas
se skoro vsako leto vračajo delavci, ki emigrirajo v evropske države.
Vsekakor je bila zamisel tega duhovnega srečanja lepa in hvale vredna, čeravno bi bilo še mnogo bolje, ko bi naši ljudje imeli doma dovolj dela in bi jim ne bilo treba hoditi po svetu.
Iz Tajpane
Državni odbor za pogozdovanje je odobril pogozdovanje dobršnega dela naših goratih krajev. Zasadili bodo 20.000 mladih drevesc, smrek ali borov in s tem delom bodo zaposleni za nekaj časa vsi prebivalci, tudi žene. Za vsako vsajeno drevesce bodo prejeli od 30 do 40 lir. Pozneje pa, ko bodo drevesca zrastla, bodo tvorila varno obrambo proti plazovom in usadom, ki so bili doslej tako pogosti in so nam odnašali še tisto bore malo zemlje, ki smo je imeli. Govori se tudi, da bodo po teh gozdovih pozneje napravili lovišča, čeravno v naših krajih ni dosti divjačine, ker jo domačini sproti uničujejo in lovijo.
Chessmana so usmrtili
5*ce.
Lep jezik, bogata in aktualna vse-
N knjižice samo priporočajo. Nizka cena omogoči, da bo knjižica našla pot
N
Ni
H;
našo mladino, ki jo naj pogosto ira.
»Povej mi, ali res nisi še dopolnil šest let?« vpraša sprevodnik v vlaku malega Janezka.
Janezek se odreže: »Res je, gospod, toda samo takrat, ko potujem z vlakom.«
Kalifornijske oblasti so v ponedeljek 2. maja usmrtile Caryla Chessmana, potem ko je dvanajst let prebil v objemu smrti. Vsa svetovna javnost je ogorčena nad tem dejanjem, ki je sicer po mnenju kalifornijskih sodnikov zadostilo pravici, ni pa zadostilo javnemu mnenju. Chessman je še pred vstopom v plinsko celico izjavil: »Nisem bandit z rdečo lučjo.«
Chessmanova usmrtitev je vzbudila posebno v obeh Amerikah in v Evropi veliko ogorčenje. Po več mestih so bile demonstracije in tudi v Rimu so se visoki politiki izrekli proti smrtni obsodbi. Tudi u-rednik »Osservatore Romano« je izjavil,
J}ohun iz Vatikana 3
sPisu o. Petra Leonija r- M ari z a Perat
erkovanje z ukrajinske zemlje.
zdravimi in bolnimi.
(jjj N, kjer smo tedaj začasno bivali, je t>i]0Ze'° reven- Zidanih poslopij skoro ni ' Edino zidano poslopje je bila naša
h "
n'ca in pa še neka druga stavba, kateri
%	^	ne	vem vel- imena. Stavba, kjer
Nh bolnišnico, je bila še iz
je . casov in je bila zgrajena tako, da v^btela ono samo nadstropje, od tal ^ gl'jeno. Ostali del vasi pa je imel hiše, v,!> bolj bajte kot hiše, vse iz lesa.
Nlar
ar
N s
pa je tukaj bilo veliko vredno
rac|. s° bili ljudje dobri in so nas- imeli
V	,
N); acetLu je naša bolnica imela tri od-v4lo ' t0da Lmalu nam to ni več zadosto-N' ili L°lj ko se je bližala zima, več
biki
bili
ov
Je prihajalo k nam. Skoro vsi
S j " zamrzli in so prihajali naravnost e- Bilo je izredno mnogo dela, ker t(jv botem po cele mesece vedno imeli
“V**Wno
IX) 230 bolnikov, ki pa smo jim
morali dati zavetje tudi po zasebnih stanovanjih, ker v bolnici ni bilo več prostora.
Na delu med ljudstvom.
Bil sem v tem času vedno zelo zaposlen, a vendar me vse to delo ni odvrnilo od mojega apostolata. Nadaljeval sem s tem svojim delovanjem tudi takrat, ko je vrhovna nemška oblast izrecno prepovedala, da bi se katerikoli vojaški kaplan, ki je bil pod nemško oblastjo, ukvarjal z narodom s stvarmi verskega značaja.
Ta ukaz se je glasil takole:
1. Vojaški duhovnik se sploh ne sme brigati za versko zavest ljudstva, ampak mu v tem mora pustiti popolno svobodo;
2. katerokoli versko delovanje mora biti omejeno izključno na vojaške čete;
3. na noben način ni dopuščeno, da bi se kako potegoval za ponovno zgraditev ali obnovitev cerkva.
Ta ukaz je bil dan 5. januarja leta 1942.
Ne vem, če je ta prepoved še koga, ki je bil na vzhodni fronti, zadela huje kot mene. Vsekakor pa je gotovo, da se jaz temu povelju še zdaleka nisem mislil vdati, kajti to nikakor ni bilo v skladu s tem, kar je nekoč rekel Kristus: »Poj-
dite in učite vse narode!« Toda stvar je bila taka, da jaz nisem bil samo duhovnik, ampak tudi vojak in kot tak bi svoje predstojnike moral ubogati. Ali mi bo mogoče tako narediti, da bom svoje poslanstvo med ljudstvom še naprej nadaljeval in da o tem višja komanda ne bo zvedela? Goreče sem zato prosil Kristusa, zaradi katerega sem prišel sem, naj mi pri tem mojem delu pomaga in tako sem svoje poslanstvo še naprej nadaljeval, bolj previdno sicer, a z isto gorečnostjo kot prej.
Najprej sem se pozanimal za katoliške družine, ki jih je v tem kraju bilo šest ali sedem. Skušal sem se približati posebno otrokom, do katerih sem vedno imel veliko veselje; pa tudi oni so mene imeli najrajši od vseh Italijanov, kar nas je bilo tam in to mi je brez dvoma bilo v veliko pomoč tudi pri mojem apostolatu pri njih. Zelo radi so prihajali h katekizmu, v prostih urah pa so se, če so utegnili, zelo radi mudili pri meni in se razgovarjali z menoj. Dovolj je bilo, da sem se prikazal sredi vasi, pa so naenkrat bili vsi okrog mene in, prej kot sem se zavedel, sem bil od njih ves obkrožen. Tako so me začeli kar na lepem vsi imenovati samo »batjuška« (očka).
(Se nadaljuje)
Mladika štev. 4
Za Veliko noč je prišla med naš praznična številka Mladike. Zunanjost in njena vsebina sta praznična. Spoštovanje praznikov in njih pomen sije iz večine člankov, ki jih prinaša ta številka. Tudi pesništvo preveva razpoloženje najlepšega pomladanskega praznika Velike noči. Lepe slike iz krajev našega Odrešenika poživljajo vsebino člankov.
Iz Argentine so prispele publikacije SKA.
Štev. 1-2 V. letnika Meddobja in pa prevod Pekla iz Dantejeve Divine Komedije.
O obeh bomo prinesli poročilo drugič.
OBVESTILA
SLUŽBO DOBITA sobarica in kuharica v Hotel-Penzion »BLED« - Via Statilia 19, ROMA. — Ponudbe poslati na gornji naslov.
OPOZARJAMO romarje za v Miinchen,
da bomo iz naših seznamov črtali vse tiste, ki do 15. maja ne bodo poravnali prvega obroka stroškov (L 5.000).
ZA UDELEŽBO na svetovnem evharističnem kongresu v Munchenu se je prijavilo 475 slovenskih romarjev iz Trsta in Gorice. Za vse je glavni kongresni odbor v Munchenu izdal v slovenskem jeziku celoten program evharističnega kongresa.
—	Isti odbor nam je zagotovil prenočišče in oskrbo v Altottingu ter prostor (sedeže) na kongresnem trgu, a moramo že sedaj plačati. Zato prosimo udeležence, da gotovo do konca maja poravnajo stroške za romanje. — Opozarjamo ponovno vse romarje, ki nimajo osebnega potnega lita, naj pravočasno poskrbijo za potovalno dovoljenje za v Avstrijo in Nemčijo, ki ga kvestura da kar na osebno izkaznico. Ce kdo ne ve, kaj je potrebno za tako dovoljenje, naj se obme za nasvet na osebo, pri kateri se je vpisal.
Za romarski odbor Dr. Lojze Škerl
da psihološko mišljeno je bilo že dvanajstletno pričakovanje smrti strašna agonija in obenem že zadoščenje zločinom, kar bi iz moralnega vidika ne smeli prezreti.
Chessmanova mladost je bila žalostna. Svoja otroška let je preživel v največji revščini, dvakrat na smrt bolan in pozneje, ko mu je bilo 15 let, je moral še šolo zapustiti, kar je vtisnilo njegovemu značaju neizbrisen pečat in nekak odpor proti vsem ljudem. Poizkusil je srečo po raznih službah, od nameščenca do prodajalca časopisov, a nikjer ni imel sreče. Tako so se začeli njegovi prvi ropi in kmalu je postal eden najbolj razvpitih banditov Kalifornije. Sam je svoje življenje opisal v knjigi »V objemu smrti« in v treh naslednjih knjigah, in to brez olepšavanja. V svoji zadnji knjigi je obsodil oblasti, ki zločinca, namesto da bi ga skušali poboljšati, usmrtijo.
V	tem ima popolnoma prav, kajti čeravno je Chessman postal v ječi popolnoma drug človek, ki se je predvsem umsko razvil in postal pisatelj, je v verskem oziru ostal na isti stopnji,' kot je bil ob času zločinov. Tik pred smrtjo sta ga obiskala katoliški duhovnik in protestantski pastor, a je oba odklonil in odklonil tudi zadnje zakramente. To je v vsej tej žalostni zadevi najbolj tragično in po človeško mišljeno, nepopravljivo. A božje usmiljenje je večje kot pa človeško, zato upamo, da je Chessman končno našel svoj mir in pravico, za katero se je na tej zemlji zaman potegoval.
Pri vsej tej zadevi pa ena stvar ne gre v račune: za zločinca, ki ga je postavno sodišče zaradi težkih zločinov obsodilo na smrt, žaluje in protestira cel Svet, posebno komunističen. Ko so prod nekaj meseci v Budimpešti obesili. 150 mladih fantov, in to brez posebnega procesa, je le del svetovne javnosti protestiral, komunistični del je pa celo odobraval. — Zakaj taka dvojna mera svetovne javnosti?
Radio Trst A
Teden: od 8. do 14. maja 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7. dni. — 17.00 »Meščani iz Pontar-cyja«, i gra v 5. dej.; igrajo člani RO. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (69) »Sodobni švedski liriki«. — 22.10 Koncert kvarteta Radia Trst.
Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Zarota dečkov na Rdeči obali« - prvi del; igrajo člani RO. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«, opera v 4. dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (1) »Alkoholi in njihovi najbližji sorodniki«. — 18.10 R. Strauss: Sinfonia domestica, op. 53. — 19.00 Šola in vzgoja - Franc Strmčnik: »Kazen v družini«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: (13) »Kratka kronika nekaj dolgih tisočletij«. — 22.00 Umetnost in življenje: »Lutke in lutkovna gledališča«. — 22.15 Samospevi dveh tržaških skladateljev: Vasilija Mirka in Mihaela Rožanca.
Sreda: 18.00 Z začarane police: »Miha in Jaka«. — 18.10 W. A. Mozart: Koncert
v d-duru K. 314 za flavto in orkester. — 18.30 Slovenske vokalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 »Rdeči naslanjač«, igra v 3. dej.; igrajo člani RO, nato Jugoslovanske ritmične popevke.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: (20) »Vera in bogovi«. — 18.10 Koncert sopranistke Renate Heredieve, pri klavirju G. Favaretto. — 18.35 Slovenska zborovska glasba. — 19.00 Širimo obzorja: »Ogenj za zabavo in korist«. — 21.00 Obletnica tedna: »Theodor Herzl, oče modernega sionizma - ob 100-letnici rojstva. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina.
Petek: 18.00 Bližnja in daljna smučišča: (11) »Visokogorski smuk«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra ljubljanske Radiotelevizije. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Demografija v preteklosti«. — 22.15 Koncert pianista Pavla Šivica.
Sobota: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji. — 15.00 Koncert operne glasbe.
—	16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - Vice - 25. spev. — 18.00 Radijska u-niverza: »Konzervirane ribe«. — 18.10 Vokalni kvintet »Vatroslav Lisinski«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 »Ob četrt na enajst«, dramatizirana zgodba; igrajo člani RO. — 22.00 Charles Gounod: »Faust«, balet.
Priznanje slovenskim vrtnarjem
Dne 29. aprila so na motorni ladji »Sa-turnia« razdelili nagrade, ki so bile razpisane za najlepše cvetlice in rastline na tržaški cvetličarni razstavi. Med nagrajenci so tudi trije slovenski cvetličarji iz tržaške okolice. Tako je Ivan Regent s Proseka prejel zlato kolajno in nagrado 30 tisoč lir za najlepše kloksinje ter drugo nagrado za tulipane in srebrno kolajno in 15 tisoč lir za rododendre. Viktor Tence iz Sv. Križa je prejel zlato kolajno in 30 tisoč lir nagrade za najlepšo skupino »ve-dnožive« (sempreverde) ter častno diplomo tržaške pokrajine za ureditev cvetlične grede. Ivan Švara od Sv. Ivana je prejel srebrno kolajno tržaške pokrajine in 10 tisoč lir nagrade za razstavljene šmarnice.
V	soboto zjutraj so v ljudskem vrtu ob navzočnosti mestnih oblasti slovesno »krstili« rdeči nagelj »Rossetti«, ki so ga tudi poklonili spominu tržažkega patriota Do-menica Rossettija ob 150-letnici ustanove Minerva.
Razstavo so zaprli v nedeljo 1. maja. Ob tej priliki so tudi razdelili razne nagrade, med drugimi tudi zlato orhidejo, ki jo je zadela Gizela Dezorz iz Podgore pri Gorici. Razstavo je obiskalo 40 tisoč ljudi. Mnogo je bilo tudi tujcev in naših ljudi z onstran meje.
Novi doktor
Na univerzi »Papeškega zavoda za vzhodne vede« v Rimu je 28. aprila doktoriral č. g. Stanko Janežič. Predmet njegove doktorske teze sta bila ruski verski pisatelj iz osemnajstega stoletja Tichon Za-donskij in njegov nauk o posnemanju .Kristusa.
G. doktorju prav iskreno čestitamo in izražamo upanje, da se bo po končanih študijah kaj kmalu vrnil na Tržaško.
Odlikovanja zaslužnim delavcem
Predsednik republike Gronchi je podelil visoko odlikovanje »Zvezde za delavne zasluge« osmim delavcem s Tržaške, tri z Goriške in šest iz Furlanije. Slovesnost dodelitve nagrad se je izvršila na tržaškem županstvu v nedeljo 1. maja ob navzočnosti mestnih in gospodarskih oblasti. Od-likovalci, ki bodo prejeli naslov »delovnega mojstra«, so sledeči: Leopold Rebec (podjetje Godina), Marcello Svetec (CR-DA), Carlo Saiz (Dreher), Dino Brasioli (Smolars), Giuseppe del Piero (kavama Fabris), Orazio Peron (Acegat), Friderik
Zavadil (Esso Standard) in Francesco U-rero (RAS), vsi iz Trsta; Mario Humar (Safog) iz Gorice, Guido Oliva (CRDA) iz Tržiča, Giovanni Paron iz Turjaka ter šest delavcev iz videmske pokrajine.
Prav tako so prvega maja odlikovali z zlato kolajno v pokrajinski palači 11 pokrajinskih uslužbencev, ki so že nad 25 let v službi.
Prva nagrada domačemu skladatelju
Mladi skladatelj Aldo Danev s Proseka je prejel I. nagrado na prvem deželnem natečaju za skladbo za moški zbor »Antonio Illesberg«. Skladba »Antonio Freno« je prinesla skladatelju najvišje priznanje posebnega odbora italijanskega radia.
Delovanje kmečke bolniške blagajne
Kmečka bolniška blagajna je na našem področju že v svojih prvih treh mesecih obstoja izvršila veliko delo v korist kmečkega ljudstva. Po poročilih ravnatelja dr. Nervija je vpisanih v bolniško blagajno 3823 članov. V prvem tromesečju je bilo delovanje Kmečke bolniške blagajne sledeče: 1336 navadnih zdravniških pregledov, 638 specialističnih pregledov in 75 zdravljenj v bolnišnicah. Stroški zdravniških pregledov in zdravljenj v bolnišnicah znašajo za prvo tromesečje 6,175.228 lir, medtem ko znaša prispevek kmečkih zavarovancev le nekaj čez 5 milijonov. Primanjkljaj bo krila vsedržavna zveza kmečkih bolniških blagajn.
Rojan
Letošnji velikonočni prazniki so bili še posebno slovesni, ko smo slišali pri vseh slovenskih mašah tako lepo petje. To je še bolj povzdignilo naše praznično razpoloženje. Želimo, da bi tudi za naprej tako ostalo in da bi se naš cerkveni zbor še nadalje potrudil za večjo čast božjo in lepoto cerkvenih slovesnosti. Dolžni smo zato zahvalo našemu pevskemu zboru in še posebno njegovemu požrtvovalnemu pevovodji g. prof. Mamolu.
Rojanski verniki
Šolska prireditev v Skednju
Preteklo sredo 27. aprila je bila v ške-dnjski kinodvorani prireditev, ki sta jo pripraviia slovenska osnovna šola in otroški vrtec. To je bil za Škedenjce izreden dogodek, saj je preteklo že mnogo let od takrat, ko so se slovenski učenci zad-
njič predstavili domačemu občinstvu.
Tokrat so nam otroci pripravili prav prijetno presenečenje: uprizorili so Mare Grošljeve pravljično igro v 6 dejanjih »Dve Marički« s pevskimi vložki Frana Venturinija. Igra je precej zahtevna, saj nastopa v njej veliko število igralcev, od katerih imajo mnogi tudi pevske točke. Pripoveduje nam zgodbo o ošabni in hudobni kraljični Marički ter o dobri in skromni čevljarjevi Marički, ki ju duh Prekocuh ponoči zamenja: čevljarjevo Maričko nese v kraljevi grad, kraljično Maričko pa k čevljarju Martinu, pri katerem mora leto dni trdno delati. Ker spozna trud in trpljenje, se njeno srce spokori in postane ponižna ter usmiljena deklica. Vse se srečno konca in obe Marički ostaneta kot dobri sestrici v kraljevem gradu. Poleg njih nastopajo še kralj, dvorni sluga, služabnica Meta, palčki, družice, čevljar, vajenca. Razumljivo je, da je bilo treba za vso to pripravo mnogo truda, potrpljenja in požrtvovalnosti. Toda vse to je bilo kronano z uspehom, kajti vsi, prav vsi nastopajoči so se zelo dobro' odrezali v svojih vlogah: Lučana Sancin in Sonja Cibic kot dve Marički, Magda Marc kot služabnica Meta in kot Ančka, Davorin in Klavdij Zivic kot dvorni slugi. Varna Hafner kot možiček, Igor Bone in Marijan Merlak kot čevljarska vajenca; seveda tudi vse deklice, ki so bile družice. Ne smemo pozabiti na najmanjše: na ljubke palčke v tretjem dejanju, ki so nas tako razveselili s svojim otroškim petjem.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je ob koncu vsakega dejanja nagradilo nastopajoče z obilnim ploskanjem ter izkazovalo tako svoje zadovoljstvo in priznanje vsem igralcem;
Drugo nedeljo v maju (8.5. 1960) bo v
TREBČAH MARIJANSKA PROCESIJA
Ob 4. uri popoldne bo sv. maša, govor in nato procesija s kipom M. B. Sodelovala bo vaška godba.
a njegovo priznanje je veljalo predvsem tistim, ki so prireditev tako lepo in skrbno pripravili: učiteljicam Ondini Pavletič, Mariji Vosta, Savini Giorgi in Sonji Bratina ter gospodu Dušanu Jakominu, ki je vodil orkester in petje.
Preveč časa je minilo od takrat, ko so škedenjski starši zadnjič videli svoje o-troke na odru; to se ne sme več ponoviti: take prireditve je treba večkrat pripraviti, zato da se našim ljudem vliva novih moči in poguma in da tudi drugi vidijo, česa smo Slovenci zmožni. Slovenski učenci nam morajo pokazati, da je še živo slovenstvo med nami. In to nam najlepše pokažejo s prireditvami kot je bila igra »Dve Marički«. Upamo in želimo, da nas bodo otroci v bodoče še razveselili s svojimi nastopi. Uspeh, ki jo je doživela ta prireditev, mora spodbujati k nadaljnjemu delu. Ta uspeh je tudi najlepši dokaz, da so taki nastopi ne samo koristni, temveč potrebni za naše ljudi.
Smrt stoletne žene v Rojanu
V	torek 26. aprila je umrla gospa Marija Jakopin, ki je meseca januarja slavila 100 let. Pred veliko nočjo je morala v bolnišnico in zdelo se je, da si bo še opomogla. Preden je odšla v bolnišnico, je še doma prejela vse svete zakramente. Skrito je živela in tiho je odšla od nas. Dočakala je 100 let in tri mesece. — Naj ji bo Gospod bogat plačnik.
Mačkovi j e - Prebeneg
Pred kratkim so vse matere iz Mačko-velj in Prebenega, ki imajo otroke za o-troški vrtec, poslale vlogo na šolski pro-veditorat v Trstu, na županstvo v Dolino ter Sindikatu slovenskih šolnikov v vednost, v kateri prosijo, da bi jim merodaj-nene oblasti že enkrat odobrile odprtje otroškega vrtca v Mačkovljah.
To je že druga prošnja prizadetih družin gori omenjenih vasi, ki so jo poslale o-blastem. Na prvo ni baje prišel noben konkreten odgovor, ampak samo meglene obljube. Upamo, da bo vsaj ta druga prošnja kaj zalegla, zlasti še z ozirom na to, da sta to skoro edina kraja v dolinski občini, če ne na vsem ozemlju, ki nimata otroškega vrtca, kljub temu da je za to godnih otrok več kot marsikje drugje, kjer vrtec že imajo. Zato upamo, da bo s prihodnjim šolskim letom zadeva primerno rešena in se okrog 25 naših malčkov ne bo več potepalo po vasi, ker so starši preveč zaposleni z delom in drugimi skrbmi za vsakdanji kruh.
Otroški vrtec vsem otrokom
Že nekaj let je ozračje okoli Trsta v zadevah otroških vrtcev precej napeto. Znana je zadeva iz Ricmanj, kjer so se
nekateri morali celo pred sodiščem zagovarjati, ker so zahtevali za svoje otroke otroški vrtec. Stavba je že bila dolgo pri-pratdjena, a vrtca niso odprli. Enkrat ni bilo denarja za opremo, drugič je bilo »premalo otrok« in tretjič ne vem kaj. Toda zanimivo. Ko so slovenski starši zahtevali vrtec, je moralo biti baje 21 otrok. Ko pa so odprli istočasno tudi italijanski vrtec, pa takega števila niso postavljali. Odprli so slovenski vrtec, a istočasno tudi italijanskega, čeprav za zadnjega ni nihče prosil. Prav, nimamo ničesar proti. Otroci naj imajo svoja zabavišča. Saj je žalostno, da je treba v XX. stoletju za to posebej prositi. Toda prositi moramo samo Slovenci. Italijanski otroci so v zadnjem času dobili vrtce na
VI. kulturni večer na Placuti
SKPD je v sredo 27. aprila posvetilo svoj VI.' kulturni večer novi maši na Štajerskem. Prečastiti pater Fidelis nam je prikazal svojo novo mašo in navade ob tej slovesnosti v štajerskih goricah. Za nas Goričane je bilo to pravo razodetje. Pater Fidelis je skoro 200 fotografij s svoje nove maše združil v prijeten film z lepo povezavo besede in pesmi ter slovesnim pritrkavanjem zvonov. Videli smo, kako štajersko ljudstvo sodoživlja novomašnikovo srečo, kako tej sreči in veselju daje duška tudi z lepim rajanjem preko polj in travnikov, tako zvano »čindaro«. Tudi to spada v naše narodno bogastvo tradicij in čeravno je to sedaj zamrlo, bo prav gotovo na novo oživelo, ko se bodo časi spremenili. Stoinstoletnih tradicij ni mogoče uničiti.
Hvaležni smo patru Fidelisu za prijeten večer, ki nam je prikazal eno najznačilnejših lepot njegove zemlje in globoko vero našega ljudstva.
Zadnji mrzli val
Upravičeno si vsi želimo, da bi res bil zadnji. Tako mrzlega začetka lepega maj-nika že dolgo ne pomnimo. Pretekli teden je tudi v našem mestu toplomer padel na ničlo in zopet smo morali potegniti na dan zimsko obleko in prav nič odveč ni bila gorka pečica. Tudi od drugod poročajo o občutnem mrazu, snežnih zametih in zmrz-ninah. Posebno v bocenski pokrajini so bili kmetje noč in dan na delu, da preprečijo zmrznjenja na sadnem drevju, ki je zdaj v cvetju. Toplomer je namreč padel na 3 do 4 stopinje pod ničlo. — Tudi na Goriškem smo imeli slano.
Resolucija pokrajinskega odbora KD v Gorici
Goriški pokrajinski odbor KD je na svoji seji obravnaval politični položaj v državi ter sprejel resolucijo, v kateri se sklicuje na sklepe raznih strankinih kongresov ter znova potrdil zvestobo sredin-sko-levičarski politiki.
Poleg tega pokrajinski odbor stranke za Goriško zahteva, da je treba strogo uveljaviti določila pravilnika s tem, da morajo vsi člani brez razlike spoštovati sklepe, ki jih je stranka demokratično sprejela. Kdor se tega ne bi držal, ga je treba izročiti razsodišču.
Nazadnje so na seji v Gorici poudarili, da bi se morali tisti, ki sodijo, da zaradi osebnega prepričanja ne morejo sprejeti
Bazovici in v Dolini in še kje drugje. To da na neko našo vas pa stalno pozabljajo Dolinska občina je že ponovno predlagalo naj dobe tudi otroci iz Mačkovelj in Ptf benega primeren vrtec. Menda je otrol celo trideset, a vrtca nimajo. Ni sicer vatno, ali jih je točno trideset, gotovo j* je med dvajset in trideset, a vrtca nim» jo. Vsi trije italijanski vrtci v Dolini, R>° manjih in v Bazovici pa vsi skupaj ® majo toliko otrok in vendar delujejo, srei stva so na razpolago. V Mačkovljah 11 Prebenegu, kjer so pa samo slovenst otroci, tam ni sredstev. Starši obeh vas odločno zahtevajo, da dobe vrtec tudi n)1 hovi najmanjši. Upajmo, da bodo oblast vendar enkrat sprevidele, da je tako P stopanje le preočitna diskriminacija zapostavljanje.
smeri, ki so jo demokratično določili Pc stojni strankini organi, odpovedati posla1 skemu ali senatorskemu mestu.
Smrtna nesreča
Pretekli teden se je z motorjem po* srečil Justin Lavrenčič, sin postrežnika & dreja Lavrenčiča, ki je uslužben na sla' ljudski šoli v ul. Croce. Zvečer se je v* čal domov, ko je po nesreči zadel z t* torjem ob pločnik na vogalu ulice Bat monti in Vittorio Veneto. Obležal je mlaki krvi. Zeleni križ ga je prepel)1 v bolnico, kjer je v soboto podlegel not* njim poškodbam. Pokopali so ga v to1* dopoldne. Pokojni zapušča ženo z dve* majhnima otrokoma. Doma je bil iz V® polja m se je šele pred nekaj leti pres^ v Gorico.
Pokojniku mir božji, preostalim pa n*
sožalje.
Katoliška šola v Kairu
V	predmestju Kaira vodijo jezuiti * I toliško šolo sv. Antona. Šolo obiskuje ® tos 800 gojencev, od katerih jih je sk^, 600 kristjanov, ostali pa so muslini 300 revnih gojencev dobiva vsak dan b1*' plačno kosilo. Šoli je priključen tudi ^ niški dispanzer, ki -skrbi mesečno za tisoč ljudi. V posebni delavnici pa se deklet pripravlja na življenje z razni11 tečaji šivanja, kuhanja in drugih don* čih del. Tečaje vodijo redovnice.
MEHANIČNA DELAVNICA TREVISA*1 Gorica, ulica XX. Septembra 7 - D* vajenca od 14-15 let.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: R. A. 1-0®
L. M. 10.000; dobrotnica iz Doline A. Fischer 1.000; N. N. 1.000; A. L. iz 1,1 ske Bistrice 20.000; Kus 2.000; S. P. 1-® lir. — Vsem dobrotnikom Bog povrnil Za Alojzijevišče: N. N., Gorica 1.000;
N. 2.000; N. N. 1.000; S. D. 5.000; družb* ca iz Gorice v spomin pok. očeta in * tere 5.000 lir. — Bog povrni vsem dob* nikom!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp* ; trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 1 davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Mot Tiska tiskarna Budin v Gorici
Praznik slovenskih skavtinj
V ponedeljek, 25. aprila, je brila burja, da je segala do kosti. Pa to ni zadrževalo močne skupine deklet, da ne bi napolnile avtobusa in se zapeljale do Marijine cerkve na Repentabru, kjer so proslavile god svojega skavtskega zavetnika sv. Jurija. Bil je to zgodovinski dan slovenskih skavtinj, ker so se prvič same zbrale na svoji prireditvi. Med sv. mašo so skoro vse pristopile k sv. obhajilu. Po sv. maši je cerkveni asistent izpregovoril o pomenu skavtske obljube. Sledila je blagoslovitev zastave. Potem so pogumno odgovarjale na vprašanja voditeljice, da hočejo postati skavtinje zato, »da se bodo naučile bolj služiti Bogu in pomagati svojemu bližnjemu«. Izjavile so, da od vstopa v skavtsko organizacijo ne pričakujejo nobenih materialnih koristi. Prizadevati se hočejo za »o-snovne kreposti skavtinje: za odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost,« ter vzele bodo resno prvo dolžnost skavtinje, da bodo vsak dan naredile eno dobro delo. Povedale so nato skavtske zakone: »Skavtinja si šteje v čast, da si pridobi zaupanje; skavtinja je lojalna;
skavtinja je vedno pripravljena služiti bližnjemu; skavtinja je prijateljica vseh in sestra vsaki drugi skavtinji; skavtinja je vljudna;
skavtinja gleda v naravi božje delo, ljubi rastline in živali; skavtinja takoj uboga in nikdar ne naredi kakega dela napol; skavtinja se smeje in poje v težavah;
skavtinja je delavna in varčna ter spoštuje lastnino bližnjega; skavtinja je čista v mislih, besedah in dejanjih.«
Nato je vsaka posebej pristopila k zastavi in je izrekla obljubo; najprej so to storile starejše, popotnice, potem srednje, vodnice: »Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo kar najbolje služila Bogu, Cerkvi in domovini, da bom pomagala svojemu bližnjemu v vsaki potrebi in da bom izpolnjevala skavtske zakone.«
In s kakšno resnostjo in odločnostjo so to obljubo izpovedale! Lepo je tudi bilo videti skupino najmlajših, veveric, kako so brez strahu pristopile in so obljubile:
»Obljubljam, da bom storila, kar bo v mojih močeh, da ostanem zvesta Bogu, domovini, staršem in zakonom veveric, da bom vsak dan naredila eno uslugo svojemu bližnjemu.«
Popoldne se je zjasnilo in tudi burja je malo ponehala. Skavtinje so v lepi dolinici po skupinah nastopale z raznimi prizori in igrami. Končno so šle iskat zaklad. Skoro dve uri so ga iskale. Našle so ga Mačkovljanke. Razumljivo, da so bile na to zelo ponosne. Dejale so: Vse je bilo danes lepo, a zadnja točka je bila najlepša.
Po peti uri popoldtie so se začele razhajati. Okrog šeste so bile Že vse doma. Odhajale so veselih obrazov z zavestjo, da so se odločile za nekaj lepega in vzvišenega, ko so vstopile v skavtsko organizacijo. Vzori, ki jih mladini predstavlja, so vredni, da mlad človek zanje živi in dela.
KMEČKA BANKA - GORICA
GORICA, UL. MORELLI 14 - TEL. 22-06 BANKA POOBLAŠČENA OD BANCA D’ ITALIA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, inkaso — in skonto menic, posli z inozemstvom, itd.) —
Dne 1. maja je po dolgi in mučni bolezni preminul v Trstu v 63. letu sta*"05' naš dragi in nepozabni
MAKS LUTMAN
doma iz štandreža - solastnik tvrdke CALEA
Sporočajo žalostno vest soproga, sinova Mitja in Vasja, brat, sestre, nečak* ostali sorodniki.
Pogreb se je vršil v ponedeljek 2. maja iz domače hiše - Viale G. D’Annunzi° Trst - na goriško pokopališče.
Gorica, 5. vtaja 1960.	.
 — ............................
STARŠI NA TRŽAŠKEM,
VPIŠITE SVOJE OTROKE ZA KOLONIJE. ČAS JE DO 5. JUNIJA