Gospodarske stvarl. Ne podirajmo samo lesov, ampak skrbimo tudi za njihov nasad. II. Gozd daje človeku tudi 7eselje do ži^ljenja. Ako 81o7ek vidi, da mu njego^o upanje na ko- nečni dobiSek 7edno bolj in bolj raste in goto7ejše prihaja, se mu 7 srcu tudi 768elje do življenja budi in tako tudi življenje podaljaa. Skoraj 78aka kmetija ima uekoliko zemljiš8a, ki je prazno, neobdelano, nektera 7e6, druga manj, nektera pa pra7 7eliko. Taka zemljiiča se morajo spremeniti 7 gozde. Toliko vece 7rednosti bode potem celo pose8t7o. Eako izdatno more tako o8e skrbeti za blagoatanje s^ojega sina pribodnega posestnika očeto^e kmetije! Saj je 61o7ek prav za pra7 le najemnik ne lastnik tega ali onega posest7a. Lastnik je le Bog, ki ga prej ali slej na račun od gospodarst^a pokliče. Dolžen je toraj posestvo 7 boljšem stauu naslednikom zapustiti, kakor ga je pie^zel. V desetib do d^anajstib letib marsikteii dre7eani nasad že dobi8ek prinaša. Zlasti so brezo^i naaadi, ki 7 tem oziru pra^a čuda delajo, in sicer na zemljiš8u, na kterem morda nič drugega ne priraste, ko mab in resje. V d^ajsetib letih prirastejo stnreko^i nasadi že pra7 veliki in dajejo korist. Ra?no tako tudi borovi. Med take hitro rasto8e dre^je se pa labko brasti, ja7ori itd. zapored zaaajajo, ki potern tam, kjer je bila pred kratkimi leti še pusta goliča7a, prijetne drevesne griče delajo in gleda^cu oko raz^eselujejo. Bosa je, 6e nekteri kmeto^a^ci trdijo, da se na popisani način ne da 7rednoRt poaeat^a, da, celega kraja po^išati. Poseat^o in kraj postane ve8 7reden 7 očeh pametnib ljudi. Emet, ki ima toliko zemljišSa, kolikor pri naa na^adni kmeti, mora skrbeti, da posest70 v boljšem stanu naslednikom zapusti. Edor za to ne skrbi, skoraj ni več 7reden ko gruda zemlje, ktero je s teža^o obdeloval. Vsak poseatnik mora gledati, da ne poatane saino začetnik koriatnih, ampak tudi lepib reči. Gozdi so pa nekaj zelo lepega. So razun pridelovanja žita, krompirja, koruze ae mnoge druge ie?i, ktere spadajo 7 delokrog dolžnosti kmeto7avče7e. Tudi njego^o delo ima 7iše namene. Eraj, kterega smo pomagali z lastno roko, z lastnira trudom lepšati, nas po^zdiguje nad vsakdanje težave in sitnosti. Domačija nam pribaja od dne do dne bolj ljuba. Ljubezen do domovine poganja tudi že tukaj S7oja korenine, in 61o7ek postaue domoljub, ker vidi, da se njego7e koristi in koristi dumo^ine stikajo. Netopirji, pirožleki ali raračniki so koristne živali. M. Netopirji tudi pirožleki ali mračniki niso posebno lepe ži^aliee ali so tim koristnejše. Pogled teb živali se nam studi pa tudi način, kako nekakošno tibotapno 0 mraku po zraku aem ter tje letaje, ni ra^no kaj prijeten in za nje go^oreS. Vendai- pa je netopir proti pono6nim Ietajo8im mrčesom to, kar je lasto^ka proti podne^nim. In 8e iinamo lasto^ko za ljubo dotna8o ptičico, ktcro preganjati po7sodi 7elja za 7elik greh in nespametno barbarst^o, tako bi to moralo tudi 0 netopirju veljati. Netopir je meaožerec in živi le 0 ži- 7alih, ki po no6i sem ter tje po zraku rojijo. Tem ne more nobena ptica, pa tudi nobena draga žival do živega, le netopir je za to ustvarjen, da jih preganja. In kakor ogrce, ki pod drnom podjedajo korenine rastlinam, le jedini krt more zatirati in preganjati, tako preganja netopir pono5ne metulje, veae, kukce, kterib gosence toliko škode po drevju in rastlinatvn eploh delajo. Hroa6i, oni silni škodljivci naaib sadunosnih dreves, imajo o netopirjib hude aovražnike na evojih ponočnih zra6nih potih. Ti so netopirjem prava slašeica. Ako pomislimo, koliko škodljivih aoviažnikov ima polje in travnik, vrt in sadovnjak, tako moramo vsakega zaveznika biti veseli, kteri jib nam pomaga preganjati in zatirati. In jeden prvih takih dobrotljivih zaveznikov kmetovavčevih je netopir ali mračnik, toraj ga nečemo preganjati, ae vabiti ga ho6emo na naša posestva. M. Kedar si kupuješ konja, bodi previden. Kdor si hoče kupiti konja, naj si ga ukaže vsakokrat pred seboj sem ter tje voditi potem pa tudi mirno pred seboj stati pustiti. Če predajavec konja no6e stati pnstiti, ampak 6e ga vedno goni, da to ali uno dobro laatnoat, kakor pravi na konJH pokaže, tako je to vedno auniljivo znamenje, da ho6e a tem kako napako konjevo zakriti, ktera bi se pokazala, ko bi konj mirno stal. Zdrav konj 8toji ravno po koncu in iie prestopa sem ter tje, kopita posaja ravno na zemljo in drži noge 7 naravni legi. Ako jedno nogo naprej tišči, ako na tla le s kopitnim robom stopa, ali jedno nogo od tal vzdiguje in ne opira cele teže telesne jednakomerno na vae atiri noge, je to znamenje, da je ta noga kako tako oslabela ali kakoanokoii bolena. — Sejmo^i 12. januarja Planina, Novacerkva; 14. januarja av. Filip v kozjanskem okraji; 15. jan. Gradec; 17. jan. 8V. Peter pri Radgoui, Petro76e, Kapela 7 brežiškem okraji, Tilmitsch; 19. jan. Mahreuberg.