primorske novice KOPER, 16. ju)ija1982 URADNE OBJAVE ornem BURSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št . 20 VSEBINA Obalna skupnost Koper — ODLOK o razporeditvi prihodkov obaine skupnosti Koper v Ltu 1982 — ODLOK o potrditvi zak! j učnega računa o razporeditvi prihodkov obaine skupnosti Koper v ietu 1982 Občina Hirska Bistrica — ODREDBA o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinskih skupnosti za cene v potrditev — ODREDBA o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno Občina !zola — ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za naselje Šared nad Izolo Občina Koper — ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Koper za območje krajevne skupnosti Pridvor — SKLEP o določitvi odlagališča za odpadni gradbeni material — POPRAVEK odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za konpleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega območja Prade — I. etapa — SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Rižanski vodovod Koper — SKLEP o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Tomos Koper Občina Piran — ODREDBA o določitvi delovnega časa trgovin in občinskih obratov v času od 15. 7.1982 do 15.9.1982 na območju občine Piran Občina Postojna — ODLOK o okvirnem obratovalnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, obrti in drugih storitvenih dejavnosti v občini Postojna — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij, za katero velja posebna ureditev dedovanja po zakonu , o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — ODLOK o določitvi dimnikarskih okolišev — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — ODLOK o potrditvi tržnega reda v občini Postojna — ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede živine in živil živalskega porekla in pristojbina za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno prodajo v občini Postojna Občina Sežana — ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 — ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za občinsko zdravstveno skupnost Sežana — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za skupnost otroškega varstva občine Sežana, občinsko skupnost socialnega skrbstva Sežana in skupnost za zaposlovanje Sežana — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za kulturno skupnost Sežana — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za telesno skupnost občine Sežana za leto 1982 — ODREDBA o ustanovitvi in delu občinske protipožarne patrole Skupnost za cene občine Hirska Bistrica — SKLEP o proizvodih in storitvah, za katere so občinske skupno^ sti za cene pošiljajo obvestila za cene zaradi spremljanja Občinska izobraževalna skupnost Koper — SKLEP o spremembi sklepa o določitvi prispevne stopnje za izobraževanje v letu 1982. OBALNA SKUPNOST KOPER 2. člen Skupni prihodki Obalne skupnosti v letu 1982 znašajo 24,110.560,00 dinarjev in se stekajo iz naslednjih virov: Na podlagi 68. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 13/78) je skupščina Obalne skupnosti, na seji zborazdruženega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 7. julija 1982 sprejela ODLOK O RAZPOREDITVI PRIHODKOV OBALNE SKUPNOSTI KOPER V LETU 1982 1. člen S tem odlokom se zagotavlja finansiranje skupščine Obalne skupnosti Koper in njenih organov ter finansiranje upravnih organov Obalne skupnosti. — prispevek proračuna občine Izola — prispevek proračuna občine Koper — prispevek proračuna občine Piran — prispevek proračuna SR Slovenije — drugi prihodki in refundacije upravnim organom — ostanek prihodka iz prejšnjega leta 3.400.000. 00 13,750.100,00 5.560.000. 00 1.100.000. 00 300.000,00 460,00 Zneski, ki jih zagotavljajo občine Izola, Koper in Piran ter SR Slovenija, se lahko med letom povečajo ali zmanjšajo skladno z obsegom dejavnosti organov Obalne skupnosti, z dotokom sredstev v proračune in skladno z ukrepi družbenopolitičnih skupnosti na področju splošne porabe. 262 URADNE OBJAVE 16. ju!ija 1982 —št. 20 3. čten Pregled razporeditve prihodkov je sestavni de! tega odtoka. 4. č!en Sredstva se med !etom enakomerno razporedijo med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni drugače do!očeno s posebnim aktom skupščine a!i izvršnega sveta oziroma s pogodbo med finanser-jem in uporabnikom sredstev. Na pod!agi 35. in 44 č!ena zakona o finansiranju sp!ošnih družbenih potreb in družbenopotitičnih skupnosti (Ur. !. SRS, št. 38/74) in 68. č!ena statuta Oba!ne skupnosti Koper (Uradne objave št. 13/78) je skupščina Oba!ne skupnosti Koper na seji zbora združenega de!a in na seji zbora krajevnih skupnosti občin dne 7. ju!ija 1982 sprejeta ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O RAZPOREDITVI PRIHODKOV OBALNE SKUPNOSTI KOPER V LETU 1981 5. čten Izvršni svet skupščine Obatne skupnosti tahko začasno zmanjša zneske razporejenih sredstev ati začasno zadrži uporabo teh sredstev, če niso med tetom prihodki doseženi v predvideni višini. Prav tako izvršni svet tahko med tetom spremeni namen in višino sredstev za deto organov Obatne skupnost! v sktadu z detom in nato-gami posameznih organov O ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega čtena obvesti izvršni svet skupščino ter po potrebi predtaga spremembo tega odtoka. 6. čten Izvršni svet odtoča o osebnih prejemkih in povračitih, ki se priznavajo med materiatne stroške in o njihovi višini ter o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usktajevanje osebnih dohodkov in skupne porabe, upoštevajoč dosežene rezuttate pri detu ter družbeno dogovorjena sredstva za te namene. 7. čten Organi in drugi uporabniki sredstev iz tega odtoka morajo izvrševati svoje natoge v mejah in po namenih odobrenih sredstev ter ne smejo prevzemati ob* eznosti, s katerimi bi presegati odobrena sredstva ati pa spreminjati namen njihove razporeditve. Detavci detovnih skupnosti upravnih organov tahko s pogodbami ati samoupravnimi sporazumi prevzemajo te obveznosti v breme osebnih dohodkov in sktada skupne porabe. 8. čten Predstojnik upravnega organa Obatne skupnosti je kot odredboda-jatec odgovoren za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so dode-tjena upravnemu organu. Za zakonito uporabo sredstev je soodgovoren tudi vodja računovodstva. Nositec sredstev za dejavnost obatne skupščine in izvršnega sveta je sekretariat za javno upravo, proračun in informiranje Obatne skupnosti. $ 9. čten Prihodki, ki jih s svojo dejavnostjo ustvarijo organi Obatne skupnosti, kakor tudi morebitne refundacije osebnih dohodkov, materiatnih izdatkov, nadomestit in drugih stroškov, so prihodek Obatne skupnosti po tem odtoku, če ni drugače dotočeno, tako pridobtjeni prihodki se uporabtjajo kot sredstva za deto organov Obatne skupnosti. 10. čten S predračunom sekretariata za javno upravo, proračun in informiranje se razporedijo vsa finančna sredstva, ki jih ni mogoče uporabnikom razporediti neposredno po tem odtoku. 11. čten Sekretariat za javno upravo, proračun in informiranja Obatne skupnosti opravtja nadzor in kontroto finančnega, materiatnega in računovodskega postovanja uporabnikov z dodetjenimi sredstvi. 12. čten Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1982 datje. Štev.: 400-3/82 Datum: 7. jutij 1982 Predsednik LIVIJ JAKOMIN, t.r. i. l.čten Potrdi se zaktjučni račun prihodkov Obatne skupnosti Koper za teto 1981 iz nastednjih virov: — prispevek občine Izota — prispevek občine Koper — prispevek občine Piran — prispevek SR Stovenije — prihodki iz dejav. upravnih organov Obatne skupnosti Koper — drugi prihodki in refundacije —- ostanek prihodka iz prejšnjega teta SKUPAJ dinarjev 2,887.000,00 11.554.700.00 4.711.830.00 700.000,00 143.809,40 483.481,35 18.225,20 20,499.045,95 2. čten Potrdi se zaktjučni račun razporeditve prihodkov Obatne skupnosti Koper za teto 1981 v nastednjih oostavkah: a) Sredstva za deto upravnih organov: — sredstva za deto sekretariata za javno upravo, proračun in informiranje — sredstva za deto komiteja za družbeno 2,897.040,35 planiranje — sredstva za deto sekretariata za inšpek- 2,197.500,00 cijske stužbe 8,656.500,00 — sredstva za deto geodetske uprave 4,442.291,25 b) Sredstva za deto skupščine in izvršnega sveta: — osebni dohodki 1,552.003,75 — materialni izdatki 703.972,70 — reprezentančni stroški 49.277,55 Skupaj razporeditev prihodkov 20,498.585,60 3. čten Presežek prihodkov v znesku 460,35 din je prihodek Obatne skupnosti za teto 1982 4. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Štev.: 400-6/82 Datum: 7. jutij 1982 Predsednik LIVIJ JAKOMIN, t.r. OBČ!NA tURSKA B!STR)CA Na podtagi 59. in 60. čtena Zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen (Uradni tist SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 9. točke Odtoka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta skupščine občine Itirska Bistrica na področju družbene kontrote cen in o skupnostih za cene občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 34/80) in odtoka o podaljšanju nejasnosti odtoka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve o načinu obtikovanja cen zanje (Uradni tist SFRJ, št. 67/81 in 7/82) in 221. čtena statuta občine Itirska Bistrica je izvršni svet skupščine občine Itirska Bistrica na seji dne 1. jutija 1982 sprejet ODREDBO O POŠILJANJU CENIKOV ZA POSAMEZNE PROIZVODE IN STORITVE OBČINSKI SKUPNOSTI ZA CENE V POTRDITEV l.ČLEN Proizvodne in storitvene organizacije združenega deta, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in 16. jutija 1982 — št. 20 URADNE OBJAVE 263 skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadatjnjem beseditu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dotine pred povečanjem cen postati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za nastednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine. 2. čten V postopku obtikovan ja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te obtikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za obtikovanje cen, dotočenih v zakonu o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen in v sktadu s sprejeto potitiko cen v tekočem tetu. 3. čten Samoupravne organizacije in skupnosti, k! obtikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. čtenu Zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen, niso dotine pošitjati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven detovne ati sestavtjene organizacije združenega deta. Prav tako niso dotine pošitjati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ati storitve, ki jih proizvajajo ati opravtjajo po speciatnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ati na podtagi individualo dogovorjenih naroči! oziroma javnih ticitacij, s pogojem, da taki proizvodi ati storitve niso det rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ati storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 4. čten Dotočita točke 1. in 3. čtena se ne uporabtjajo za proizvode in storitve za katere vet ja jo drugi ukrepi neposredne kontrote cen ati predpisi o posebnem načinu obtikovanja cen. $. čten Ta odredba ostane v vetjavi, dokter ne bodo odpravtjene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uvetjavitve znova proučeno, ati so raztogi, da ostane še naprej v vetjavi. Ta odredba začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: 38-3/82-4/12 Mitska Bistrica, 1. jutija 1982. Predsednik JOŽE MALJEVAC, dipt, inž., t.r. 0120 PROIZVODNJA KAMNA, GRAMOZA IN PESKA 0130 PROIZVODNJA ŽIVILSKIH PROIZVODOV 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 VISOKA GRADNJA: stanovanjska gradnja 0503 INSTALACIJSKA !N ZAKLJUČNA DELA V GRADBE NlSTVU 0606 MESTN! PROMET 0901 OBRT IN OBRTNE STORITVE 1 (vse) 2 (samo storitve) 3 (samo:) 090121 Popravito in vzdrževanje cestnih vozi! 090122 Popravito in vzdrževanje izdetkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredetovatne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinskopredetovatne obrti 090131 Popravita in vzdrževanje gospodinjskih etektričnih aparatov 090132 Popravita in vzdrževanje radijskih tetevizijskih aparatov in naprav, 090171 Izdetava kruha 0902 OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSPODINJSTVOM 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perita in obtačit 1002 STANOVANJSKA DEJAVNOST: stanarine 1003 KOMUNALNA DEJAVNOST: vse storitve razen čiščenja jav- nih površin v nasetju (100351) in storitev drugih komunatnih dejavnosti (10039) 3 Na podtagi drugega odstavka 22. čtena zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 9. čtena odtoka o pravicah in dotžnostih Izvršnega sveta skupščine občine Hirska Bistrica na področju družbene kontrote cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravtjanju natog Skupnosti za cene občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 34/80) in 221. čtena statuta občine Hirska Bistrica, je izvršni svet skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 1. jutija 1982 izda! ODREDBO O OBLIKOVANJU PRODAJNIH CEN V PROMETU BLAGA NA DEBELO IN NA DROBNO 1. člen Organizacije združenega deta, ki opravtjajo promet btaga na debeto in promet btaga na drobno (v nadatjnjem beseditu: trgovinske organizacije), nimajo pa sktenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. čtena zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen (Uradni tist SFRJ, št. 1/80 in 38/80), obtikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debeto oziroma na drobno po dotočbah tega odtoka, z upoštevanjem nastednjih stopenj za kritje svojih stroškov: Proizvodi, ki spadajo Stopnja za kritje v dejavnost stroškov največ v višini Pano- ga Skupi- na Podsku- pina na debeto v% na drobno v% 0111 01111 011113 — kremenčev pesek, kremen 3 5 0120 01200 — kamen, marmor. gramoz, pesek 5 t2 0130 01302 013021 —- osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha posebni predpisi — speciatni kruh in vse vrste pekovskega peciva 8 Za izdetke samostojnih obrtnikov se pri obtikovanju cen v prometu btaga na debeto in na drobno uporabtjajo stopnje, dotočene za enake oziroma sorodne industrijske izdetke. 2. čten Pri obtikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabtjajo dotočbe 2.. 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. ii% 11. točke Odtoka o obtikovanju prodajnih cen v prometu b!aga na debeto in nadrobno (Uradni tist SRS. št. t5/82). 3. čten Ta odredba začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: 38-3/80-4 Hirska Bistrica. !. jutija t982. Predsednik JOŽE MALJEVAC, dipt, inž., t r. OBČ!NA !ZOLA Na podtagi 12. in 13. čtena zakona o urbanističnem ptaniranju (Uradni tist SRS, št. 16/67,27/72 in 8/78) ter 203. čtena Statuta občine Izota je skupščina občine Izota na seji zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 28. junija 1982 sprejeta ODLOK O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA NASELJE *ŠARED* NAD IZOLO 1. čten Sprejme se zazidatni načrt za nasetje *šared«, ki ga je po naročitu Samoupravne komunatne interesne skupnosti tzota — Enote za uprav-tjanje stavbnih zemtjišč izdeta! Projektivni biro *Studio* Izota pod šte-vitko 80100, februar 1982. 264 URADNE OBJAVE 16. jutija 1982 — $t. 20 2. č!en Zazidalni načrt obsega: I. Tekstualni de! Tehnično poročilo — pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta I!. Grafični del 1. teritorialni okvir 2. mapne kopije 3. geodetski načrt obstoječega stanja 4. predlog parcelacije 5. arhitektonske zazidalne situacije 6. geodetske zazidalne situacije 7. tipične preseke 8. predlog centra soseske 9. predloge tipskih projektov !!!. Komunalne naprave 1. cestno omrežje z odvodnjavanjem 2. kanalizacijsko omrežje (fekalna kanalizacija) 3. vodovodno omrežje 4. elektroenergetsko omrežje in javno razsvetljavo 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Izola, pristojnem za urbanizem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah. Številka: 331-13/79 Izola, 28. junija 1982 Predsednik BRANKO FURLAN, l.r. Na podlagi 4. člena odloka o obveznem odlaganju odpadnega gradbenega materiala (Uradne objave, št. 3/80), 273. člena statuta občine Koper in na predlog samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 1. julija 1982 sprejel naslednji SKLEP 1. Za odlagališče za odpadni gradbeni material se določi površina, ki jo omejujejo Kolodvorska cesta (povezovalna cesta za potniški terminal), vzporedna cesta v Luko Koper (ogrlica), predvidena vzhodna vpadnica in predvidena ankaranska vpadnica. Iz navedenega območja so izvzete vse obstoječe vodne površine. Podrobneje se območje odlagališča vriše na načrt v M 1:5000, ki je sestavni del sklepa. V 2. Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje s stavbmm zemljiščem občine Koper si je dolžna pred pričetkom nasipavanja pridobiti soglasje Območne vodne skupnosti Primorske Koper in Vodnogospodarskega podjetja Hidro Koper, urediti dostop do odlagališča ter dosledno upoštevati določila 5. in 6. člena citiranega odloka, ki se nanašajo na vzdrževanje odlagališča. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah Št.: 352-10/82 Koper, 1. julija 1982 Predsednik izvršnega sveta VIKTOR LOZEJ, l.r. OBČtNA KOPER Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1^67, 22/72 in 878) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU OBČINE KOPER 1. člen Spremeni se odlok o urbanističnem redu občine Koper (Uradne objave, št. 28/70), ki ga je sprejela skupščina občine Koper pod št. 350-16/70) z dne 28. 12.1970za območje, ki ga sedaj obsega Krajevna skupnost Pridvor. Za to območje odslej veljajo namesto določi! citiranega odloka in elaborata ^Urbanistični red občine Koper«, ki ga je izdela! Invest biro Koper pod št. 69-78, februar 1970, določila elaborata * Urbanistični red občine Koper za območje krajevne skupnosti Pridvor«, ki ga je izdelal Invest biro Koper pod št. 81-64, januar 1982 in ki vsebuje: — poročilo k urbanističnem redu — pravilnik za izvajanje urbanističnega reda — grafične prikaze 2. člen Začasna uporaba (lokacija) smetišča se določi za dobo največ 5 let. 3. člen Elaborat Urbanistični red občine Koper za območje krajevne skupnosti Pridvor je stalno na vpogled pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Koper. 4. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 330-14/79 Koper, 6. julija 1982 Predsednik BRUNO KORELIČ, l.r. Pri primerjavi objavljenega besedila odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Prade — I. etapa (Uradne objave, št. 5/82) z izvirnikom so bile ugotovljene določene tiskovne napake, zato dajemo naslednji POPRAVEK ODLOKA O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH NAMENJENIH ZA KOMPLEKSNO STANOVANJSKO GRADITEV NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA PRADE — I. ETAPA V 3. členu odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Prade — I. etapa (Uradne objave,št. 5/82)se vnesejo naslednji popravki: 1. pod zap. št. 2 se črta št. vložka 968, pravilna vložna št. je 268; 2. pod zap. št. 7 se črta št. parcele 3269/2, le-ta je že navedena pod zap. št. 52; 3. pod zap. št. 17 se pri parceli št. 3095/14 črta izmera 1496m*. pravilna izmera je 37 mi; 4. pod zap. št. 31 se pri parceli št. 3109/8 črta izmera 553 mi, pravilna izmera je 53 mi; 5. pod zap. št. 36 se pri parceli št. 3093/12 črta izmera 558 mi, pravilna izmera je 58 mi; 6. pod zap. št. 39 se črta št. vložka 1689, pravilna vložna št. je 1679. Priimek solastnikov pa pravilno glasi ČIBEJ in ne Cibelj kot je navedeno v odloku; 7. pod zap. št. 57 se pri parceli št. 3259/2 črta izmera 1006 mi. pravilna izmera je 36 mi. Priimek lastnika pravilno glasi JAZBEC in ne Jazmec kot je navedeno v odloku. Doda se nova št. parcele 3259/3 — njiva v izmeri 970 mi; 8. pod zap. št. 58 se pri lastniku Jurjevčič Ivanu-Janezu črta parcela št. 3088/4, solastniki predmetne parcele so Mihelj Vojko, Jožef in drugi, in sicer pod zap. št. 9; 9. pod zap. št. 61 se črta lastnika parcele št. 3265/7 Janožič Antona iz Žirovnice 51, Cerknica, nova lastnika sta Babič Marino in Drapca, Koper, Puntarjeva 7. 16. iuHja 1982 — Št. 20 URADNE OBJAVE 265 Na podlagi 617,618., 622., 627., 628. in 631 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/78), 2. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na izredni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. julija 1982 sprejela 4 SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI RIŽANSKI VODOVOD KOPER 1. Skupščina občine Koper ugotavlja: 1. da so v delovni organizaciji Rižanski vodovod Koper, huje oškodovani družbeni interesi po 2. in 3. točki 620. člena zakona o združenem delu: — ker se z razporejanjem čistega dohodka in z delitvijo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovni organizaciji kali odnose, ki ustrezajo načelu delitve po delu, — ker zaupana družbena sredstva delovna organizacija nesmotrno uporablja pri izvajanju, vzdrževanju in gradnji vodovodnih objektov, 2. da so v t$j organizaciji nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po določbah L, 5., 6. in 9. točke 619. člena zakona o združenem delu; — ker DO nima dogovorjenih vseh osnov in meh! za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, oz., ker te niso usklajene z družbenimi dogovori in usmeritvami s tega področja in ker delovna organizacija nima samoupravnega akta o delitvi OD po uspešnosti dela, ki bi bi! sprejet na referendumu, ampak ima predpise o delitvi OD po uspešnosti, sprejete po komisiji za delovna razmerja in delitev, nadalje, ker nima pravega akta o razvidu de! in nalog,^i bi omogočal uresničiti nagrajevanje po delavčevem prispevku in rezultatih dela, — ker ni bilo zagotovljeno pravilno informiranje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic, kar izhaja iz ugotovitev, da so se na sejah samoupravnih organov podajale pretežno le ustne informacije brez predhodno dostavljenega gradiva delegatom, — ker individualni poslovodni organ delovne organizacije ni v redu opravlja! zadev iz svojega delovnega področja, ker je v času svojega mandata dopuščal, da se ni odpravilo nezakonito stanje na področju razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ker ni poskrbel, da bi se s splošnimi samoupravniji akti jasno opredelila odgovornost delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostma pri čemer niti splošni, niti finančni, niti tehnični sektor nima pravilno imenovanega takega odgovornega delavca, poleg tega pa tudi ni predlagal ali poskrbe! za ustrezne strokovne rešitve kot podlago za samoupravne odločitve, niti za ustrezno informiranje samoupravnih organov, kar je očitno negativno vplivalo na poslovne uspehe in s tem oškodoval družbeni interes, ki je z obravnavano delovno organizacijo, kot organizacijo posebnega družbenega pomena, še psoebej povezan. S tem so v Delovni organizaciji Rižanski vodovod izredno hudo kršene določbe 619. in 620. člena zakona o združenem delu, zato se v Delovni organizaciji Rižanski vodovod uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva: — odstavitev individualnega poslovodnega organa — odstavitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — začasna omejitev višine izplačevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, * začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev, — začasno imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 2. Armando Klančič se odstavi kot individualni poslovodni organ Delovne organizacije Rižanski vodovod Koper. 3. Milan Tavš se odstavi kot vodja splošnega sektorja. Edvard Derčar se odstavi kot vodja finančnega sektorja. se omeji izplačevanje sredstev za osebne dohodke in * upno porabo v višini na dan 30. junij 1982. 5. Omeji sc uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja pri sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, razporejanju delavcev in v disciplinskih zadevah na 1. in II. stopnji. 6. Za začasni organ se imenuje Herku! Jerman iz Spodnjih Škofij 79. 7. Za začasnega vodjo splošnega sektorja se imenuje Lojze Peric iz Kopra, Kocjančičeva 3. Za začasnega vodjo finančnega sektorja se imenuje Milan Slaček iz Kopra, Kvedrova 3. Začasni vodji sektorjev prevzameta vse pravice in obveznosti odstavljenih vodij sektorjev skladno s samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije. 8. Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakonov in samoupravnih splošnih aktov ter pravice odločanja o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, razporejanju delavcev in v disciplinskih zadevah na 1. in II. stopnji. 9. Začasni organ je dolžan: — poskrbeti za pripravo programa kratkoročne in dolgoročne nemotene oskrbe obalnega območja z vodo, — poskrbeti za pripravo programov za uspešno ekonomsko sanacijo poslovanja delovne organizacije, — takoj predlagati uvedbo ustreznih postopkov za odpravo nezakonitosti v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije, — tekoče poročati izvršnemu svetu o izvajanju ukrepov družbenega varstva, občinski skupščini pa vsake tri mesece, — poskrbeti za razpis nalog in opravi! individualnega poslovodnega organa ter vodij splošnega in finančnega sektorja v zakonskem roku. 10. Začasnemu organu in začasnim vodjem sektorjev se določi nadomestilo osebnega dohodka za čas opravljanja te funkcije po samoupravnih splošnih aktih delovne orgamzacije oziroma \ višini dosedanjih osebnih dohodkov, če so ugodnejši. 11. Začasni ukrepi družbenega varstva trajajo 6 mesecev. 12. - Za čas trajanja začasnih ukrepov preneha z delom disciplinska komisija. 13. Imenovanje začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 14. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Obrazložitev: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Koper je dne 9. julija 1982 na pobudo komiteja OK ZKS Koper z dne 5. julija 1982 podal občinski skupščini predlog za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v Delovni organizaciji Rižanski vodovod Koper. Iz predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja izhaja, da je Komite OK ZKS na seji dne 5. julija 1982 na podlagi poročila posebne delovne skupine ocenil razmere in ekonomski položaj DO Rižanski vodovod ter stanje te delovne organizacije, tako v pogledu njenega ekonomskega položaja in samoupravne organiziranosti kot tudi v pogledu družbenopolitičnih aktivnosti družbenopolitičnih organizacij znotraj delovne organizacije ter v zvezi s tem zavzel stališča in predloge za razrešitev obstoječe problematike te delovne organizacije. Izhajajoč iz pobude kakor tudi iz ugotovitev Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper po proučitvi samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije Rižanski vodovod, zapisnikov sej samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, izhaja, da se lahko 266 URADNE OBJAVE 16 jutija 1982 —^ g) ugotovljene razmere v delovni orgamzacijt Rižanski vodovod sanirajo le z energičnimi ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Delovna organizacija Rižanski vodovod opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena in se poseben družbeni interes in način njegovega uresničevanja (kot določa statut DO), uveljavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v OZD, KS, SIS, s predpisi in ukrepi družbenopolitičnih skupnosti in skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Vse dosedanje ugotovitve kažejo na hibe, ki ne bi smele biti v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja niti malo prisotne v delovni organizaciji Iz samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije Rižanski vodovod izhaja, da so ocene m ugotovitve Komiteja občinske konference ZKS Koper, glede zaostajanja organiziranosti DO za potrebami obale m širše družbene skupnosti povsem resnične, saj gre pri več obstoječih glavnih dejavnostih DO za tako diferenciranost (distribucija vode, vzdrževanje vodovodnih instalacij ter gradnja višinskega vodovoda), da bi se to moralo odražati na bolj razviti notranji organizaciji in samoupravni organiziranosti, ki bi tudi dajala večja jamstva za zakonito delo m boljše poslovne rezultate. Samouprav ne akte s področja delitv e dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe, so delavci Rižanskega vodovoda sprejeli na referendumu 1978. leta Akti so za sedanje razmere zastareli in ti niso v skladu z zakonom o združenem delu, družbenimi dogovori in usmeritvami. Iz predloženih gradiv kaže, da je bilo nekaj poskusov dopoinitve aktov, ki pa zaradi neustrezne izpeljave vnašajo še večjo nejasnost v to, katere določbe veljajo in katere ne Osnovni akt je samoupravni sporazum o osnovah m merilih za ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanja dohodka m čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V delu akta, ki obravnava razporejanje dohodka in čistega dohodka, delovna organizacija m dovolj opredelila osnov in meril, ki bi jih v skladu s 115. in 116 členom zakona o združenem delu morala. Samoupravni sporazum sicer načelno določa v 16 členu, da je višina sredstev, ki se iz čilega dohodka namenjajo za osebne dohodke, odvisna od izpolnitve plana, ne daje pa meril, po katerih bi se ta odvisnost merila in ugotavljala. Prav tako akt nima drugih cenov in meril, ki bi določale kolikšen jel ustvarjenega dohodka se v odvisnosti od doseženih rezultatov dela, produktivnosti m rentabilnosti poslovanja razporedi za razširitev materialne osnove dela m kolikšen za osebne dohodke. Delovna organizacija tudi nima pravega akta o razvidu del in nalog v itnislu 19. člena zakona o delovnih razmerjih, v katerem bi morale biti opredeljene vse naloge, ki jih mora organizacija izpolnjevati za opravljanje svoje dejavnosti. Določen imajo razvid delokrogov. to je v bistvu delovnih mest, za katera so opredeljeni zahtevani pogoji za zasedbo in na podlagi teh določena zahtevnost dela na posameznem delokrogu. Sama metodologija za vrednotenje delokrogov pa daje prevelik poudarek na zahtevana znanja (izobrazba), manj pa za odgovornost in pogoje dela. Najbolj sporna so določila, ki urejajo nagrajevanje uspešnosti opravljenega dela (do 35 % OD). Obravnavani akt s področja delitve, daje le nekatere minimalne osnove za nagrajevanje uspešnosti in svojo pristojnost prenaša na komisijo za delovna razmerja in za delitev osebnih dohodkov. Komisija je sprejela okoli 10 ^predpisov«, ki urejajo nagrajevanje uspešnosti opravljanja določenih del. Tako so zelo majhne skupine delavcev praktično imele svoj pravilnik, ki jim je odmerjal de! osebnih dohodkov, na podlagi odločitev komisije. Takšna ureditev ni v skladu z določili 463. člena Zakona o združenem delu, ki določa, da morajo o delitvi osebnih dohodkov odločati delavci z osebnim izjavljanjem. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v 47. m 48. členu določa, da je osebni dohodek delavcev Rižanskega vodovoda odvisen tudi od * gospodarnosti« Gospodarnost je v bistvu s količnikom izražen poslovni uspeh Rižanskega vodovoda v preteklem obračunskem obdobju, ki je osnova za določitev vrednosti točke v tekočem obdobju Določi! nagrajevanja gospodarnosti v delovni organizaciji ne uporabljajo. To jim je tudi omogočilo, da so kljub negativnemu poslovnemu rezultatu v prvem trimesečju letošnjega leta, s sklepom delavskega sveta sprejeli povišanje vrednosti točke za 7 % od 1. 5. 1982 dalje Zaradi neurejenih in zastarelih normativnih aktov, ki urejajo področje delitve dohodka, osebnih dohodkov, skupne porabe in sistem nagrajev anja ter zaradi prekoračitve dogovora o uresničevanju drui-bene Usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 so začasni ukrepi usmerjeni tudi v omejevanje izplačil sredstev za osebne dohodke in skupno porabo dokler ne bodo odpravljene navedene pomanjkljivosti in odstopanja o družbenih usmeritev Povprečni osebni dohodki zaposlenih v Rižanskem vodovodu se v zadnjih treh letih gibljejo nekoliko nad povprečjem svoje panoge (ko-munalna dejavnost) v občini m republiki. Sicer pa v letu 1981 za 3% zaostajajo za povprečnimi OD v gospodarstvu občine in republike. V zadnjih dveh letih je Rižanski vodovod napravi! vrsto analiz in informacij o ekonomskem položaju vodne oskrbe na obali, ki kažejo tudi na objektivno težke pogoje poslov anja. Ves čas je poudarjena prenizka cena vode glede na tehnologijo njenega pridobivanja, kljub temu, da je bila v 1981. letu povečana za 23%, v letu 1982 pa za 25%, kar je mnogo več kot dovoljujejo resolucijski okviri (14 %). Za letošnje leto je zahtevek Rižanskega vodovoda, ki ga je potrdila tudi skupščina skupnosti za vodno oskrbo še za 41 % povečanje. Kljub nedvomno tudi objektivno težkim pogojem poslovanja Rižanskega vodovoda pa ne gre prezreti dejstev, kot so večkratno oblikovanje zaključnega računa za leto 1981, ko še pred kratkim ni bilo popolnoma jasno, kolikšna je pravzaprav izguba (po od!. SDK z dne 8. 6. 1982 znaša izguba din 2,290.000); da se v vseh programih kot ključ rešitve postavlja le večja cena vode, medtem ko naj bi bilo notranje rezerve v celoti izkoriščene ob dejstvu, da se na drugi strani kopičijo očitki na račun slabega dela Rižanskega vodovoda. Do nezadovoljstva in kritik občanov prihaja predvsem pn delu Rižanskega vodovoda kot izvajalca, zaradi neracionalne porabe družbenih sredstev pn gradnji in vzdrževanju vodovodnih naprav, improvizacij v tehničnih in tehnoloških rešitvah, prev ladujoče v loge posameznikov, v tem, da mnogo objektov nima uporabnih dovoljenj, s čimer se kršijo zakoni in predpisi. Trenutno je 34 objektov neprev zetih. Vse to se odraža tudi v izpadu prodane vode in nedoseganju dohodka. Vzrok temu je nesposobnost in nestrokovnost delavcev Rižanskega vodovoda, saj njegov kadrovskim strokovni razvoj ni poteka! usklajeno s potrebami razvoja vodne oskrbe in vodovodnega omrežja na obali. Predlagani ukrepi odstavitve individualnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili so utemeljeni v tem, ker niti individualni poslovodni organ, niti omenjena delavca niso opravljali v redu svojih dolžnosti tako v pogledu skrbi za zakonitost na področju izvajanja glavnih dejavnost! delovne organizacije, kot na področju samoupravne organiziranosti, delitve, vodenja knjigovodskih evidenc, sestave ZR, usklajenosti samoupravnih splošnih aktov itd. Delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Milan Tavš in Edvard Derčar, kot izhaja Ì2 proučene dokumentacije, dejansko oprav ljata dela vodenja sektorjev in imata posebna pooblastila in odgov ornosti kot je to določeno v drugem odstavku 26. člena Pravilnika o organizaciji del s sistemizacijo in razvidi delokrogov z dne 17. 1. 1978 in ju je šteti kot taka, čeprav ju ni imenov al delavski svet. ta pravilnik pa ni bi! nikoli razveljavljen Iz predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper nadalje izhaja, da so tudi vsi ostali predlagani ukrepi družbenega varstva zaradi nespoštov anja zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih splošnih aktov v delovni organizaciji utemeljeni. K predlogu Družbenega prav obranilca samoupravljanja Koper je na izredni seji dne 13. julija 1982 podal pozitivno mnenje tudi izvršni svet skupščine občine Koper. Glede na nav edeno je občinska skupščina odločila, tako kot je navedeno v izreku tega sklepa. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa. Številka: 023-3/82 Koper, 13. julija 1982 .. Predsednik BRUNO KORELIČ, Lr 16. jdija 1982 — Št. 20 URADNE OBJAVE 267 Na podlagi 617,618,622,628 in 631 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/78), 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na izredni seii zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitiAiega zbora dne 13. julija 1982 sprejela SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI TOMOS KOPER * I. 2. točka sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji TOMOS Koper (Uradne objave, št. 19/82) se spremeni, in glasi: *Začasni organ se imenuje kot kolegijski začasni organ (v nadaljnjem besedilu: začasni organ) v naslednji sestavi: za predsednika: ANDREJ MIKLAVČIČ, iz Kopra, Nazorjev trg 1, dosedanji začasni organ za člane: MARJAN ČUK, iz Ljubljane, Tomšičeva 80. za komercialno področje STANE KALUŽA, iz Postojne, Džemala Bijediča 8, za finančno-gospodarsko področje JOŽE DRAVINEC, iz Kopra, C na Markovec 10, za splošno-ka-drovsko področje RADO TO$K AN, iz Kopra, C. na Markovec 59, za tehnično-proi-zvodno področje 6. točka se spremeni in se glasi: *G!ede na različne prinešene osnove osebnih dohodkov predsednika in članov začasnega organa določi delavski sxet delovne organizacije osnove osebnih dohodkov začasnega organa na predlog izvršnega sveta skupščine občine Koper. Tako določene osnove osebnih dohodkov ne morejo biti manjše od osnov določenih v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije oziroma od dosedanjih osnov osebnih dohodkov teh delavcev.* Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Obrazložitev: Dosedanji začasni organ v DO TOMOS Koper, Andrej Miklavčič, ki je bil imenovan na to funkcijo s sklepom občinske skupščine št. 023-12/82 z dne 6. julija 1982 je poda! pobudo izvršnemu svetu skupščine občine Koper da se zaradi učinkovitejšega razreševanja nastalega gospodarskega stanja v delovni organizaciji, imenuje kolegijski začasni organ v DO TOMOS Koper. Izvršni svet je nadredni seji dne 13. julija 1982 obravnava! pobudo začasnega organa ter predlagal občinski skupščini ustrezno spremembo sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO TOMOS KOPER K predlogu je dne 13. julija 1982 poda! pozitivno mnenje tudi Družbeni pravobranilec samoupravljanja Koper. Občinska skupščina je ugotovila, da je tak predlog utemeljen, zato je odločila tako kot je navedeno v izreku tega sklepa. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa. St.: 023-12/82 Koper, 13. julija 1982 Predsednik BRUNO KORELIČ, l.r. OBČ!NA P!RAN Na podlagi 251. in 294. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in 7. ter 14. člena odloka o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti v občini Piran (Uradne objave, št. 14/78, 20/79 in 18/82) izvršni svet skupščine občine Piran izdaja ODREDBO O DOLOČITVI DELOVNEGA ČASA TRGOVIN IN GOSTINSKIH OBRATOV V ČASU OD 15 JULIJA 1982 DO 15. SEPTEMBRA 1982 NA OBMOČJU OBČINE PIRAN I. S to odredbo se določa delovni čas trgovin in gostinskih obratov na območju občine Piran v času turistične sezone od 15. 7. 1982 do 15. 9. 1982. TRGOVINE I. Prodajalne v Portorožu poslujejo: Prodajalne z živili: — Nanos — TOZD Preskrba Portorož samopostrežna trgovina — Nanos — TOZD Preskrba Portorož poslovalnica št. 2 — Nanos — TOZD Preskrba Portorož poslovalnica št. 7 ob delavnikih od 6. do 20. ure. vsako nedeljo od 7. do 11. ure. — Emona — Delikatesa Bernardin vsak dan od 7. do 20. ure. i Ostale prodajalne: — Nanos — Portorož Drogerija posl. št. 42 — Nanos — Portorož Souvenir posl. št. 49 — Nanos — Portorož Vse za morje posl. št. 67 — Nanos — Portorož Bomboniera posl. št. 5 ob delavnikih od 8. do 2 !. ure. ob nedeljah od 8. do 11. ure in od 17. do 21. ure. — Emona Drogerija na Bernardinu vsak dan od 8. do 22. ure — Emona športna trgovina Bernardin — Jugoexport — Bernardin — Dom Ljubljana — Bernardin — Peko Tržič — Bernardin vsak dan od 8. do ! !. ure in od ! 8. do 22. ure. — Cvetličarna Portorož vsak dan od 8. do 11. ure in od ! 7. do 2 !. ure. 3. !L Prodajalne v Piranu poslujejo: — Nanos — TOZD Indus Koper — Drogerija Palma vsak delavnik od 7. do 20. ure. — Nanos — TOZD Preskrba Portorož — Šport — posl. št. 53 vsak delavnik od 8. do 2 !. ure. ob nedeljah od 8. do 11. ure in od ! 7. do 21. ure. GOSTINSKI OBRATI 4. I. Gostinski obrati v Portorožu poslujejo: TOZD Hoteli Palace — Terasa Ljubljana TOZD Hoteli Palace — Kavarna Jadran TOZD Hoteli Palace — Bistro Ljubljana EMONA — TOZD Hote! Riviera: Slaščičarna Kekec HP Droga Portorož — TOZD Živila Izola: bife v plažnem objektu vsak dan do 24. ure. t . 5. II. Gostinski obrati v Piranu poslujejo: ___TOZD Hote! Piran — Bistro Sidro ___TOZD Hote! Piran — Kavama Tartini — TOZD Hote! Ptran — Vrt Sidro 268 URADNE OBJAVE 16. julija 1982 —$t. 20 — Alpetour Škofja Loka — TOZD Hoteli Strunjan: Batana vsak dan do 0L ure. — TOZD Hote! Piran — Pivnica —TOZD Hote! Piran — Tri vdove — TOZD Hote! Piran — De!fin — TOZD Hote! Piran — Bife Piran vsak dan do 24. ure. — A!petour Škofja Loka — TOZD Hote!i Strunjan: gostišče Riva vsak dan do 03. ure. 6. Po!eg te odredbe ve!ja tudi odredba o dežurstvu trgovin z živi)i. ki bodo pos!ova!e ob nede!jah in praznikih v !etu 1982, katero je izda! izvršni svet Skupščine občine Piran 29. 4. !982 (Uradne objave, št. !4/82). 7 Ta odredba ve!ja takoj po objavi v Uradnih objavah. Štev.! 4-78/79-82 Piran. 7. ju!ij !982 Predsednik izvršnega sveta ELVINO KORELIČ. !.r. OBČtNA POSTOJNA Na podlagi 185. člena o združenem de!u (Ur. !ist SFRJ. št. 53/76), 89. č!ena zakona o delovnih razmerjih (Ur. !ist SRS, št. 24/77), 15. č!ena zakona o b!agovnem prometu (Ur. !ist SRS, št. 21/77) in 168. č!ena statuta občine Postojna (Ur. objave, št. 24/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega de!a in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1982 sprejeta ODLOK O OKVIRNEM OBRATOVALNEM ČASU NA PODROČJU PROMETA BLAGA NA DROBNO. GOSTINSTVA, OBRTI IN DRUGIH STORITVENIH DEJAVNOSTI V OBČINI POSTOJNA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odtokom se ureja okvirni poslovni čas v poslovnih enotah organizacij združenega de!a, gostinskih !oka!ih in zasebnih delavnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko, obrtno ter drugo storitveno dejavnost, razen v primerih, ko je de!ovni čas dogovorjen s samoupravnim sporazumom. 2. č!en Do!očbe tega odloka veljajo za poslovne enote, ki imajo javni pomen. 3. člen Obratovalni čas v enotah iz prvega člena je lahko različen v zimskem in letnem času. Letni čas se šteje od 1. aprila do 30. septembra, zimski od 1. oktobra do 31. marca. 4. člen Na območju občine Postojna določijo obratovalni čas organi samoupravljanja organizacij združenega dela oz. posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, upoštevaje določila tega odloka, krajevne potrebe, turizem, načelo dobrega gospodarjenja ter določbe odloka o javnem redu in miru. 5. člen Vse organizacije združenega dela na območju občine Postojna morajo med seboj usklajevati dela proste sobote tako, da se bo delovni čas organizacij združenega dela družbenih dejavnosti in drugih storitvenih dejavnosti prilagodil delovnemu Času zaposlenih v gospodarstvu v občini Postojna. 6. člen Organizacije združenega dela, samostojni obrtniki in ostali iz L člena tega odloka morajo obratovalni čas v svojih poslovalnicah priglasiti Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Postojna ter ga objaviti na vidnem mestu. 7. člen Določen obratovalni čas se z dovoljenjem Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v izjemnih primerih lahko spremeni. V upravičenih primerih je lahko poslovalnica oz. gostinski obrat zaprt do 3 dni. O tem je vodja obratovalnice ali zasebni obrtnik dožan obvestiti kupce oz. stranke na vidnem mestu. Prosilec mora k prošnji za izdajo dovoljenja za prekinitev obratovanja za več kot tri dni priložiti soglasje krajevne skupnosti. Začasno prekinitev obratovanja ali spremembo obratovalnega časa ki ne traja več kot tri dni (preureditev poslovnega prostora, beljenje] čiščenje, inventura itd.) se samo priglasi Komiteju za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj najmanj 1 dan prej. II. OBRATOVALNI ČAS TRGOVINA 8. člen Prodajalne na drobno, ki imajo deljen delovni čas, morajo biti odprte vsak delovni dan, razen sobote najmanj sedem ur iq sicer v zimski sezoni med 8. in 18. uro, v letni sezoni pa med 7. in 20. uro. Ob sobotah morajo biti te prodajalne odprte najmanj štiri ure. Ta obratovalni čas velja tudi za trgovine Kmetijske zadruge. Kuriva in ostalih organizacij združenega dela. 9. člen Prodajalne z živili morajo biti odprte ob sobotah, najmanj do 13. ure. V Postojni pa morata biti dve prodajalni z živili odprti ob sobotah do 18. ure. Na ostalih živilskih trgovinah morajo biti vidna obvestila o tem, kateri dve trgovini sta odprti. Ob nedeljah mora biti odprta v Postojni delikatesna trgovina, ki mora prodajati tudi osnovna živila — kruh in mleko. 10. člen Trgovine s spominčki so v času sezone odprte do 19. ure vključno vsako soboto in nedeljo. Trgovina z živili v avtokampu je odprta v sezoni vsak dan. vključno soboto do 19. ure in ob nedeljah do 12. ure Preskrba s plinom mora biti zagotovljena tudi ob sobotah, najmanj do 12. ure. 11. člen Ob državnih pravznikih, ki trajajo tri dni. smejo biti prodajalne z živili zaprte največ dva dni. Ce pade tretji dan na nedeljo, morajo biti dežurne prodajalne z živili odprte vsaj tri ure. Dežurne prodajalne z živili določijo temeljne in druge organizacije združenega dela s področja trgovine glede na krajevne potrebe. 12. člen Na zadnji dan pred novoletnimi prazniki lahko prodajalne poslujejo s skrajšanim delovnim časom in sicer najmanj do 16. ure. 13. člen Vse prodajalne morajo na vidnem mestu objaviti svoj obratovalni čas. V času, ko so zaprte, morajo obvestiti kupce o tem, katera prodajalna z živili je odprta v tistem ali drugem bližnjem kraju in kdaj. 14. člen Bencinski servisi poslujejo vse dni. razen ob nedeljah v času od 6. do 20. ure Ob nedeljah mora biti odprt bencinski servis pri Motelu in oba servisa na avtocesti. V nočnem času so bencinski servisi zaprti. Avtopralnica pri Motelu obratuje vse dni od 11. do 18. ure. razen ob nedeljah in praznikih. GOSTINSTVO 15. člen Gostinski obrati so lahko odprti v letnem času med 6. in 23. uro. v zimskem času pa med 7. in 22. uro. Najkrajši možni obratovalni čas je 8 ur dnevno ali 42 ur tedensko Ob sobotah, nedeljah, na dneve pred prazniki in ob praznikih so go stinski obrati lahko odprti do druge ure naslednji dan z izjemo nočn' lokalov in disco klubov, ki so lahko odprti vsak dan do 3. ure. Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so lahko gosttn ski obrati odprti vso noč ob republiških in državnih praznikih. 16. julija 1982 —Št. 20 URADNE OBJAVE 269 16. člen Od zaključka obratovalnega časa do 7.30 zjutraj ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač v gostinskih obratih. Ta odločba ne velja za hotelske goste. Nadzor nad izvajanjem tega določila opravlja tržna inšpekcija. 17. člen Gostinski obrati, ki oddajajo prenočišča potnikom in turistom, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno. 18. člen Poslovni čas bifejev v sestavi prodajaln določi organizacija združenega dela, pri čemer mora upoštevati omejitev glede na predpisani delovni čas za gostinske obrate. 19. člen Gostinski obrati, ki poslujejo samo v času letne ali zimske sezone, določijo svoj obratovalni čas v okviru določil tega odloka. Tako določen čas in vsako spremembo morajo sporočiti Komiteju za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj pred pričetkom poslovanja. 20. člen Samopostrežna restavracija Sovič obratuje samo v delovnih dnevih. Pnevni čas obratovanja mora biti prilagojen potrebam koristnikov. 231. člen Če se opravlja gostinska dejavnost na prireditvah izven stalnega poslovnega prostora, se določi poslovni čas ob izdaji dovoljenja za tako dejavnost. 22. člen Zasebni gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt, vendar ne ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prav tako so ti obrati lahko zaprti največ 30 dni v letu, zaradi letnega dopusta. O tem, kateri dan v tednu je obrat zaprt in v primeru letnega dopusta, mora gostinec vidno obvestiti goste in pismeno sporočiti Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki bo usklajeval proste dneve. TURISTIČNI BIROJI, POŠTA 23. člen Turistični biroji in pošta obratujejo: — v zimskem času: vsak dan razen sobote od 8. do 18. ure — ob sobotah do 13. ure — v letnem času: vsak dan vključno soboto od 7. do 19. ure. Turistični biroji so v času sezone odprti tudi ob nedeljah do 12. ure. OBRTNE DELAVNICE 24. člen Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprte ob delavnikih najmanj 8 ur dnevno, ob sobotah pa vsaj 5 ur. Čas obratovanja mora biti vidno označen. Frizerske obrtne delavnice obratujejo: — v ponedeljek zaprto — v torek, sredo, četrtek in petek med 7. in 18. uro, vendar najmanj 8 ur — ob sobotah najmanj 10. ur. V času od 1. aprila do 30. septembra mora biti v Postojni ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih dežurna po ena avtomehanična obrtna delavnica ter zagotovljena vlečna služba. Na račun dežurstva je obrtna delavnica lahko en dan v tednu zaprta. Razpored dežurstva določi v sporazumu z obrtnimi delavnicami Obrtno združenje Postojna. Vsaka od navedenih obratovalnic mora imeti na vidnem mestu obvestilo, katera delavnica je v določenem dnevu dežurna. Zasebne obrtne delavnice so lahko zaprte zaradi letnih dopustov največ 30 dni. O tem morajo pismeno obvestiti Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. 23. člen Tehnični pregledi v *Transavtu* se opravljajo vsak dan razen sobote tn nedelje od 6.30 do 14. ure, ob sredah do 18. ure. Zastava servis v okviru OZD *Transavto* Postojna posluje vsak dan od 6.30 do 14.30 ure in ob delovnih sobotah. ZDRAVSTVO 26. člen Splošna ambulanta v Zdravstvenem domu Postojna posluje celo leto ob delavnikih od 6.30 do 20.30, ure, ob sobotah od 6.30 do 14.30 ure. Ob sobotah po 14.30, nedeljah, med prazniki ter v nočnem času mora biti uvedeno dežurstvo. Ostale ambulante v občini Postojna poslujejo v skladu s potrebami. Zobni ambulanti v Postojni in Pivki poslujeta tako, da delovni ljudje lahko koristijo čimveč zobozdravstvenih storitev izven svojega delovnega časa. Zobna ambulanta v Postojni mora ob sobotah po 12. uri do ponedeljka zjutraj zagotoviti dežurstvo na domu. Otroška ambulanta v Postojni posluje ob delavnikih, razen petka, od 6.30 do 20.30. Ob petkih posluje od 6.30 do 14.30 ure, ob sobotah od 6.30 do 14.30 ure. Otroška zobna ambulanta v Postojni posluje ob delavnikih, razen ponedeljka in petka od 7. do 20. ure. Ob ponedeljkih posluje od 13. do 20. ure, ob petkih od 7. do 14. ure. Otroške ambulante po drugih naseljih poslujejo v skladu z razpolož-; lji^gni zmogljivostmi. 27. člen Lekarna mora biti odprta vsak dan, razen nedelje od 7. do 19. ure. Ob nedeljah, med prazniki ter v nočnem času mora biti uvedeno dežurstvo na domu. BANKA 28. člen Delovni čas banke se razporedi tako, da posluje ob delavnikih od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 11.30 ure. Enota v Pivki posluje ob delavnikih, razen ob sredah od 9. do 16. ure. Ob sredah posluje od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ue. Ob sobotah je zaprta. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 29. člen Staninvest posluje za stranke vsak delavnik razen sobote, najmanj od 7. do 10. ure, ob sredah pa do 17. ure. ZAVAROVALNIŠTVO 30. člen Zavarovalnica posluje za stranke vsak dan, razen sobote od 8. do 14. ure, ob sredah do 16. ure. OSTALE ORGANIZACIJE JAVNEGA POMENA 31. člen Delovni čas občinske uprave, sodišč in drugih OZD javnega pomena mora biti prilagojen potrebam strank. Uradni dnevi in čas za sprejemanje strank mora biti vidno označen. Ob sredah je delovni čas za sprejem strank podaljšan najmanj do 16. ure. 32. člen V primerih, ko turistične, gospodarske ali druge potrebe narekujejo nujno spremembo obratovalnega časa, lahko Izvršni svet določi tudi drugačen obratovalni čas z omenjenim trajanjem. III. OSTALE DOLOČBE 33. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje tržna inšpekcija. IV. KAZENSKE DOLOČBE 34. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: ___ ne določi delovnega časa v skladu s tem odlokom — delovnega časa nima označenega na vidnem mestu in ga ne priglasi Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj (6. člen) — spremeni delovni čas poslovalnice v nasprotju s 7. členom tega odloka 270 URADNE OBJAVE 16. jutija 1982 — št 20 — ne posluje v delovnem času, določenem po 4. členu tega odloka Z denamo kaznijo od $00 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 3$. člen Z denamo kaznijo od ! .000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek iz 30. Člena tega odloka posameznik, ki samostojno opravlja obrtno dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov V. KONČNE DOLOČBE 36 člen Poslovalnice so dolžne uskladiti delovni čas z določbami tega odloka v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi 37. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati VI!. poglav je Odloka o komunalni ureditvi in o zunanjem videzu mesta in naselij v občini Postojna (Ur objave, št. 1V76). 38. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Štev.: 14-^82 Postojna, 29. junija 1982 Predsedmca STANKA HORVAT, l.r. Na podlagi 4. odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur. list SRS, št. 26/73) ter na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Postojna in krajevnih skupnosti občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29 junija 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI KMETU, ZA KATERE VELJA POSEBNA UREDITEV DEDOVANJA PO ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradne objave, št. 10/80), ki ga je sprejela Skupščina občine Postojna dne 24. 3. 1980. 2. člen Spremeni se 2. člen odloka, navedenega v 1. členu tega odloka tako, da se: — pod zaporedno št. 6 KS Junšče briše iz seznama Rebec Anton. Palčje 48 in nadomesti z Rebec Pavlina. Palčje 48; — pod zaporedno št. 13 KS Razdrto se bnše iz seznama Kavčič Vladimir, Razdrto 39 in Nabergoj Jože, Razdrto 10. Dopolni se 2. člen v 1. členu navedenega odloka tako. da se v seznam pripišejo naslednje kmetije: — pod zap. št. 3 KS Hrenovice. Milavec Andrej, Studenec 18 — pod zap. št. 4 KS Hruševje, Ogrizek Miro. Hruševje 12, Tomič Karlo. Hrušev je 43 — pod zap. št. 9 KS Pivka, Dekleva Jože. Petelinje 44 — pod zap. št. ! 1 KS Postojna. Penko Friderik, Postojna, Tržaška 47 — pod zap. št. 12 KS Prestranek. Bizjak Ivan, Orehek 61 — pod zap. št. 14 KS Studeno, Turk Milena. Studeno 72 — pod zap. št. 17 KS Vel Ubeljsko, Lunder Miro. MaloUbelj-sko 2 Na podlagi L in 2. člena zakona o dimnikarski službi (Ur. list SRS, št. 16/74) in 168. člena statuta Skupščine občine Postojna (Ur. objave, št. 24/80) je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1982 sprejela ODLOK O DOLOČITVI DIMNIKARSKIH OKOLIŠEV 1. člen S tem odlokom se določajo dimnikarski okoliši na območju občine P°"°jna. ; o.,, Območje občine Postojna se razdeii na štiri dimnikarske okoliše. Prvi dimnikarski okoliš zajema desno stran mesta Postojna, ki ga razmejujeta Tržaška m Ljubljanska cesta, severno od Vojkove ceste, gledano proti Ljubljanski cesti in nasel ja Trnje. Klenik. Palčje, Jurišče, Parje, Drskovče, Zagorje in Tabor Drugi dimnikarski okoliš obsega levo stran mesta Postojna, ki ga razmejujeta Tržaška in Ljubljanska cesta in naselja: Veliki otok, Zagon. Planina. Liplje. Studeno, Strmica. Bukovje. Gorenje, Predjama, Belsko, Šmihel pod Nanosom, Landol. Hrenovice, Studenec. Goriče. Hruševje, Slavinje. Mala Brda. Velika Brda. Sajevče. Rakulik, Veliko Ubeljsko. Malo Ubeljsko. Strane. Brezje. Razdrto. Hrašče. Mali otok, Orehek Tretji dimnikarski okoliš obsega desno stran mesta Postojna, ki ga razmejujeta Tržaška m Ljubljanska cesta, južno od Vojkove ceste, gledano proti Tržaški cesti in naselje Stara vas. Zalog. Grobišče. Ra-kitnik, Matenja vas. Prestranek. Žeje. Koče. Slavina. Selce. Petelinje, Slovenska vas in Gradec Četrti dimnikarski okoliš zajema: Pivko. Malo Pristavo, Dolane, Narin, Nadanje Selo, Veliko Pristavo. Buje. Suhorje. Novo Sušico. Staro Sušico, Neverke. Dolnjo Košano. Gornjo Košano, čepno, Volče, Kal. 3. člen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Postojna določi, katera dimnikarska organizacija oziroma samostojni dimnikarski obrtnik bo opravlja! dimnikarsko službo na območju posameznega dimnikarskega okoliša. 4 člen Če namerava samostojni dimnikarski obrtnik oziroma dimnikarska organizacija opustiti opravljanje dimnikarske službe, mora to šest mesecev prej sporočiti organu, ki mu je določi! območje. Pred potekom tega roka ne sme prenehati z opravljanjem dimnikarske službe, razen z izrecnim soglasjem navedenega organa Organ, ki je določi! samostojnemu dimnikarskemu obrtniku oziroma dimnikarski organizaciji območje za opravljanje dimnikarske službe, temu lahko odvzame to območje, če kljub ponovnemu pismenemu opozorilu nadzorstvenega organa občutno zanemarja dimnikarsko službo. 5 člen Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje občinska požarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanja požarne varnosti m občinska sanitarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanja kontrole dimne in ostale emisije dimnih naprav. 6. člen Z denamo kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek dimnikarska organizacija, če: opravlja dimnikarske storitve izven območja, ki ji je določeno, opusti oprav Ijanje dimnikarske službe v nasprotju z določbami 4. člena tega odloka. Z denamo kaznijo do $.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni dimnikarski obrtnik, če: opravlja dimnikarske storitve izven območja, ki mu je določeno, opusti opravljanje dimnikarske službe v nasprotju z določbami 4. člena tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi in se objavi v Uradnih ob- javah. Štev.: 320-6/78-3 Postojna, 29. junija 1982 Predsednica STANKA HORVAT. I r. 7 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah St.: 313-2/82 Postojna. 29. junija 1982 Predsednica HORVAT STANKA, l.r. 16.ju!ija1982 —5t. 20 URADNE OBJAVE 271 Na podlagi 39. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) in 168. člena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM 1. člen 20. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: * Upravljalen izvede oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem aa podlagi razpisa javnega natečaja, ki se objavi na krajevno običajni način in sicer na oglasnih deskah skupščine občine Postojna, upravljalna ter na sedežu krajevne skupnosti. Razpis javnega natečaja mora vsebovati: 1. Zazidalne in zemljiškoknjižne podatke ter izmero zemljišča 2. Ceno zemljišča in način plačila * 3. Višino prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča in način plačila 4. Višino varščine, rok za položitev in način vrnitve varščine 5. Dokumente, ki jih je potrebno priložiti ponudbi kot dokaz za stanovanjske, delovne in socialne razmere 6. Rok za predložitev ponudb za udeležbo na javnem natečaju.* 2. člen Za 21. Členom se doda nov člen 21/a, ki se glasi: * Ponudbe se dostavijo upravi jaku v 15 dneh od objave razpisa v zaprtih kuvertah* 3. člen 22. člen odloka se spremeni in se glasi: *Po preteku razpisanega roka javnega natečaja komisija odpre kuverte, pregleda ponudbe in o tem sestavi zapisnik * Na podlagi prispelih ponudb komisija ugotovi, kateri ponudnik v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje. Zapisnik o izidu javnega natečaja in predlog za dokončno odločitev posreduje komisija pristojnemu organu upravi jaka.* 4. člen 23. in 24. člen odloka se črtata. * 3 . člen 23. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: *Uprav!ja!ec mora s sklepom o izboru v 13 dneh obvestiti vse ponudnike, ki so se udeležili javnega natečaja. Zoper sklep, lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja v 15 dneh vloži ugovor na izvršilni organ upravljaka, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 13 dneh od dneva, ko je bi! ugovor sprejet. 6. člen 27. člen se črta. 7. člen 28. člen odloka se spremeni in se glasi: *Pri oddajanju stavbnega zemljišča za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš se kot merilo uporablja sistem točkovanja na podlagi kriterijev, ki so določeni v tem odloku. I STANOVANJSKE RAZMERE: 1. Ponudnik, ki nima stanovanja pridobi 80 točk 2. Ponudnik, ki ima po površini neustrezno stanovanje pridobi glede na netto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca: — do 10m* 60 točk — od Hm* do 14mi 40 točk — od 1$ m^do 18 mi 20 točk 3. Ponudnik, ki ima neustrezno stanovanje nične razmere pridobi naslednje število točk: — stanovanje ocenjeno do 43 točk - — stanovanje ocenjeno od 46 do 63 točk — stanovanje cen je e j--do 83 točk — stanovanje ocenjeno od 86 do 100 točk glede na higiensko teh- 60 točk 30 točk 40 točk 20 točk I. DELOVNI POGOJI: 1. Ponudnik, ki je oddaljen od kraja zaposlitve — do 10 km 20 točk ^ — od 11 do 13 km 30 točk — nad 20 km 40 točk . Slabi delovni pogoji 30 točk m SOCIALNE RAZMERE: 1. Dohodek na družinskega člana — do 40 % poprečnega OD v SRS v preteklem letu 40 točk — od41 % do 30% 80 točk — od 31 % do 60% 13 točk 2. Mlade družine 40 točk 3. Zdravstveno stanje udeleženca natečaja in članov družine v odvisnosti od stopnje invalidnosti: — od 30 % do 5(7% 20 točk — od50%do73% 30 točk — od 73 % do 100 % 30 točk IV UDELEŽENCI NOV Ponudnik, ki ima status borca NOV — pred 9. 9. 1943 pridobi — od 9. 9. 1943 do 31. 12. 1944 — od 1. 1. 1945 do konca NOV 40 točk 20 točk 5 točk V POSEBNI KRITERIJ!: 1. Ponudniki, ki varčujejo pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ter imajo sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju najmanj za dobo 2 let, da letni znesek privarčevane vsote ni manjši od 20 % skupnega dohodka članov gospodinjstva pridobijo — 40 točk 2. Varčevanje za vsako nadaljnje leto se ovrednoti na — 10 točk 3. Varčevalci, ki varčujejo nad 20% skupnih letnih dohodkov na zaposlenega v družini pridobijo za vsakih nadaljnjih 3 % varčevalne vsote — 10 točk 4. Ponudniki, ki so glede na svoj poklic in kadrovske potrebe v občini Postojna deficitarni — 30 točk Deficitarnost strokovnega kadra se ugotovi na podlagi plana potreb po delavcih, ki ga sprejme Skupnost za zaposlovanje v občini Postojna. 3. Ponudniki, ki čakajo na dodelitev zemljišča za gradnjo, pridobijo za vsako leto čakanja — 50 točk Čakanje se upošteva od dneva vložitve prve vloge za dodelitev zemljišča, ki ni bila umaknjena oziroma zadovoljivo rešena.* 38. člen se črta. 8. Člen 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 46-2/81 Postojna, 29. junija 1982 Predsednik STANKA HORVAT, l.r. Na podlagi 35. člena Zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77 in 23/81) ter 168. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Pogojna na seji združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 29. unija 1982 sprejela ODLOK . O POTRDITVI TRŽNEGA REDÀ V OBČINI POSTOJNA 1. člen Potrdi se tržni red v občini Postojna, ki ga je sprejelo Komunalno podjetje Postojna, TOZD Komunalni servis. 2 . člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. Če prodaja izven trga ali tržnih mest (5. člen) 272 URADNE OBJAVE 16. julija 1982 — &.pn 2. (e prodaja proizvode, katerih prodaja na trgu ni dovoljena (16. člen) 3. Če ne označi prodajnega mesta z ustrezno 6rmo (19. člen) Z denarno kaznijo od 3000 do 3.000 din se kaznuje tudi odogovoma oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba. 3. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. Če ne prodaja na določenem prodajnem prostoru ali mestu, ali če prodaja s tal. ali če blago za prodajo zlaga na tla (12. člen) 2. (e prodaja zelišča in gobe v nasprotju z določili 17. člena tržnega reda 3. Če prodaja živila živalskega izvora; mlevske izdelke, kislo zelje, repo in ni na prodajnem mestu prodajalec oblečen po določbi 18. člena tržnega reda 4. Če skladišči blago na tržnem prostoru (25. člen) 5. Če ravna v nasprotju z določbami 24., 27. in 28. člena tržnega reda. Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, kot tudi posameznik, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 4. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga oseba, če krši določila 4. in 26. člena tržnega reda. Z denamo kaznijo od 300 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi tržnega reda SO Postojna (Ur. objave, št. 2068). 6. člen Ta odlok in tržni red začneta veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Štev. 352-3/82. Postojna. 29 jumja I9S2 Predsednica STANKA HORVAT, l.r N.t podlag! 45. člena Zakona o v jrst\u živali pred kužnim! boleznim) ( L r !tst SRS. št. IK"") in !. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužntnii boleznimi (Ur. list SRS.št. 2/78). ter 223. člena statuta občtne Postojna je tzvršni s\et skupščine občtne Postojna na sej) dne 9. julija 1982 sprejel ODREDBO 0 PRlSlOJBINAH /A OBVEZNE VETER1NARSKO-SAN!- 1 ARNE PREGLEDE Ž!\ INE IN ŽIVIL ŽIVALSKEGA PORE-KL A IN PRISTOJBINAH / A l/DAJO DOVOLJENJA/A PROl-Z\ODNJO MLEKA ZA JAVNO POTROŠNJO V OBČINI POSTOJNA 1 člen 1. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pn nakladanju, razkladanju m prekladanju živ me. ki se na prevoznih sredstvih opravlja izven občine, ali pripelje tz drug)h občin, se določijo pristojbine: a) od vagonskih in kamionskih pošiljk 290.00 din b) od kosovnih pošiljk 128,00 din Za kosovno pošiljko se smatra: — govedo, konj nad 1 leto starosti do 3 kom — žrebeta, teleta, prašiči, drobnica do 5 kom — odojki do 3 mesece starosti 15 kom — perutnina $0 kom — panji čebel $ kom — polži, žabe, raki. ribe do 159 kom 2. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, Rvak skih surovin in odpadkov, prispelih iz uvoza ali namenjenih za izvoz.se pri nakladanju, razkladanju in prekladanju določi pnstojbine: a) od vagonskih ali kamionskih pošiljk 580,00 dio b) od kosovnih pošiljk 232,00 din 3. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede klavne živine pred zakolom ah mesa po zakolu, se določijo sledeče pristojbine: — za govedo 70,00 din — za teleta $8,00 din — za prašiče s trih. preg!. 46,00 din — za odojke 35,00 din — za drobnico 35,00 din — za prašiče zaklane v gostilnah in prometu 139,00 din — za smjad in jelenjad 139,00 din — za zajce in pernato divjad 58,00 din — za divje prašiče s trih. pregledom 116,00 din 4. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju, prekladanju mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, jajc, uplenjene div jadi ter živilskih surovin in odpadkov v notranjem prometu: — za vse vrste mesa od kg 0,093 din — za mesne izdelke od kg 0,12 din — za mlečne izdelke od kg 0,12 din — za jajca od komada 0,012 din — za vagonske ali kamionske pošiljke nad 1000 kg 313,00 din do 1000 kg 174,00 din — za ribje konzerve od komada 0,08 din 5. Za kontrolo proizvodnje ter prometa z mlekom in mlečnimi izdelki v Mlekarni Hruševje — KZ Postojna: — od vsega odkupljenega mleka iz družbene in privatne lastnine 0,018 din h. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede nad objekti in proizvodnjo mesnih izdelkov v predelavi Nanos TM! Postojna: — od kg proizvedenih mesnih izdelkov 0.23 din 7. Za obvezen vetennarskosanitami nadzor nad objekti.prometom m proizvodnjo brojlerjev. jajc. enodnevnih piščancev, mesom in krmili v PPK Pivka: -- mesečno 220.400 din K. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača za v sako kravo molznico — 116.00 din Mlečnt proizvajalo, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajejo na drugi načtn v pnzv odnjo. se poleg določene pristojbine zaračuna za odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo 2. člen Za Kmetijsko zadrugo Postojna TOZD Mlekarna Hrušev je se uporabljajo določila 5. točke. 1. člena Za PPK Pivka Neverke se uporabljajo samo določila 7. točke. ! člena 3. člen C e prijav [jena pošiljka ni pravočasno priprav Ijena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja vetennarskosanitami pregled pa pride ob določeni uri na dogovorjen kraj. mora tisti, k! je pregled naročil plačati zamudnino za vsako začeto uro 290.00 din. 4. člen Ce pregled opravlja izven delovnega časa. na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20 do 5 ure se pristojbina ah zamudnina poveča za 501. ^ 5. člen Pristojbine po tej odredbi je obračunavajo in odvajajo najmanj enkrat mesečno, na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Postojna 16. julija 1982 —Št. 20 URADNE OBJAVE 273 6. č!en Ko začne ve!jati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede (Ur. objave, št. 12/81). Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Štev.: 322-3/81-3 Dne, 3. 7. 1982 Predsednik FRANC GLAŽAR, dipl. scg., l.r. Na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 9/78,30/79 in 9/82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1982 sprejela ODLOK O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982—1985 1. člen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Sežana se predpisuje posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %. 9. člen . Izvršni svet skupščine občine Sežana odobri program dela in finančni načrt, potrdi zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela ter poročilo o porabi sredstev, ki so bila zbrana po 1. členu tega odloka. 10. člen Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obravnava in vplačuje, kakor je določeno za davek iz osebnega dohodka delavcev po zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 42/72, 3/73, 3/74, 13/74, 39/74, 29/75, 5/76, 15/76, 31/76, 4/78, 30/78, 38/79, 33/80, 23/81 in 39/81). 11. člen Posebni davek iz osebnega dohodka se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po uveljavitvi tega odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan od dneva objave v Uradnih objavah. Številka: 402-2/82-3 ^ Podpredsednik Sežana, 7. julija 1982 JOŽE SEDMAK, l.r. Na podlagi 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), 4. in 9. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78,3(V79 in 9^82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1982 sprejela > 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo na posebni račun pri samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Sežana. 3. člen Sredstva iz 2. člena tega odloka se lahko uporabijo za: — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — za delovanje kmetijske pospeševalne službe, — za nadomestilo dela obresti pri kreditih danih iz sredstev hranilno kreditne službe, — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih. 4. člen Sredstva za intervencije se dodeljujejo v obliki premij, regresov in nadomestil in se upravičencem dodelijo le, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 5. člen Skupščina občine določi z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana usmeritve intervencij v proizvodnji hrane. Izvršni svet podrobneje določi namene in način porabe sredstev. 6. člen Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Sežana prevzame vlogo samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: sklad) do konstituiranja tega sklada. 7. člen Priprave v zvezi s konstituiranjem sklada opravi komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Sežana. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. 8. člen Sklad sestavi letni program dela in porabo sredstev po določilu 3. člena tega odloka, v skladu s predlogom izvršnega sveta skupščine občine Sežana in letno resolucijo za izvajanje družbenega plana občine Sežana. ODLOK O SPREMEMB! IN DOPOLNITVI ODLOKA O POSLOVNEM ČASU L člen V odloku o poslovnem času (Uradne objave, št. 23/81) se besedilo 4. točke 14. člena spremeni tako, da se glasi: ^Gostinski obrati so lahko dva dni v tednu zaprti s soglasjem pristojnega upravnega organa, vendar ne na dan državnega in republiškega praznika, s tem, da poslujejo v poletnem času najmanj od 11. do 21. ure, v zimskem času pa najmanj od 12. do 20. ure.* 2. člen V 18. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: v Z denarno kaznijo od 500 do 3000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.* 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 14-2/75-3 Sežana, dne 7. julija 1982 Podpredsednik JOŽE SEDMAK, l.r. Na podlagi 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 154. in 160. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 3CZ79 in 9/82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1982 ter na seji občinske zdravstvene skupnosti Sežana dne 2. julija 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNIH STOPENJ ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST SEŽANA 1. člen 1. člen odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost (Uradne objave, št. 37/81) se spremeni in se glasi: 274 URADNE OBJAVE 16. julija 1982 —§t.pn ^Za občinsko zdravstveno skupnost se od dneva, ko začne veljati ta odlok do 31. decembra 1982, določi prispevna stopnja: — iz osebnega dohodka 1,36% — iz dohodka po osnovi osebnega dohodka 9,41 %.* 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 402-677-4 Sežana, dne 7. julija 1982 Podpredsednik JOŽE SEDMAK, l.r. Na podlagi 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, it. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, it. 35/79), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, it. &78), 154. in 160. člena statuta občine Sežana (Uradne objave it. 7/78,3679 in 682) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1982 ter na seji občinske skupnosti socialnega varstva Sežana dne 30. junija 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNIH STOPENJ ZA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE SEŽANA, OBČINSKO SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SEŽANA IN SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE SEŽANA 1. člen 1. člen odloka o določitvi prispevnih stopenj za skupnost otroikega varstva občine Sežana, občinsko skupnost socialnega skrbstva Sežana in skupnost za zaposlovanje Sežana (Uradne objave, it. 37/81) se spremen: in se glasi.: *Za skupnost otroškega varstva občine Sežana se od dneva, ko začne veljati ta odio/ do 31. decembra 1982 določa prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka in sicer: — po domicilnem principu v višini 1,04 % — po principu delovnega mesta v višini 1,24% Za občinsko skupnost socialnega skrbstva Sežana se od dneva, ko začne veljati ta odlok do 31. decembra 1982 določa prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v višini 1,12%. Za skupnost za zaposlovanje Sežana se od dneva, ko začne veljati ta odlok do 31. decembra 1982 določa prispevna stopnja iz dohodka po osnovi iz bruto osebnega dohodka v višini 0,22 %. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 402-8/77-4 Sežana, dne 7. julija 1982 Predsednik JOŽE SEDMAK, l.r. Na podlagi 20. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju umetniških dejavnosti (Uradne objave, št. 1/81), 154. in 160. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78,3679 in 682) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1982 ter na seji skupščine kulturne skupnosti Sežana dne 28. junija 1982 sprejela ODLOK . O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA KULTURNO SKUPNOST SEŽANA 1. člen 1 člen odloka o določitvi prispevne stopnje za kulturno skupnost Sežana (Uradne objave, št. 37/81) se spremeni in se glasi: *Za kulturno skupnost Sežana se od dneva, ko začne veljati ta odlok do 31. decembra 1982 določa prispevna stopnja iz osebnega dohodka v višini 0,94 %*. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 402-9/77-4 Sežana, dne 7. julija 1982 Podpredsednik JOŽE SEDMAK, l.r. Na podlagi 19. člena zakona o sv obodni menjavi dela na področju tetine kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) in 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78,3679 in 9/82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnostim na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1982 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA TELESNO-KULTURNO SKUPNOST OBČINE SEŽANA ZA LETO 1982 1. člen 1. člen odloka o določitvi prispevne stopnje za telesno-kultumo skupnost občine Sežana za leto 1982 (Uradne objave, št. 37/81) se spremeni in se glasi: *Za telesnokultumo skupnost Sežana se od dneva, ko začne veljati ta odlok do 31. decembra 1982 določa pnspevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 0,28 %. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 402-7/77-4 Sežana, 7. julija 1982 Podpredsednik JOŽE SEDMAK, l.r. Na podlagi 180. in 249. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 30/79 in 9/82) je izvršni svet skupščine občine Sežana na seji dne 2. junija 1982 sprejel ODREDBO O USTANOVITVI IN DELU OBČINSKE PROTIPOŽARNE PA- TROLE 1. člen Z aradt posebne požarne ogroženosti t obdobju, ki je kritično za nastanek požarov v naravi na kraškem območju, se ustanovi protipožarna patrola. Naloga protipožarne patrole je preventivno protipožarno delovanje, odkrit an je požarot in njihovih povzročiteljem SESTAVA IN DELO PROTIPOŽARNE PATROLE 2. člen Protipožarna patrola šteje tri člane. Člani protipožarne patrole so: — delat ec upravnega organa skupščine občine Sežana s seznama, ki ga ^estati inšpektor za protipožarno varnost. — delat ec /at oda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana, — član občinske 'pecializirane enote za gačenje požarov. Protipožarna patrola dela samo v polni sestavi. 3. člen ( lanu protipožarne patrole. ki je član občinske specializirane enote za gašenje požarov, izda poziv oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Sežana. 4. člen Začetek in prenehanje dela protipožarne patrole v obdobju, ki jc kritično /a nastanek in širjenje požarot, odreja strokovna služba za- 16. juHja 1982 — Št. 20 URADNE OBJAVE 275 voda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana, v sodelovanju z inšpekcijo za požarno varnost in občinskim štabom za civilno zaščito. 5. člen Trajanje dežurstva protipožarne patrole mora biti v skladu s programom in dogovorom s strokovno službo Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana in inšepkcijo za požarno varnost. SREDSTVA PROTIPOŽARNE PATROLE 6. člen Občinska gasilska zveza zagotovi sredstva za gašenje požarov in pa-trolno vozilo za protipožarno patrolo. 7. člen Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana zagotovi sredstva za radio zveze s protipožarno patrolo. Stroški goriva za patrolno vozilo se krijejo iz sredstev za protipožarno stražo Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana. PRISTOJNOSTI PROTIPOŽARNE PATROLE 8. člen Glede na potrebo in oceno požarne ogroženosti ter na osnovi drugega odstavka 3. in 63. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) imajo člani protipožarne patrole pravico in dolžnost mobilizirati občane in materialna sredstva za sodelovanje pri gašenju požarov in reševanju ljudi in premoženja z orodjem in drugimi sredstvi za gašenje. 9. člen Protipožarna patrola je v stalni neprekinjeni radijski zvezi s protipožarnimi opazovalci na območju občine Sežana in v zvezi s protipožarno dežurno službo pri Zavodu za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana. 10. člen Po sprejemu obvestila ali po lastni ugotovitvi o pojavu dima ali ognja protipožarna patrola nemudoma začne preverjati, kje in kdaj gori. 11. člen Po prihodu na kraj kjer gori, ukrepa protipožarna patrola v skladu z razmerami, ki jih strokovno opredeli glede na stopnjo požarne ogroženosti okolja, zlasti: — takoj skuša ugotoviti vzrok nastanka požara, — če je povzročitelj prisoten, zbere o njem vse potrebne podatke za ukrepanje na podlagi določb odloka o varstvu gozdov pred požari (Uradne objave, št. 15/80), — zahteva pogasitev ognja, — začne sama z gašenjem, — sproži gasilno intervencijo. Do postavitve posebnega štaba za vodenje gašenja požara vodi vse potrebne naloge protipožarna patrola. 12. člen Protipožarna patrola vodi predpisan dnevnik dela in ukrepov. KONČNA DOLOČBA 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Sežana, 2. junija 1982 Predsednik Izvršnega sveta IVAN VODOPIVEC, 1. r. SKUPNOST ZA CENE OBČtNE ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je svet Skupnosti za cene občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. junija 1982 sprejel SKLEP, O PROIZVODIH IN STORITVAH, ŽA KATERE SE OBČINSKI SKUPNOSTI ZA CENE POŠILJAJO OBVESTILA O CENAH ZARADI SPREMLJANJA 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom. 2. Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve: a, 010302 Proizvodnja karbo-plina (tehničnega) v gasihkS&jah 011113 Proizvodnja kremenovega peska 013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 0603 Rečni in jezerski promet 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki 0801 Gostinstvo 00802 Turistično posredovanje 0901 Obrt in obrtne storitve — varianta izdelki obrtnikov in storitve 1001 Urejanje naselja in prostora 1002 Stanovanjska dejavnost: najemnina poslovnih prostorov 100351 Čiščenje javnih površin v naselju 10039 Druge komunalne dejavnosti 110301 Javna skladišča in jžnica storitve tržnic na debelo in na drobno 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110909 Druge neomenjene storitve 120190 Drugo izobraževanje 1302 Družbeno varstvo otrok in mladine in socialno varstvo 3. V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 4. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso de! rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 5. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, v koli- kor se M te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali o posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. 6. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso doline pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah. 7. Obvestilo o cenah mora vsebovati: a) Ime proizvoda ( S šifro po nomenklaturi IND 21 ) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša); b) Mersko enoto c) Raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta; d) Dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajalska, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen; e) raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (priozvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno); f) posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31.12. prejšnjega leta; g) prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko prozvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd. 8. Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti: a) izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom; b) kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitve; c) posebne dokumentacije in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meri! za oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen. 9. Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila. 10. Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije tn skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni. Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke se šteje da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt. 11. Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila Če samoupravna organizacija in skupnost kljub opozoriiu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestiia, tahko občinska skupnost za ' cene izda odločbo po 55. čienu zakona. 12. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 38-3/82-412 Ilirska Bistrica, 28. 6. 1982 Predsednik sveta občmske skupnosti DRAGO ANTONIČ, l.r. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — KOPER Na podlagi določil 32., 34. in 3$. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Koper za obdobje 1981—198$ ter določi! Dogovora o temeljih družbenega plana občine Koper je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Koper na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 8. 7. 1982 sprejela SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPOV, KI JU JE SPREJELA SKUPŠČINA DNE 16. 12. 1981 !N 17. 5. 1982 1. Program Občinske izobraževalne skupnosti iz 32. člena Samouprav-nega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Koper za leto 1982 ovrednoten na osnovi Sporazuma o cenah vzgoj-noizobraževalnih storitev v letu 1982 se valorizira in znaša po posameznih programih: — zagotovljeni in program osnovnega izobraževanja v občini — program skupnih nalog osnovnega izobraževanja v republiki — program vzajemnega združevanja sredstev za investiranje — solidarnost SKUPAJ Primanjkljaj iz leta 1981 se ne obračuna. 3. — V letu 1982 bomo združevali sredstva v višini — Do 31. 7. 1982 je ocenjeno, da bomo združili sredstv a v višini — Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8 1982 do 31. 12. 1982 4. Za zagotovitev sredstev iz 3. točke tega sklepa znaša stopnja iz bruto osebnih dohodkov od 1. avgusta 1982 dalje 5,43%. 5. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. avgusta 1982. Številka: 010-1/82 Koper, 18. julija 1982 Predsednik skupščine dipl. inž BOGDAN VRAN, 1. r 235.071.000 din 1.308.000 din 466.000 din 2.800.000 din 239.645.000 din 239.645.000 din 125.026.000 din 114.619.000 din