Občine in njih premoženje. Ni lehko reči, da bi bil človek v Bjej tako občutljiv, to pa še v toliki meri, kakor če mu kdo aega v žep. V tem ae zgaae, če je sicer prav, kakor jagnje pohleven. Kdor mu hoče toraj biti v čialih, treba mu je pred vaem, da ae mu ne dotakne žepa. To velja ae v tem večji meri tačaa, ako ima njegovo premoženje v skrbi. No obeina ima vaaka več ali manj premoženja in to je občiflakemu zastopa. v prvi vrati pa njeaemu predstojniku v skrbi. Lehko ai toraj mialimo, da je vsak občinski zaatop si aveat tega, kaka dolžuoat ga veže v tem oziru aaaproti prebivalcem občiae. Lehko ae bo torej čeaa ukreail, a čemer bi le sum na-ae apravil, čea, da bi z njenim premoženjem ne ravnal prav. To vt'>. dobro, da ai z nobeao rečjo ne nakoplje tako hitro ia tako hade jeze na avojo glavo, kakor ravao, ako ae izpostavi takemu sutnn. Mi ga torej lehko razumemo, ako je a tem varčen, kolikor je največ možao, ter ae izpusti ae groaa ae, ako ga ai aila izdati ia to ediao za obriaake potrebe. Tako ravnajo tadi v vo"liki večini naae obi-iae na kmetili. Le sem ter tje ae toži čez aje med prebivalci, da ae v zborih. ki jih obhaja obč. zastop v občaih zadevah, potroai v časih brez potrebe ali vaaj čez potrebo obč. deaar. Kjer ae to izgodi, tam je dolžaoat treznih odborBikov to zabraaiti, okr. zaatopov pa, katerim pripada občiaske račuae pregledati, gre takema občiaskemu zastopa pokazati, kje da je za-nj v tem oziru prava meja. Ali če ae gre taka hvala v obče kmečkim občinam, ne more ae taka izreči o trških in meatnih občinah. Le-te imajo rea več premoženja, toda na-aje pride tudi več atroakov in priporoča se tedaj tadi njim varčnoat do skrajae meje. ObčiBskih priklad ae boje tadi tržaai in niestjani in ne vemo, da bi jih kje radi plače- vali, kamo-li da bi ae radi videli, kako da se jim tiste vzvišajejo. In vendar se zapravlja v teli občiflah prav velikokrat občiaski deaar, ne za pojediae, toda veadar-le brez potrebe, aem ter tje celo v aajskaaje. V mialih imamo tu nemaki aulverein. Ta je pri aaa aamo za hujskaaje, nikjer ia ai potreba, še maaj pa eutimo potrebo onih Jolovičarakih aol, katere uatanovlja po aili inja^iper voljo večiae domačih prebivalcev. Celo;-ljfudo pa je njegovo ravaaaje v tem, da deli na tjriiem nekaterim učiteljem nagrade za to, da pospešajejo v svojem delokrogu njegove pogubne namene. — Da je tacih mož v vae hvale vrednem atanu, tadi med naaimi učitelji, za to atan ne more nič in dobro vemo, da obžalaje to vea ostali del aa.ših ačiteljev, na nje torej ne pride lmda graja, ki leži že v tem aamem, da šalverein dobode med njimi tacili kakavic. Tem bolj pa zadeva graja može, ki imajo šulverein v rokah in aekoliko tadi one goapoake, ki tega ae zabraaijo, da jim gabe čiate zBaSaje v u5iteljih roke aulvereina, ki niso aič kaj čiste. Bilo je nekaj čaaa, da so ravno obč. zaatopi po trgili in mestih zaporedoma priatopali v ta šalverein ia ma večjo ali maajo svoto v ta namen izročevali iz občiBake kaae. Ko bi ti gospodje to bili iz svojih žepov atorili, aič bi jim kaj ne rekli, ali da ao to smeli iz obč. kaae storiti. to ae aam je sprva čudBO zdelo, potlej pa smo 8e bili tega že aekam privadili, češ, ako paatž to občifle aame pa gospoake, aaj pa jim bo, aaj atoji aalverein na prateaih nogah ia ae ne more dolgo držati ter bo potlej to aarao preBehalo. Ena občina ae je vendar le vzdignila zoper tako početje meatnih očetov, Ormoška. Dne 24. jalija 1881 ao bili v mestnem zaatopu sklenili, da priatopi meato v nemaki šalverein ter enkrat za vselej plača 20 gld. v njegovo kaao. Svota ni bila velika, vse eao pa je dr. Gršak ia tov. zoper ta sklep ugovarjal in to izlaati glede aa hajakanje, katero ae je aalvereina povsodi držalo, kamor koli je ajegova nearečaa BOga atopila. Štreajo je okrajai zastop v Ormoža še bolj zmešal, ker je bil laai ta sklep mestaega za8topa odobril ia že ae je raislilo, da bode meatai zastop avoj sklep vzdržal. Uai dea pa je dobil odlok od c. kr. okraj. glavaratva v Ptuju, v katerem ae mu pove jasao ia glasno, da njegov sklep ne velja, kajti z njim preatopa meatai zaatop avoje meje. Oa ima aamo pravico do obč. premoženja dotlej, kar ga zaliteva občiaska koriat ia Be dalje. Tako je prav. Naaa misel je bila zmeraj ta, da se ame obč. premožeaje rabiti aamo za obč. koristi in da obč. zastop v tem Mpu aima več pravice do njega, ko ga aameai kam drugam, aajmaBJ pa, kedar ga izvrže za aalverein. Ce oatane pri tej odločbi, potem ae ame aobeaa obeiaa iz obč. kaae priatopiti v aulverein ali pa mu kakor koli z obc. denarjem priti na pomoč. Doalej pa ao to akorej vse občine in celo okrajai zastopi ao to storili, ne da bi jim bili aklep ustavili.