Leto X«, št« 32 („jutro" xx., št. isi a) Ljubljana, ponedeljek 7. avgusta I939 Cena 2 Din kpravmžtvo ujuoijana., fcCnafiJeva o — TeJefon St 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inserafni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uJL — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon 3t 2455. Podružnica Celjt Kocenova ulica 2 — Telefon St 190. Podružnii-a Jesenice. Pn kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica rrfoovije: v filSi dr Baum-rtneria PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal« cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. sokolske misli §fw Ljubljana, 6. avgusta Sokolsko društvo Ljubljana-Vič je včeraj in danes na izredno svečan način proslavilo 301etn:co društvenega delovanja, združeno z razvitjem deškega prapora. Vsa proslava je bila spet krepka afirmacija sokolstva, zlasti pa ponoven dokaz, da .ie viški Sokol ne samo ena naših najštevilnejših, temveč tudi naj delavne j ših sokolskih edlnic v Ljubljani. Uvod v pomembno proslavo viškega Sokola je bila snočnja podoknica kumici s. Benčanovi. Vič se je odel v praznično lice, z večine hiš so zaplapolale državne tro-bojke, a ob 20. so v oknih hiš zagorele svečice in zažareli številni pisanobarvni lampiončki. Ob 20.30 je izpred razsvetljenega Sokolskega doma krenil po Viču mogočen sokolski sprevod z godbo Sokola I na čelu. ki je udarila veselo koračnico. Vzdolž državne ceste se je zbralo, viško prebivalstvo in prirejalo strumnemu sokolskemu sprevodu, ki je štel najmanj 600 pripadnikov, navdušene ovacije in ga obsipala s cvetjem. Sprevod je z Viča krenil v Rožno do-~.io, kjer je bila razsvetljena skoraj sle-herna hiša in kjer je bilo prebivalstvo ;koraj povsod v gostem špalirju. Med burnimi ovacijami je sprevod dospel do stanovanja kumice s. Benčanove. Najprej je godba zaigrala »Triglavsko koračnico«, a nato so viški pevci zapeli dve podoknici. Starosta viškega Sokola br. Borštnik je z društveno deputacijo odšel v stanovanje kumice in se ji zahvalil za naklonjenost, ki jo izkazuje viškemu Sokolu, in izrekel željo, da bi tudi v bodoče ostala tako naklonjena društvu. Male Sokoličice so ji izročile dva krasna šopka. Ginjena s eje s. Benčanova zahvalila za izkazano ji pozornost in obljubila, da bo imel viški Sokol v njej tudi v bodoče krepko podpornico. Br. siaro.-ia je pozval nato zbrano občinstvo. da kumici v zahvalo vzklikne •-Zdravo!* Iz stoterih grl se ie trikrat odzval gromki »Zdravo!« Pevci so zapeli še eno pesmico, nato se je pa sprevod po rožnodolskih ulicah v nil na Vič mimo Sokoiskega doma k spomeniku kralja Aleksandra. Na Rožniku jo medtem zagorel mogočen kres, a pred Sokolskim domom so švigale v zrak rakete in pokali topiči Sokolska povorka se je zgrnila pred spomenikom kralja Mučeni-ka, kjer se je bilo zbralo medtem več ti-s č ljudi. Ta čas je prispela tudi štafeta c mačih Sokolov z baklami, ki je prižga-1 i pred spomenikom dve žari. Godba je " .Igrala žalni koral, nato pa je zapel so-olski pevski zbor pod vodstvom br. Al-b;na Lajovica žalostinko. Pietetna spominska svečanost je napravila na občinstvo, ki e tudi samo prižgalo r-b spomeniku ti1 nogo lučic. zelo globok vtis. Navdušen sprejem vojske V nedeljo je sicer dopoldne precej deževalo. k popoldanskim glavnim svečanostim se ie pa nebo razjasn !o in ob najlepšem sončnem vremenu se je zbralo ob 15.30 pred viškim Sokolskim domom do- : rnače, ljubljansko in okoliško sokolstvo v nadvse častnem številu. Z godbo Sokola I. jo prikorala tudi četa naše hrabre vojske. Pred zbrano množico Sokolov in zavednega občinstva se jc pričela svečanost razvitja novega uečjega prapora. Na pripravljenem odru je najprej starosta viškega Sokola br. Borštnik pozdravil zbrane, zla-f. zastoptvka divizic-narja podpolkovnika K t'iojkoviča, v imenu generala g- Rupnika <•■ snelega podpolkovnika g. Metikoša, zastopnika banske uprave svetnika g. Ku-koviča, zastopnika Sokola iz Karlovca ka-petana g. Telebakoviča ,odposlanca ruskega Sckola g. Bezrukova, zastopnika ljublj mske sokolske župe br. Kajzeija in ku-nuco go. Slavko Benčanovo. Razvitje dečjega prapora Potlej je v lepih besedah deci razvil krasno vezeni pravor ter ga izročil Kumici, da je pripela nnnj trak in izročila prapor v loke malemu SokoHču zastavonoši Turliču, da bo vihral na čelu sokolske mladine kot simbol njene ljubezni do Kralja in domovine v čast in ponos sokolski ideji. Godba je zaigrala himno Hej Slovani, ki so ji zapeli vsi navzoči, in medtem so se zbrani sokolski prapori pobratili s svojim najnovejšim in najmanjšim. Starosta br. Borštnik je prebral pozdravne brzojavke, med drugim brzojavko bivšega podstaroste Sokola kraljevine -Jugoslavije br. Gangla. Društveni funkcionarji so potem zabili v praporov drog žebljičke, med ostalimi v imenu našega narodnega svečenika g. Barleta, ki je v blagoslovitev po- : si al tole posvetilo: »Ljubezen globoko in zvestobo neomajno Jugoslaviji!« Govornik fcr. starosta je še v' kratkem nagovoru spregovoril nekaj prisrčnih besed v pozdrav našemu mlademu kralju, ki se bas te dni mudi na slovenski tleh. Godba je zaigrala državno himno in ovacije sokoiskega občinstva kralju in domovini se »car niso hotele poleči. K zaključku je soustanovitelj viškega Sokola br. Drenik v kratkem govoru položil sokolski deci na srce zavest velike naloge, ki jo bo spremljala Skozi življenje: zvestoba sokolski ideji, neomajna ljubezen do naroda, do domovine. Mogočen sprevod Potlej se je razvil mogočen sprevod po Viču, Rožni dolini v mesto, povsod spremljan od navdušenih ovacij zavedne javno- proslavil svojo BO letnico z razvitjem dečjega pra« emaunesau nastopu na telovadišču Ljubljanskega Sokola so prisoa llsožl sti, ki se je v velikem številu zbrala v špalirju. Na čelu impozantnega sprevoda je korakala četa vojske v šlemih, za sokolsko godbo pa je ponosno otvarjalo pohod komaj preglednih sokolskih legij devetnajst pestrih praporov z novim razvitim dečjim praporom na čelu. Sokoli in sokollce v krojih in civilu so v burnih manifestacijah s klici v Zdravo« odgovarjali navdušenemu pozdravljanju sokolske Ljubljane, ki je spet na tako veličasten način dokazala, da je in da bo ostala naroana, zvesta sokolskiir idealom in težnjam. Sprevod je skozi Erjavčevo cesto ln GracVšče, po šelenburgovi ulici in Tyrše-vi cesti krenil v smeri Bleivveisove ceste tja do Narodnega doma. kjer je prikipeio pri razhodu navdušenje do viška. Telovadni nastop Takoj nato se je vršil na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju telovadni nastop. Množice gledalcev so se trle na tribunah in obkrož le telovadni prostor s ^ širokim obročem. Nepozaben !n pester je j bil pogled na tolikšno, od navdušenja prekipevajočo množico občinstva in na pisa-: ne kroje nastopajoč h Sokolov. Po pozdravu državni zastavi so nastopili vsi oddelki viškega Sokola v dovršeni izvedbi. Viharje navdušenja je bil deležen zlasti na- stop naše strumne vojske in najmlajših Sokoličev. Viški Sokol je ob svoji tridesetletn-ci na najlepši način pokazal bilanco svoje sokelske vzgoje. Priznanje, ki ga je bil deležen od gledalcev, je bilo zasluženo do najvišje mere. Slišat: je bilo treba ob zaključku, k" ko so vs tisočeri navzoči peli 7. .-.anosom Hej Slovani in s tem na eno-dušen način izpričali pripadnost sokolski in slovanski misli. Po rastopu se ie razvila na telovadšču narodna veselica ob zvokih sokclsko godbe. Eil je lep, nepozaben večer, kakor je bil ves dan slavnosti viškega Sokola en sam veličasten sokolski pra-zn'k sokolske Ljubljane. ka fr Savluiikl doliisl i ki je eden -zmed najlepših na Štajerskem, je imenovan po Nj. VeL Lraiju Petru 13. žaiec, 6. avgusta Žalec je danes doživel lep praznik, ki je bil hkratu ena najmogočnejših manifestacij sokolske misli, ki jo je trg doživel v teku zadnjih let. Na svečan način je bil otvorjen novi in ponosni Sokolski dom kralja Petra II.. ki bo odslej ognjišče sokolske Kulture in gnezdo, pod okriljem katerega se bodo zbirala bodoča sokolska pokolenja. V soboto zvečer je priredil Sokol čarobno iluminacijo novega poslopja. Danes od S. do 10. so bile na telovadišču vežbe za popoldanski nastop. Ob 11. je bilo svečano razvitje naraščajskega prapora. Starešina žalskega Sokola br. Senica je po lepem govoru razvil prapor-, trboveljska sokolska (godba je pa zaigrala državno himno. Nato sta govorili še kumici sestra Kukčeva in s. Karčičeva. Naraščajnlk Starnol pa je s kratkim govorom prevzel prapor v svoje varstvo. Zatem je spregovoril društveni prosvetar br. Praprotnik. Po kosilu so sc začelo žgrinjati v Žalcu velike množice Sokolov iz vse Sav_njske doline, iz gornjegrajskega, slovenjgraške-ga in laškega sreza ter iz Celja. Ob 14. je krenil dolg sprevod Sokolov izpred Sokolskega doma skozi trg. Po vseh ulicah so tvorile špalir goste množice, ki so sprevod navdušeno pozdravljale in obsipale s cvetjem. Na čelu sprevoda je bilo 11 ko-njen kov, za njimi jc stopala četa vojske v polni vojaški opremi, nato sokelska godba iz Trbovelj, za njo pa cel gozd praporov 19 društev naraščaja in dece. Za prapori je korakalo župno starešinstvo. Sledili so 104 člani in 84 članice v krojili, naraščaj, gasilska godba iz Zabukovce, de-ca, člafli gozdne šole iz Loke pri Mozirju, člani in članice ter naraščaj v civilu. V sprevodu je korakalo nad 800 pripadnikov sokolstva. Ob 14.40 je prispel 2, avtomobilom lz Celja pokrovitelj in zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Stefanovič. Pričakovale so ga sokolske množice in mu priredile navdušen sprejem. Podpolkovnika Stefanoviča je v imenu Sokola v Žalcu pozdravil starešina br. Senica, želeč mu prisrčno dobrodošlico, nato pa žalski župan Vizovišek. Hčerka šolskega upravitelja br. Pivca mu jc po kratkem govoru izročila lep šopek. Gostje so nato krenili pred Sokolski dom, kjer je bil pred zastopnikom pokrovitelja mimohod. Gostje so zatem šli na teraso Sokolskega doma. Godba je zaigrala himno »Hej Slovani« in starešina je pozdravil zastopnika pokrovitelja podpolkovnika Stefanoviča in podal kratko zgodovino gradnje doma. Prisrčno je pozdravil tudi navzočnega sreske-ga podnačelnika Hartmana, župnega starešino br. Smertnika, vojsko, župana Vizo-viška in vso ostalo množico. S proslave je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. župan Vizovišek je v imenu trške občine pozdravil navzočne goste, za njim pa je društveni prosvetar br. Praprotnik podal zgodovinski pregled napor ov za gradnjo doma. ki so trajali več desetletij in ki so bili danes kronani z lepim uspehom. V imenu celjske sokolske župe je zbrano množico nagovoril župni starešina br. Smertnik. Nato je godba zaigrala državno himno, a zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Stefanovič je v kraljevem imenu proglasil Sokolski dom kralje Petra II. za otvorjen. Pevski zbor pevcev iz Žalca, Gotovelj in Petrovč jc zapel »Hej trubaču« in »Planula zora«. Sledil je ogled doma. Nnto pa je bil javni nastop, pri katerem so sodelovali vsi oddelki žalskega Sokola, ojačeni s Sokoli iz Celja, Gornjega grada in Slovenjega Gradca. Nastop je nad vse lepo uspel. Zaključni nastop je imela vojska, ki je improvizirala zelo efekten napad. Zvečer je bila razkošna razsvetljava novega doma. združena z ognjemetom. Po nastopu se je začela animirana zabava. Kako globoko je zasidran? sokolska misel v Žalcu in okolici, kaže dejstvo, da je današnjemu nastopu in slavju prisostvovalo nad 3000 gledalcev. Tudi sokolska četa v Laverci je istsel lepo uspel nastop Laverca. 6. avgusta Vztrajno in neumorno deluje sokolska četa v Laverci. še čisto mlada je. Prihodnje leto bo praznovala desetletnico svojega obstoja. Prav lani je v okviru Petrove petletke dogradila in otvorila lepo letno telovadišče v Laverci. Toda zaveda se, da delo še ni dokončano. Vztrajno dela dalje s svojim številnim in zavednim članstvom, nabaviti si hoče še nekaj prepotrebnega telovadnega orodja in napeljati elektriko v telovadnico in na oder. kjer vsako leto v zimskem času prireja igre. Danes je imela četa svoj redni letni telovadni nastop, ki je pokazal, da je tudi sokolska edinica na Laverci na tvojem mestu. Vsi nastopajoči oddelki so svoje točke podali odlično v zadovoljstvo številnega občinstva, ki ni štedilo s priznanjem. Po nastopu se je razvila prijetna nabava v senčnatem parku br. 0£""'nn. r uspeh naših letalcev Oblastni odbor ljubljanskega Aerokluba je lahko s svojo prireditvijo zadovoljen — Prehodne darilo kneza namestnika Pavla si je priboril Zagreb Ljubljana, 6. avgusta Vso Ljubljano so danes razgibale velike letalske svečanosti na ljubljanskem letališču. Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani je namreč združil prvi krožni let lahkih letal v Jugoslaviji s piopaganflno letalsko prireditvijo, ki naj bi bila nekakšna proslava 20-letnega delovanja na področju letalstva v Sloveniji. Krožni let, ki so se ga udeležila, samo zasefcftia letala in so jih vodili tudi samo zasebni letalci, se je začel že v soboto zjutraj od 7. in je trajal do 19. Tekmovalci so nato prenočili in so danes nadaljevali etapni krožni let ob 6., vsi pa so ob 15. pristali na skupnem cilju, na letališču v Ljubljani. Skupno je nastopilo 11 šolskih in športnih odnosno turističnih letal, ki so imela progo v dolžini od 600 do nad 1500 km. V r azpisu je bilo določeno, da se bodo tekmovalci ocenjevali z dveh vidikov, in sicer glede na točnost orientacije in pa glede na točnost izpolnjevanja že prej določenega časa in smeri za posamezne etape. Predsednik vlade na letališču že v zgodnjih popoldanskih uiah »e je vila iz mesta proti letališču ogromna množica ljudi. Večina si je zbrala pešpot, mnogi pa so se pripeljali s tremi posebnimi vlaki ali pa z avtobusi, že mnogo pred 15. uro, ko je bil določen čas prihoda tekmovalcev na krožnem letu, so množice obkrožile od vseh strani letališče. Ko so se v zraku pojavili prvi tekmovalci, je bilo navzočnih okoli 7000 do 8000 gledalcev, ki so nato vztrajali do konca prireditve, čeprav je vladala skoraj tropična vročina. Prireditev, odnosno začetek letalskih predvajani se je precej zamudil, ker so čakali na prihod predsednika vlade g. Cvetkoviča. ki je prišel ob 15.45 z ministrom za socialno politiko g. Rajakovičem, ministrom za kmetijstvo g. Besličem in vršilcem .dolžnosti prometnega ministra g. Kulenovičem. Med gledalci so bili dalje navzočni ban dravske banovine, ljubljanski župan in pa komandant vojnega letalstva divizijski general g. Jankovič. Navzoči so bili seveda tudi številni vojaški in zasebni najvišji letalski strokovnjaki, med njimi tudi ravnatelj Aerokluba g. Tadija Sondermajer. Prireditev je v vsakem pogledu uspela, ker so biie na sporedu zares prvovrstne točke. Ves spored se je naglo razvijal, še celo prenaglo, in je bilo skoraj težavno sledili vsem dogodkom z enako pozornostjo. Pt ireditelj ljubljanski oblastni odbor je storil vse, da je prišlo občinstvo na svoj račun. Treba pa je pripomniti, da je marsikdo pogrešal napovedovalca, ki bi po zvočniku sproti tolmačil gledalcem dogodke. Kdor ni imel pri roki sporeda, pa. ni mogel točno videt! in spoznati, kaj se godi v zraku, če ni tel strokovnjak. Prihod udeležencev krožnega leta Tečno ob 15. so sc na obzorju pokazale teme točke, ki so se vidno večale. Bili so to udeleženci krožnega poleta, ki so se na minuto točno začeli spilščati drug za drugim na letališče. Skupno je prispelo 10 letal in je torej izostalo samo eno. Ljubljanski udeleženec na športnem letalu dr Stane Rape je imel namreč danes pri pov-ratku iz Skoplja smolo. Letalo se mu je pokvarilo in je moral, čeprav brez nezgode, pristati v Kumanovem. Po pripovedovanju so imeli tekmovalci skoraj ves čas ugodno vreme, le na zadnji etapi, ko so se že bližali Ljubljani, so nekateri zašli med deževne oblake in so se že bali. da ne bodo mogli pravočasno prispeti na cilj. Pokazali so se pa prav dobre pilote in so srečno preleteli tudi to oviro. Divji zajec na mitingu Preden se je začel razvijati spored, se je pripetil prav nepričakovan dogodek. Nenadno je pridrvel od Zaloga na sredo letališča v dolgih skokih zajec, za njim pa lovski pes. Zajec se je Iprva spretno umikal zasledovalcu, naposled je pa zavil baš proti najgostejši trumi občinstva. ■ ' ' r ' " Kakor se je pokazalo, je bila to unoga zajka, ki ji je s svojo smrtjo rešila mladiče, ki so se pred psom poskrili v travi. Rezultati krožnega leta Rezultate udeležencev krožnega leta je izračunala posebna tehnična komisija strokovnjakov. Prehodni pokal kneza namest- nika Pavla si je priboril oblastni odbor Zagreb, ki je potem dobil tudi dolžnost, da prihodnje leto priredi to tekmovanje. Zmagal je g. Milan Heteny s spremljevalcem g. Pollakom na športnem letalu Puss-Moth, ki je preletel 1522 km dolgo progo v 9 urah 47 minutah 30 sekundah. Drugo nagrado, odnosno pivo med šolskimi letali, je dobil g. Simič s spremljevalcem g. Vu-kovcem na šolskem letalu Fizir NZ. Dobil je pokal oblastnega odbora Aerokluba v Ljubljani. V tekmovanju za najboljše športno letalo je zmagal oblastni odbor Beograd z letalom Fizir »Nebojša«, ki ga je pilotiral Drago-ljub Bojovič, spremljala pa sta ga Cari-čevič in Petrovič. Priboril si je pokal osrednje uprave Aerokluba v Beogradu. Ljubljančan Perdan dobil darilo vojnega ministra Po točnosti orientacije je bil najboljši oblastni odbor Ljubljana s šolskim letalom Fizir NZ, ki ga je vodil g. Franc Perdan s spremljevalcem g. Veselom. Za nagrado je prejel uro, ki jo je daroval minister za vojsko. Med športnimi letali pa je bil po tem ocenjevanju najboljši g. Anastasijevič (g. živanovič kot spremljevalec) na letalu SIM X iz Beograda. Po ekonomiji letenja je v skupini šolskih letal zmagal oblastni odbor Zagreb s pilotom g. Farbakom (g. Kos), ki ie dobil uro, darilo bana dravske banovine. Med športnimi letali pa je zmagal oblastni odbor Beograd z letalom SIM X, ki ga je vodil g. Radmilo Milenkovič (g. Jovo Princip). Prejel je darilo ljubljanskega župana. Nagrade so razdelili zvečer na banketu v Unionu. Naši vojaški letalci so mojstri! Občinstvo je nestrpno pričakovalo začetka mitinga. Pred hangarjem je čakalo veliko število vojaških in zasebnih letal, med katerimi so največja pozornost vzbujala zlasti oba lahka bombnika ameriške znamke Blenhcim, najmodernejše konstrukcije, ki jo trenotno uporabljajo v vojaške svrhe in ki imata akcijski radij 1000 km in lahko razvijata hitrost do 480 km na uro. Z nič manjšim zanimanjem se niso ljudje gnetli okoli lovskih aparatov, ki so l ili pripravljen za skupinske akrobacije Skupina devetih bombnikov Kmalu se je dvignila modra zastava — znak za start. Na letališču se je medtem že razporedila eskadrilja devetih bombnikov, ki so sicer nekoliko starejše konstrukcije, a še danes splošno v rabi za gotovo svrho zračnega vojskovanja. Po trije in trije so zagrmeli po letališču in so se nato naglo dvignili in y veliki višini krožili Y vojni formaciji nad letališčem. Tam blizu proge se je kmalu pokazal rdečkast dim, takoj nato pa rumenkastobel, ki sta naznanjala, da so bombniki odvrgli najprej zaži-galne. nato pa še plinske bombe. V skrbeh so letalski častniki motrili nebo, ki je bilo prevlečeno s težkimi oblaki, med katerimi se je tu pa tam videla sinjina. Občinstvo pač ni moglo slutiti, da tako vreme ni baš najprijetneje za letalce, ker morajo računati z menjajočimi zračnimi stru-jami, ki utegnejo biti izredno nevarne. Toda, spored se je odvijal nemoteno dalje in občinstvo sploh ni vedelo, koliko tvegajo naši vrli vojaški letalci. Ni se še pokazala rumena zastava, ki naj bi dala eskadrilji znak za spuščanje, že je oglušujoče zagrmelo: dvignila sta se oba dvomotorna bombnika, ki sta se nepričakovano naglo ločila od zemlje in sta zaradi svoje bajne hitrosti prav tako naglo zginila ljudem izpred oči. V veliki višini Izredna bitrost ni bila toliko ogazljiva^ Selet ko sta letela tik nad glavami, jc lahko sleherni občutil, kaj je prav za prav hitrost 480 km na uro. Vratolomne akrobacije lovcev Z oglušujočim brnenjem so pristajali nevarni ptiči, ki sicer niso tokrat nosili nevarnega tovora, hkrati pa so se že dvignila tri lovska letala znamke »Avia«. V višini okrog 700 m so začela, potem ko so se razvrstila v obliki klina, izvajati najrazličnejše akrobacije, da je gledalcem zastajal dih. Najprej so se vsa tri hkrati preobračala v loopingih, nato so se razvrstila v ravni črti in pokazala gledalcem tako imenovano smrtno kolo. In že so se spet razvrstila v prvotni klin, a so se takoj razpršila v obliki pahljače in se preobračala v vseh položajih, ki pridejo v poštev v borbi z nasprotnikom. Tu so bili letalci v svojem elementu in vsi smo lahko videli, da bodo, ko bo prišel zanje čas, v polni meri storili svoje dolžnosti. Akrobacij, ki so jih ti gospodarji zraka skorajda stresali z rokava, sploh ni mogoče opisati. Prenaglo so se odigravali pred našimi očmi najčudovitejši prizori. že sta se dvignili v zrak dve novi lovski letali. V znatni višini sta se obrnili na hrbet in v tem položaju krožili nad letališčem. Videli smo razen tega obračanje preko krila, dalje navpični dvig in nato s popolnoma zaustavljenim motorjem navpični padec ali tekoimenovani vri in še druge vratolomno-sti. Letala so pristajala in startala skoraj brez oddiha, vse to pa se je odigravalo v tako vzornem redu, da drugo drugega niso prav nič motila. Raznožnik se je postavil Nato so z dolgo žico privezali na motorno letalo jadralno, ki sta se dvignili v višave. Nekaj sto metrov nad našimi glavami se je jadralno letalo osvobodilo svojega vlačilca in je začelo zatem izvajati prav take akrobacije, kakor prej lovci. Letalo pa je tudi vodil naš največji mojster v tej stroki, učitelj jadralne šole na Blokah, g. Raznožnik. Po pristanku mu je predsednik vlade g. Cvetkovič navdušeno čestital, kakor si je dal že prej predstaviti tudi vse udeležence krožnega leta, ki jim je vsakemu posebej čestital. Spored se je končal s skoki s padobra-nom. Dve letali sta ponesli v zrak dva specialista v skakanju s padobranom. gg. ša-jiča in Atanoviča. Z napetostjo so ljudje pričakovali kdaj bosta odskočila. V višini približno 500 m je nenadno padla z letala tenjna točka, kmalu pa se je v sinjini po-vetilo nekaj belega in že se je padalo odprlo in varno nosilo drznega skakača proti tlom. Oba padobranska junaka sta srečno pristala, eden na letališču, drugi na železniški progi, slednji srečno v veliki meri tudi zato. da tedaj ni privozil noben vlak. Spored je bil končan in sledili so še poleti občinstva v šolskih in potniškem letalu. Do mraka so se ljudje v velikem številu vdajali užitku zračne vožnje in je večina prestajala svoj zračni krst. Množice so se počasi razhajale, višnjevi šport pa je nedvomno dobil obilo novih pristašev, s čt mer je današnja prireditev v polni me* dosegla syoj namen. \ * Zadnje ovire ianiih v Moskvi I RJdz Smig!y o Gdansku Po zadnjem poročilu angleškega veleposlanika Seedsa Je že dosežen načelni sporazum glede definicije indirektnega napada — Gre samo še za določitev nekaterih podrobnosti strani Sovjetske Rusije kot protiuslugo za angleško in francosko jamstvo baltskim državam. 2. Sodelovanje letalskih sil na vzhodu in zahodu. 3. Sodelovanje mornarice v Vzhodnem in Severnem morju kakor tudi na Črnem in Sredozemskem morju. nNaie stališče je jasno in končno veljavno, Na silo bomo odgovorili s silo!44 London, 6. avgusta, br. Danes je prispelo v zunanje ministrstvo poročilo angleškega veleposlanika v Moskvi Seedsa o zadnjem sestanku v Kremlju. iz tega poročila se vidi, kakor zatrjujejo poučeni krogi, da je prišlo tudi glede zadnje ovire za končni sporazum, to je glede definicije pojma indirektnega napada do znatnega zbližanja med stališčem Anglije, Francije in Rusije. Poročilo je zelo optimistično in napoveduje skorajšnjo sklenitev političnega pakta, čim zavzame angleška vlada svoje stališče k poslednjim ruskim predlogom. V bistvu ni več ni kake razlike med stališči Anglije, Francije ln Rusije. Vse tri velesile so si edine v tem, da morajo sodelovati, če bi bile ogrožene države, ki so važnega pomena za varnost in mir v Evropi. Jndirektni napad bi bil po mnenju vseh treh vlad podan tudi tedaj, če bi bila izbrana žrtev ali njena vlada tako izpod kopana ali ogrožena, da bi sc morala po zgledu Avstrije ali češke obrniti s »prošnjo za zaščito« na napadalca. Edina težkoča je samo še v tem, da se taKo delikatno vprašanje čim jasnejše definira, če se to ne bi zgodilo, bi vedno obstojala nevarnost, da se napadalec kakorkoli izmuzne. če pa bi bila definicija indirektnega napada preveč podrobno razpredena, bi obstojala nevarnost očitka, da se hoče mirovna fronta vmešavati v notranje zadeve drugih držav. To pa hočeta Anglija in Francija preprečiti. Nihče pa ne dvomi, da bo tudi glede tega v najkrajšem času doseženo soglasje in da bodo tako odstranjene zadnje ovire za sklenitev političnega pakta in s tem ustvarjen temelj za čim uspešnejša vojaška pogajanja. Program vojaških pogajanj Pariz, 6. avgusta. AA. DNB: »Excelsior« poroča, da se bo pri vojaških razgovorih v Moskvi govorilo tudi o problemih Daljnega vzhoda. Kot glavne probleme omenjajo: 1. Podporo Poljski, Rumuniji in Grčiji s Tudi Poljska bo pritegnjena k vojaškim razgovorom London, 6. avgusta. A A. »Sunday Times« izraža mnenje, da bo tudi Poljska dobila poziv za sodelovanje pri generalštabnih pogajanjih v Moskvi. Poljska bo morala dovoliti sovjetskim letalskim silam, da se poslužujejo njenih letalskih oporišč za bombne napade proti Nemčiji. Isti list trdi, da se bo v Moskvi obravnavalo tudi vpraša-šanje sodelovanja angleškega podmorskega brodovja s sovjetskim podmorničnim bro-dovjem v Vzhodnem morju. K rakovo, 6. avgusta- br. V proslavo 25-letnice, odkar so poljski legiomar#L pričeli borbo za osvoboditev Poljske, je bilo danes v Krakovu veliko manifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudi iz vseh delov Poljske. Svečanost je imela vsenarodni značaj. Po službi božji je bile veliko zborovanje, na katerem so bivši legionarji obnovili prisego zvestobe do poljskega naroda in svobodne države in se svečano zaobljubili, da bodo vedno, kadar bo to potrebno, doprinesli tudi največje žrtve za svobodo ln neodvisnost domovine. Glavni govornik je bU maršal Ridz-Smigly, eden izmed voditeljev poljskih legionarjev in najožji sotrudnik pokojnega maršala Pilsudskega. V svojem govoru je maršal Ridz Smlgly podčrtaj privrženost Poljske miru In mednarodnemu sodelovanju. Poljska je to svojo miroljubnost izpričala v času, ko je bilo to zelo nepopularno. Treba se je samo spomniti na sklenitev pogodbe z Nemčijo. Toda danes nastopa namesto sodelovanja politika sile. Na to pa je samo en odgovor: sila in moč. Mi cenimo mir, cenimo ga, kakor v»i drugi miroljubni narodi, toda ni je sile na svetu, ki bi nas mogia prepričati, da obstoja za nekatere pravica »vzeti«, za druge pa »dati«. Govoreč o Gdansku je maršal Ridz Smigly naglasil, da Poljska ni sprožila gdanskega vprašanja, niti ni ona kršila sklenjenih pogodb. Zato bo Poljska z vsemi sredstvi nastopila proti vsakemu direktnemu in indirektn«*-mu poskus« spremembe gdanskega sta-tuda in gdanskega položaja, o tem naj se nihče ne moti. Poljska je zavzela svoje končno veljavno stališče, ki je jasno in nedvoumno. Svoj govor je zaključil s prisego neomajne zvestobe do domovine. Zboroval ce je brzojavno pozdravil tudi predsednik republike Moscicki. V svoji brzojavki naglaša, da morajo legionarji pokojnega maršala Pilsudskega služiti vsem mlajšim generacijam za zgled junaštva in požrtvovalnosti v borbi za neodvisnost Poljske. Goring: Nemčija se ne plaši groženj Kitajci tepejo Japonce Japonska ofenziva v severni Kitajski se je po* polnoma izjalovila — Japonci so se morali z velikimi izgubami umakniti Črnking, 6. avgusta, br. »United Press« poroča, da se razvijajo v južnih delih pokrajine Honan krvavi boji. Kljub temu, da so vrgli Japonci v boj vse svoje razpoložljive sile. so Kitajci na vsej črti v ofenzivi in vedno hujše pritiskajo Japonce, ki se nahajajo zaradi katastrofalnih poplav v vedno bolj katastrofalnem položaju. Mesto Hualiotian na meji pokrajin Hopej in Honan so morali Japonci tako naglo izprazniti, da niti niso utegnili vzeti s seboj mrtvih, kakor to vedno delajo. Na bojišču so pustili 70 svojih padlih vojakov. Kitajci so začeli ofenzivo tudi proti mestu čienčiang v osrednjem delu pokrajine Hopej ob reki Han. Tudi na ostalih bojiščih so Kitajci zadnje dni dosegli pomembne uspehe. Kitajska armada, ki vodi borbe v severnem Hankovu, je odbila japonsko ofenzivo. Japonci so se morali z velikanskimi izgubami umakniti. Kitajci so zavzeli važno mesto Kinkang ob železniški progi Peking-Hcn-kov. Japonci, ki so pretekli teden pričeli ofenzivo in prodrli do Singkianga, so se morali zopet naglo umakniti. Kitajci so zajeli tudi 7 japonskih tovornih ladij, namenjenih za transport japonskih čet. Sedem japonskih ladij je naletelo v prekopu pri Anhsinu v srednjem Kiangsiju na kitajske mine. Pet ladij se je takoj potopilo, dve pa so Japonci zajeli. Nad 500 Japoncev je utonilo. Pejping, 6. avgusta. AA. Reuter: Japonske čete so bile poslane, da razčistijo juž-novzhodni del pokrajine Šansi, to je področje na zahodu Pejpinga, kjer so se pojavili številni oddelki kitajskih četnikov. Silni viharji in deževje, ki so za sedanji čas nenavadni, pa so spremenili vse področje v močvirje, ki onemogoča gibanje japonskih čet. Zadnje novice, ki so prispele v Pejping, potrjujejo, da dve japonski diviziji le z največjimi težavami vzdržujeta medsebojno zvezo. Še vedno dežuje in četniki prizadevajo japonskim četam hude izgube. Tudi v Mandžuriji jim prede trda Moskva, 6. avgusta. AA. Agencija Tas poroča: Vrhovno poveljstvo sovjetsko-mon-golskih čet je izdalo poročilo, da so sovjet-sko-mongolske čete v borbah od 26. julija j do 5. avgusta vzdržale na svojih borbenih črtah vzhodno od reke Kalhin. Vsi napadi japonskih in mandžurskih čet so bili odbiti s težkimi izgubami za Japonce. Istočasno je prišlo tudi do številnih letalskih borb: 28. julija so mongolsko-sovjetske letalske eskadre sestrelile 5 japonskih letal, 29. julija pa 32, medtem ko so jih same izgubile vsega štiri. 31. julija so Japonci ponovno izgubili pet letal, naslednjega dne pa še 2 letali. 2. avgusta je mongolsko-sovjetsko letalstvo bombardiralo sovražno letališče in uničilo 11 letal, medtem ko je 3. avgusta Japonska izgubila ponovno tri letala. Tega dne se samo eno sovjetsko letalo ni vrnilo na svoje letalsko oporišče. Dessau, 6. avgusta. AA. DNB: Maršal Goring je govori! snoči pred 8000 delavci v Junkersovih podjetjih. V svojem govoru je dejal med drugim: Z one strani kanala še vedno čujemo govore in grožnje, da bi preplašili nemški narod. Anglija je ona država, ki je sklenila, da ponovi dramo iz leta 1914. da bi mogla Nemčiji diktirati mir, slabši od onega v Versaillesu. Le eno se je v temelju spremenilo. Mi vsi smo danes prežeti goreče in enotne volje, da se ohranimo, in da nikdar več ne dovolimo, da pride do novega versajskega miru. Mi ne ogrožamo Anglije, toda če ona misli, da se nam lahko povsod postavi na pot, mo- ra sama prevzet? odgovornost za mir. Grožnja, da bi se Nemčija ponovno z blokado sestradala, ne bo uspela, ker bo Nemčija to pravočasno onemogočila. Ob koncu hočem povedati še sledeče: Nočemo vojne. Jaz jo dobro poznam in se zavedam, da vojna predstavlja največjo odgovornost, ki jo lahko prevzame kak državnik. Če se kljub temu tako oborožujemo, delamo to samo zaradi tega, da bi mogli zmagati v borbi, ki se nam bo vsilila. V bodoče ne bomo nič več dovolili, da bi se nam odrekale kakršnekoli življenjske pravice. Nam ne imponirajo niti grožnje niti ljubavna pisma. Vsebina novega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo Izkoriščanje povečanih kontingentov bo odvisno od razvoja plačilnega prometa in stanja italijanskega tržišča Beograd, 8. avgusta. AA. Četrto zaseda- da se bo bodoči obseg italijansko-jugoslo- nje italijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora je končano, in je bil 3. avgusta podpisan že protokol o sklepih tega odbora. Dokumenti, ki so bili podpisani v Rimu, predstavljajo protokol o sklepih četrtega zasedanja, dodatek h trgovinski pogodbi odnosno tarifnemu delu te pogodbe in sporazum o razširjenju ita-lijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe na Albanijo. Pri tej priliki je dal trgovinski minister g. Jevrem Tomič naslednjo izjavo: Brez dvoma je od vseh sporazumov, ki so bili podpisani v Rimu ob zaključku 4. zasedanja italijansko-jugoslovan. stalnega gospodarskega odbora, najvažnejši protokol o delu in sklepih tega odbora. Te protokol obsega nov načrt izmenjave gospodarskih dobrin med obema državama. Pred nekaj meseci je bil zabeležen preokret v trgovinski bilanci med Jugoslavijo in Italijo. Medtem ko smo bili dotlej vedno aktivni v trgovinskem prometu z Italijo, je Italija letos prešla nasproti naši državi v aktivni saldo. Z ozirom na to, da so naši trgovinski odnošaji z Italijo urejeni na osnovi ravnotežja, je to novo stanje ustvarilo možnost za povečanje našega izvoza v Italijo tem prej, ker kaže plačilni promet istočasno tendenco nadaljnjega pasivnega salda za nas. Zaradi tega si je stalni odbor postavil za cilj. izdelati nov načrt izmenjave blaga, ki predstavlja v bistvu povečanje italijanskih uvoznih kontingentov za naše blago. Tako je določeno da se skupna vrednost kontingentov za jugoslovansko blago v znesku 258 milijonov lir zviša na skoraj 400 milijonov lir, kar predstavlja povečanje za 60 odstot. nasproti prejšnjemu staniu. Ta novi načrt se naslanja na predpostavko, Krvavi spopadi v Mehiki Revolversko obračunavanje med političnimi nasprotniki — Atentat na voditelja opozicije vanske trgovinske izmenjave gibal na vi šjem nivoju, kar je treba vsekakor pozdraviti kot koristno za gospodarstvo obeh držav. Seveda se bo ta načrt lahko izvedel le tedaj, če bosta plačilni promet in stanje italijanskega tržišča to dopustila. Potrebno je omeniti, da obsega povečanje kontingentov v glavnem naše tipične izvozne predmete. Tako je n. pr kontingent za živino povečan na 85 milijonov lir, za les na 125 milijonov lir, za žito na 9 milijonov lir Itd. Omembe vredno je. da je prišlo tudi ureditve nekaterih naših carinskih postavk, kar je bilo treba izvesti glede na današnje stanje naše industrije. Brez dvoma je bilo to doseženo spričo tesnega sodelovanja, ki obstoja med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem polju. Pri tej priliki lahko ugotovimo, da je bilo gospodarsko sodelovanje med obema državama že poprej na solidnih temeljih in bo prišlo sedaj še do močnejšega izraza. Od tega lahko pričakuieta obe gospodarstvi le koristi. Rezultati rimskih sporazumov se lahko smatrajo kot prirodna posledica sodelovanja med obema državama. kar nam daje za bodoče upanje, da se bedo medsebojne trgovinske in gospodarske vezi še okrepile Barcelona, 6. avgusta. AA. Havas: Nemško letalo, ki se je včeraj ponesrečilo pri Hospitaletu, je bilo tromotorno potniško letalo, ki je obratovalo na progi Berlin-Ma-drid. Letalo je zaradi megle zašlo in je treščilo v skalovje v planini Siere Laverije. Desno krilo letala se je odtrgalo, pri čemer je nastal pežar, ter je letalo goreče padlo na tla. Pod razvalinami letala so našli sedem trupel, med njimi 2 ženski, katerih identitete še niso mogli ugotoviti. Krvavi spopadi emžzrfgl M ex i c o City, 6. avgusta, br. Včeraj popoldne je prišlo sredi mesta do pravcate bitke med pristaši vlade in pristaši opozicije. Večja skupina je napadla voditelje opozicije polkovnika Bollvara Siero in začela streljati nanj in na njegovo spremstvo. Spremljevalci polkovnika Siera so odgovorili z revolverji, tako da je nastala krvava bitka, v katero je posegla tudi policija. V spopadu sta bila dva napadalca ubita, polkovnik Bolivar Siero pa je bil tako hudo ranjen, da so ga nezavestnega pripeljali v bolnišnico in bo najbrže podlegel poškodbam. Zadet je od petih krogel v prsa in trebuh. Policija je v zvezi s tem atentatom izvršila številne aretacije in je med drugimi zaprla tudi generala Rafaela Carde-nasa in več članov glavnega odbora konsti-tucionalistov. Dogodek je izzval v mehiških političnih krogih veliko razburjenje in kaže, da so postali notranjepolitični odnošaji — v nemali meri tudi zaradi propagande iz inozemstva — skrajno napeti. Vlada je imela izredno sejo, na kateri je pooblastila notranjega ministra za izredne ukrepe za ohranitev reda in miru v državi. Boje se namreč, da bo zaradi tega atentata tudi v drugih krajih prišlo do krvavih spopadov med političnimi nasprotniki. Predsednik vlade o bližnjih dogodkih Ljubljana, 6. avgusta O priliki današnjega letalskega mitinga na letališču so se novinarji obrnili na predsednika vlade glede notranjega političnega položaja. G. Cvet-kovič je prvotno odklanjal vsako izjavo, češ da na športni prireditvi ne bo govoril o politiki Končno pa je le odgovoril na nekatera vorašania. ,«. -4 -t * * . ^ J * Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? Vlada narodne obrambe na Holandskem Haag, 6. avgusta. AA. Havas: Jonher de Geer, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade, nadaljuje pogajanja in hoče sestaviti vlado narodne obrambe. Predstavniki 6 politični strank, ki predstavljajo skoraj vse stranke, ki so zastopane v parlamentu z izjemo narodnih socialistov in komunistov bi morali stopiti v novo vlado in sicer: katoliki, protirevolucionarci, krščanski tradicio-nalci, liberalni demokrati in socialisti. K sodelovanju bo pozvano le desno krilo socialistične stranke. Van de Tempel bi stopil v vlado kot minister brez resora. Če bi moral odstopiti od sestave vlade na širši osnovi, bi se de Geer zadovoljil s sestavo parlamentarne vlade izključno desničarske orientacije. Ta vlada bi se le malo razlikovala od vlade Colijna. Maribor v znamenju Mariborskega tedna Maribor, 6. avgusta Veliko zanimanje za Mariborski teden Maribor je dobil včeraj in danes ob velikanskem navalu tujcev in gostov naravnost velemesten obraz. V središču mesta živahno vrvenje, po lokalih gneča, na prostorih Mariborskega tedna razgibano valovanje množic, ki so si z zanimanjem ogledovale letošnje prireditve in pomembne razstave v okviru Mariborskega tedna, kjer je poskrbljeno za vse. za resno in veselo, za dobro in prijetno, pa tudi za humor, ki ga ima to pot v zakupu družina okoli »To-tega lista«. 2e prvi dan Mariborskega tedna je bilo na razstavišču preko 10.000 ljudi. Med temi jih je bilo precej od onstran meje. Zunaj na prostoru SK Železničarja pa so naše narodopisne skupine pred izbranimi odličniki in večtisočglavo množico z velikim uspehom prikazovale zanimive festivalske prizore. Vsi vlaki, ki so prispeli v Maribor, so bili natlačeno polni in so prihajali zaradi tega s precejšnjimi zamudami. Tudi poseben vlak je bil popolnoma zaseden. Tako je vsa ta množica ljudstva vtisnila praznično okrašenemu Mariboru značilen pečat. Slikovitost programa Mariborskega tedna pa so povzdignile še neštete napovedane prireditve današnje nedelje. V središču vseh teh prireditev je bil Festival slovenskih narodnih običajev plesov, iger in narodnih noš. V pestrem sprevodu so korakale danes narodopisne skupine z godbo na čelu po Kopitarjevi ulici. Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg in odtod proti Tržaški cesti na stadion SK Železničarja, kjer je bila v navzočnosti več tisoč gledalcev ponovitev obilnega festivalskega sporeda. Dobrega razpoloženja ni prav nič motilo precej vetrovno vreme, pa tudi dež ne, ki se je prvič vlil okoli poldneva. Obilni spored pa je povzročil, da se je podajanje posameznih točk nekoliko preveč zavleklo, tako da bi kazalo v bodoče strniti izvirne točke z izločitvijo vseh onih nasto- plesači, ruse, valeki, kluči. kurenti, rabo-li, zlodeji, medved, kokotiči-piceki, potem Panonci iz Beltincev s svojimi mešterski-mi in gostuvanjskimi plesi ter obrednim kolom »Marko skače«, pa tudi belokranjski Zeleni Jurij, s svojim izredno dramatičnim sprevodom, kresnice, kola. most. rešetca. robčeci, kurji boj, turn, vse je bilo deležno navdušenega aplavza. Ogromen odziv iz vrst vseh slojev prebivalstva pa je moral prepričati, kako pomembna je bila ta pobada, ki naj poživlja stike med meščanstvom na eni strani in našim kmečkim ljudstvom kot nosilcem naših folklornih dragocenosti, na drugi strani. Lovske strelske tekme, dravska regata V okviru prireditev Mariborskega tedna so se pričele davi na radvanjskem vojaškem strelišču lovske strelske tekme za pokal mariborske mestne občine, ki so trajale ves dan. Tekem so se udeležili naši najboljši mariborski strelci, ki so znova izpričali svoj sloves in strelsko izvežbanost. Vzdolž Drave pa je bila danes dopoldne ob 9. dravska regata čolnov vseh kategorij s startom na Mariborskem otoku. Lepo uspelo regato je priredil Studenški športni klub. Ta prireditev je dala pobudo za poživi j enj e tega lenega vodnega spor ta. Obe prireditvi sta privabili številno občinstvo. Prav tako pa tudi jadralno tekmovanje, ki bo trajalo ves teden. „Voda s planin44 v Rušah V okviru proslave Mariborskega tedna je bila danes v nedeljo popoldne v naših sta-roslavnih Rušah na tamošnjem sokolskem letnem telovadišču krstna predstava zabavne ljudske komedije »Voda s planin« v štirih dejanjih, ki sta jo spisala Plaovič in Djakovič. Nacionalno občinstvo je sokolsko gledališče popolnoma zasedlo in z velikim zanimanjem sledilo poteku živahne veseloigre. Krstni predstavi je prisostvoval tudi avtor Plaovič, ki je prejel v znak priznanja lep venec, dočim se Djakovič ni mogel udeležiti današnje proslave. Posebno odlične kreacije so podali Toplak kot župan, Janko Friček kot Lipnik, Sornik kot tajnik, Janko Fridl kot Nikok in Medved kot učitelj. Današnja predstava je potrdila velik sloves, ki ga uživa ruška sokolska družina. Tombola za Počitniški dom kraljice Marije Na Trgu svobode jt bila danes popoldne ob ogromni udeležbi dobrodelna tombola, ki jo je priredilo Žensko društvo v Mariboru v korist Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Prvo tombolo, in sicer stav-bišče v izmeri 550 m- za družinsko hišo z vrte n v Studencih pri Mariboru, je dobila služkinja Zinka Žniuarjeva. Frankopanska ulica 20, drugo tombolo (moderno kompletno spalnico za dve osebi iz trdega lesa) delavka Pavla Ronerjeva iz Bistrice pri Rušah, tretjo (motorno kolo) pa brezposelna natakarica Franja Komiševa s Koroške ceste 25. Četrta tombola je bil pogrezljiv šivalni stroj, ki ga je dobil šofer Martin Babič. Klavirsko harmoniko je dobil vojak Peter Gabrič, kmečko opremo Gašper Osat, akademik iz Ljubljane. Razdeljenih je bilo še šest koles in mnogo drugih dobitkov. Vsega skupaj so bila razdeljena darila v vrednosti nad 50.000 din. Tragična smrt Lovski čuvaj Ivo Rajko od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah se je z lovsko puško ustrelil v glavo. Bil je pri priči mrtev. Vzrok samomora ni ugotovljen. Odvetnik žrtev žeparja Mariborska policija je sicer že pred Mariborskim tednom polovila znane glavne žeparje. Zato pa se skušajo uveljaviti manj znani žeparji. Njihova žrtev je postal mariborski odvetnik dr. Vinko Rapotec. ki mu je drzen zlikovse izmaknil denarnico, v kateri so bile razne listine in okoli 300 din gotovine. Pobegnila sta 141etni krojaški vajenec Franc Kacjan s Pobrežja in 151etna Angela Kosova iz Lim-buša ter se nista več vrnila. Starši so v skrbeh za usodo svojih otrok. O zadevi so obvestili policijo, ki poizveduje zdaj za pobeglima r^^irnma Uspel pevski praznik v Rogaški Slatini Pevsko društvo „Sloga" je praznovalo is letnico Rogaška Slatina. 6. avgusta Naše lepo zdravilišče Rogaška Slatina i je danes imelo pevski praznik. Agllno pevsko društvo »Sloga« je proslavilo 15- j letnico obstoja. Na to proslavo je pozvalo tudi bratska društva, ki so se odzvala v lepem Številu. Pevsko društvo »Sloga« vodi že 10 ret g. šentjurc, ki ima poleg ostalih funkcionarjev največ zaslug, da je današnja proslava tako lepo uspela in da se je tudi mednarodna publika, ki je v Rogaški Slatini, prepričala, kako visoka je pevska kultura v naših pevskih podeželski zborih. Z vlaki došlm go6tom je Rogaška Slatina priredila zelo prisrčen sprejem, nato pa se je razvil sprevod do Zdraviliškega doma, ki so ga domačini in zdraviliški gosti toplo pozdravljali . Ko so združeni pevski zbori zapeli Adamičevo »Zdravico«, je ravnatelj zdravilišča g. Gračner poz-dravil zbrane pevce, poudarjajoč kulturne naloge, ki jih vrše zlasti naši podeželski pevski zbori. Mogo- čno je nato zadonela pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«, ki jo je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem. Koncert v Zdraviliškem domu je otvo-ril s slavnostnim govorom predsednik Sloge g. šentjurc. V svojem govoru je naslovil prvi pozdrav našemu mlademu kralju Petru n., kar je izzvalo viharno vzklika-nje zbrane množice kraljevskemu domu. Nato je še pozdravil razne zastopnike. V odmoru zelo uspelega koncerta je predsednik Jugoslovenske pevske zveze dr. Mi-lašinovif izročil posameznim članom »Sloge« odlikovanja, in sicer so dobili: Stanko Šentjurc in Karel Fiper zlato, Matevž Zertek in Karel Drofenik srebrno. Albin Podjavoršek in Eoris Ferlinc pa bronasto pevsko kolajno. Koncert je odlično uspel. Popoldne sta bila pri Sokolskem domu pevski tabor in pevska veselica. Tabor je otvoril z lepim govorom predsednik g. šentjurc. Tabor in veselica sta spet pokazala, kako priljubljeni so naši pevci med narodom. šest vagonov kovancev je prispelo v Ljubljano Ljubljana, 6. avgusta Pred Narodno banko v Knafljevi ulici sta se nocoj kmalu po 20. ustavila dva velika tovorna avtomobila in dva transportna voza, ki so bili vsi polni zabojčkov, v katerih so novi kovanci, ki pridejo kakor znano 16. t. m. v promet. Pred Narodno banko se je zbralo precej radovednih gledalcev, med katerimi so si mnogi na tihem želeli, da bi Beograjski gledališki umetniki v Ljubljani Ljubljana, € avgusta Snoči so beograjski gledališki umetniki na vrtu restavracije Zvezde priredili hu-moristični večer, ki je privabil na prostrani vrt mnogo publike. Občinstvo se je dve polni uri imenitno zabavalo. Nastopili sta prvakinji beograjskega pozorišta žanka Stokičeva in Ljhbinka Bobičeva skupaj s Baadan ^^^»^iriifVr vsaj majhen zabojček tovorni avtomobil špe dicijske tvrdke Turk zapeljal na njihov dom. Toda dva orožnika, z nasajenima bajonetoma sta kakor Cerberja čuvala zaklad, ki mu ni nihče smel preveč v bližino. Zaloge kovancev so uslužbenci polagoma znosili v tresorje in safeje Narodne banke. Kakor čujemo, je prispelo v Ljubljano okrog šest vagonov novih kovancev. kolrko prav odttftnih komičnih točkah. Bo-bičeva in Bojgatinovič sta najprej predvajala šalo sJ?rvo poročno noče, ki je zaradi svojega zdravega humorja razveselila vso publiko. Nato se je pojavila Stokičeva v improviziranem monologu o kmetici, ki je prišla v Beograd, nato pa je improvizirala šalo o pijani perici Peli Večer je bil zaključen z uspelo točko iz kame) ter naravne kopeli ▼ reki Savinji. — Avtogaraža v hotelu. Avtotaksi na razpolago. CENE: Prod sezono ta po sezoni s sobo m celotno penzijo, t. j. od 1. septembra do 30. junija, 45—50 din; v glavni serom, t_ j. v mesecih julij in avgust, 50—60 din. UPRAVA HOTELA »SAVINJA«, LAŠKO Savinjska soteska pri Rimskih toplicah v času, ko je stekla mimo prva železnica Te dni poteka 90 let, odkar je od Celja skozi Savinjsko sotesko in dalje ob Savi pr<*i Ljubljani stekla južna železnica. Takrat je Zidani most dobil šele svoj pomen, čeprav je naselbina sama že zelo starega porekla. Vse kaže, da so že Rimljani imeli tu svojo postojanko, v srednjem veku pa je to važno prometno postojanko obvladoval utrjeni grad Klausenstein, zgrajen vrh strme skale tik nad današnjim kolodvorom. Le novejše zgodovine je zanimanja vreden griček, ki se nahaja na desnem bregu Save: stara vera govori, da je Primož Trubar, ki je bil župnik v sosednji Loki, svojo krivo vero oznanjal s propovedmi na njem. V bregu nad izlivom Savinje je železničarska naselbina »Maj-lartd«, ki je dobila svoje ime po italijanskih delavcih, katerih množica je bila zaposlena pri gradnji železnice. Delavci so si v bregu postavljali lesene barake za zasilna bivališča, domačini iz okolice pa so jih zasmehovali češ: lej jih no, cel Majland (tako se po nemško reče Milanu) bodo sezidali! ralo nuditi kopališče in zdravilišče tega slovesa, __ In vedno ponovno se zopet pojavlja misel ustanovitve velikega modernega hotela v Laškem, kateremu naj bi OUZD dal na razpolago brezplačno termalno vodo in tudi stavbišče, ker ga drugod ni dobiti. Ako je OUZD omejil število gostov v korist svojemu članstvu in s tem odvrnil veliko število tujcev, je dolžan na drugi strani to zopet popraviti. Mnenja smo, da bi pri OUZD našli dovolj umevanja za tak načrt in gotovo je, da bi tak hotel, ki bi se mu moral dati še prost bazen s termalno vodo, uspeval nadvse sijajno, ne samo v korist Lalškemu, marveč celotnemu našemu gospodarstvu. Za delo in mir Ko zaključujem, se moram dotakniti tudi onega nesrečnega strankarstva ta nezdravih političnih razmer, ki so privedle tako daleč, da se je razvijajočemu se mestecu in kopališču in letovišču Laškemu obesila velika kmečka občina Marija gradeč, ki naj zdaj živi od Laščanov. Razvoj Laškega je s tem zavrt dotlej, doki o r bo ta komasacija trajala, saj vsakdo ve, koliko smisla imajo kmetje in njih konjunk-turni obeski za potrebe modernizacije naših kopališč in mest in za pospeševanje tujskega prometa. Marijagradec bo težka cokla Laškemu, dokler ne bo pametna uvidevnost privedla odločujočih činiteljev cto objektivnega reševanja takih zadev. pri Preboldu. Krasno izvedena cesta drži v lepih gozdovih onstran Mrzlice. Potrebna bi bila le še zveza te ceste od Podmeje preko Svin na Ostenk. Dobre volje ni v Ljubljani in ne razumevanja in uvidevnosti za potrebe podeželja tostran Save, bivša štajerska igra vlogo Motiv iz zdraviliškega parka v Laškem rambolov na tej cesti naravnost strahotno. Od 40 do 50 manj ali bolj težkih nesreč se pripeti vsako leto na progi od Laškega do Zidanega mosta. Velike so materialne žrtve, mnogoštevilne tudi človeške. In vendar se ne more krivda naprtiti voznikom, marveč edinole zgoraj navedenim nedo-statkom, ki obupno kričijo po odpravi. Že bivši podban dr. Pirkmajer je spoznal važno vlogo, ki jo naj igra ta cesta v zvezi dravske s savsko banovino in neprestano se je trudil, da bi cesta prešla iz banovinske v državno upravo. Njegova prizadevanja pa žal niso imela uspeha in šele v letošnjem letu se je raztrosila vest, da se je posrečilo posl. Mihelčiču doseči prevedbo te ceste v državno upravo, že več ko pol leta je preteklo od takrat, pa na progi ni čutiti nikakega zboljšanja. Začeta preložitvena dela v šmarjeti—Rimske toplice že eno leto počivajo, rekonstrukcija pod Rimskimi toplicami stoji nedovršena in daje le priliko še hujšim nesrečam, ožine se" ne odpravljajo, ovinki ostajajo taki kot so bili. Skratka, povsod naletimo na gluha ušesa. Kako dolgo bo trajalo še to omalovaževanje tako važne prometne žile, ne vemo. Notranje omrežje okraja Pa tudi ostale cestne proge našega okraja niso v dobrem stanju. Cesta iz Rimskih toplic proti Jurkloštru, ki izkazuje jak promet, nima zadostne nege od strani cestnega odbora. Odpraviti je treba ožine, cesto pa primerno zvezati s progo na Sevnico in z ono preko Dobja proti šmarske-mu okraju. Cesta z Zidanega mosta proti Hrastniku se opušča, ker je njena razširitev zaradi železniške proge nemogoča in neuporabna za avtomobilski promet. Vedno bolj se uporablja zaradi tega cesta iz Pepelke. Kdor je imel priliko gledati ceste po bivši Kranjski in kdor jih primerja z našimi cestami, bo nehote čutil utemeljenost take presoje. Mi v laškem okraju se še vedno spominjamo bivših okrajnih za-stopov, ki so storili toliko dobrega, ker so domači denar investirali v domače potrebe. Kako drugače je danes, ko se naravno bogastvo našega okraja uporablja vsepovsod, samo ne doma. Poglavje o železnici Ko govorimo o cestnem prometu in o zapostavljanju bivše štajerske, se spominjamo tudi na neugodne železniške zveze. Proti Gorenjski in Kranjski hitijo iz Ljubljane izletniški, kopalni vlaki, o naših Rimskih toplicah pa noče Ljubljana ničesar slišati. Zato jih pa obiskujejo Zagrebčani. In vendar bi tudi Ljubljančanom prijale proste kopeli v termalnem bazenu in prekrasna šetališča, ki jih imajo naša kopališča, železniška zveza proti Ljubljani je zelo neugodna, saj ni v času od 20. ure do 4. ure zjutraj, torej celih 8 ur, nobenega vlaka iz Laškega proti Ljubljani. Pa tudi v smeri proti Celju manjka nočnih osebnih potniških vlakov. Ali bi se ne moglo priklopiti tovornem vlaku štev. 554, ki odhaja iz Laškega proti Celju ob 5.45, dva osebna vagona do Celja? Potrebe pošte O enakih prometnih nedostatkih moramo govoriti tudi v poštni službi. Pri tujskem prometu, kakor ga izkazuje Laško, bi v času sezije, t. j. od 1. junija pa do 30. septembra, bilo uvesti uradovanje v tele-grafsko-telefonski službi od 7. ure zjutraj do 21 ure zvečer, za kar bi bila potrebna primerna pomnožitev uradniškega osebja, Učinkovita moč radioaktivne termalne vode 370 za bolezni: kronične revmatizme vseh vrst, kronična obolenja črevesja in ožilja, ishias, ženske bolezni, arterioskleroza. Zdravljenje pod stalnim nadzorstvom zdravnika. Diatermija, elektrotera-pija, obsevanje Od 1. septembra pavšalne cene: 20 dni Din 1.100.-, 10 dni Din 600.-(hrana, stanovanje, dnevno 1 kopel, zdravniški pregled, občinska taksa). — Kopanje v Savinji, park, krasni sprehodi. Zahtevajte prospekte! S Jtadic - TSherma Hašfeo Gelč Jontesova: Sabino jutro Ležala je na postelji in gledala, kako vstaja dan: čisto počasi medlo. Nekaj pošastnega, na smrtno uro jo je spominjalo to tihotapljenje jutra v noč. Gledala je skozi mrak v okno; v to, kako se dela jutro: težko ji je bilo in jokala bi. Jutro je ni potolažilo, še bolj je pritiskalo vanjo tisto, kar se je v teku noči zajedlo vanjo: težka vest, bojazen pred jutrom. še manj jo skuša potolažiti moški, ki spi ob njej. S prosečimi, tolažbe željnimi očmi se obrača od jutra k njemu. In tako leži nepremična, z zapirajočimi se vekami, zakaj trudna je. Čaka, da se vzbudi moški, ki j—- ----- -T leži ob njej. V teh urah, ko se dela jutro, ji je bilo, da bi jokala: premetavala se je, da bi prekinila to morečo, bučno tišino, da bi se zbudil on. A on se ne zbudi, ker je truden in spi, ko da je ubit. Premišlja: Zakaj ne more tudi ona takole spati. Zakaj mora bedeti in gledati, kako on utešen spi in ne ve za jutro. Zakaj samo ženska čuti, četudi je še tako pokvarjena, ob neki uri, kako vstaja jutro. Mar zato, da jih čiststa jutra dodobra iz-biča: nečistnica glej! Sklanja se čez njega: gleda njegov obraz. Miren, utolažen smehljaj je razlit čezenj: skoraj da je tako miren in dober, kakor obraz spečega otroka. , J | \ > < i 1 i * Vf* . ' , * ^► 4 -A * \ - , n » W Vlegla se je in prisluškujoče čakala: zakaj, zdaj so jo začele že moriti nove skrbi: kako se bo izmuznila iz hiše, da je ne bodo videli in zaslutili njenega greha. S širokimi očmi je strmela v strop: obstala je. Na stropu je ždela ogromna senca, čisto narahlo se je premikala: Skočila je pod odejo in se oklenila njega. — Kaj je? je preplašen zašepetal. — Meni se zdi, da nekdo tiči v sobi, njegovo senco sem videla na stropu. — To ni nič, zaspi, je rekel in ji objel telo, kakor, da je otrok, ki se boji hudega, on pa mati, ki ga bo varovala, ji je bilo, in tesno se je stisnila k njemu. Hvaležna, neskončno hvaležna mu je bila za to njegovo nežnost, še premakniti se ni upala, da ga ne bi zbudila iz njegovega novega spanja. Toda mučila jo je misel: vstati bo potreba. Nekdo je odklenil: vrata so zaškripala. Zbudila ga je. — Da, pozno sva se zbudila; nerodno je to, je šepetal. Zagrizla je zobe v usta, naslonjena na rokah je klečala. — Lepa si, ji je objel prsa, toda jih je spustil: ne smeva se igrati več, zdaj morava vstati. In ne da bi se še ozrl vanjo, je vstal: zelo suhoparen človek je bil to zdaj, kakor je slutila, da bo za njo suhoparen ves naslednji dan. Težko je bilo vstati v tuji sobi, kar obležala bi, in naj bi jo pustil zaklenjeno tako do noči: v temi bi odšla domov. Zakaj, kakor da je težko bolna ji je bilo: tako bi ležala kar tukaj, zaprta pri zagrnjenem oknu, da bi je ne videli ne ljudje ne dan. Oblačila se je počasi obotavljajoče. Gospod se je oblačil mirno in naglo, kot da se prav nič ni zgodilo to noč, je bil hladnokrven. Se težje ji je bilo, ko je pogledala to hladnokrvnost: z njo je bilo vse težje: če U bila moči vedela, da bo jutro tako težko, bi ne bila šla z moškim v sobo. Stala je ob postelji še vedno bosa in ga gle- dala: to ni bil več ljubimec. Eleganten gospod je bil, nedostopen, brezprimemo ošaben: skoraj se ga je že zopet zbala. Razmišljala je: kako, da je človek v noči tako čisto drugačen. Zakaj to sta bila dva človeka: človek v noči ni človek, ko pride na dan. In potem pot domov. Iz enega predmestja v drugo. Peljala bi se, toda svežega dvodinarskega novca si ne upa pokazati jutru: takoj bi vedeli kako je z njo, kje ga je dobila: dal ji ga je za vožnjo. Nihče ne bi verjel, da ji je dal dva dinarja samo zato, ker ni hotela vzeti stotaka; da ga je vzela le kot od prijatelja, ne od ljubimca. In peš je hodila iz enega konca periferije na drugega, trije kilometri. Težko je hodila, napeta je bila, da ji Ja obleka naenkrat v tem jutru postala pretesna. še dihati, niti hoditi ni mogla več; takole betežna bi postala, če bi postala mati, je pomislila in se ozirala v svoj napeti trebuh v ozki tenki obleki. Bala se je ljudi in je gledala v stran, ko so hodili mimo: zdelo se ji je, da gledajo na njo ne-čistnico s posmehljivimi očmi, ker so spoznali na njenem životu njeno nemarnost. Hotela je pohiteti, a ni mogla. Nekje na stavbi so že delali delavci: instinktivno jo je spreletel strah ob misli, da mora mimo. Kakor da jih ne vidi, je šla mimo ta čakala: slutila je, vedela je določno, da se bo nekaj zgodilo, prav ko bo šla mimo stavbe se bo zgodilo. Vedela je, da stoji na odru mlad delavec nepremično in jo gleda .Kri ji je lezla v glavo. Čakala je: Zdaj se bo zgodilo. In res: delavec je za* kašljal, nato je rekel: — No cipica. NI aa ozrla: vroče ji je bfio, četudi je bilo sveža jutro. Jauna tribuna Pse na vrvico, sicer kazen! Ljubljana uživa žalostni sloves živalim skrajno neprijaznega mesta, kar dokazuje že samo dejstvo, da je mesto -— - — _ '— na verigo pripete pse pustilo sKoroda neobdavčene "t T i < J ' $ ■• f I i i i'tf ' *r * ^ i i t { , i i lili i t i f K h ', Najnovejša odredba., da psov ni dovoljeno puščati prostih niti ne v tivolski — gozd, t. j. na gmajno, samo nadaljuje tendence —sistema. Povsod pred mestnimi vrati se takorekoč prično lovi in razni streljači so vedno pripravljeni postreljati magari najbolj dobrodušnega bernardinca, ali bojazljivega pinča, če bi stopila le par čevljev preko cestnega roba. Tudi na Rožniku so ljudje, ki jih še vedno niso pometali iz lovskih društev, uvajali slične praktike in res čudo je, da ne tudi na Gradu ali celo v Zvezdi, kamor se je, kot se je že ponovno pripetilo, zatekel kak zajček. Sedaj je vendar pamet zmagala toliko, da se je izrečno prepovedalo, kar je iz varnostnih ozirov sicer samo ob sebi umevno, da je streljanje odnosno lov v šišenskem hribu prepovedan. Za to naredbo ima oblast nesporno pravico. 5T r t t \ t f . r » t \ finiTMU1 JV' » i »,' M' ' ■ 'i »'''i |'V f ¥ (J r t t t t l l I t't L ■ *V i i g tli' « l i k d I ze pot lz Bellevueja proti švi-carijl ni docela izpeljana po mestnem svetu, niti parcele ob severni in vzhodni strani šišenskega vrha niso mestna last. Prav tako je cela vrsta parcel, katerih posestniki so razni Ljubljančani, šiškarji, Draveljča-jni, Vičani in drugi, ki imajo edino in izključno pravico, dovoljevati ali braniti dostop na njihova zemljišča komurkoli, tudi šetaleem v spremstvu psov. Prepoveduje se torej vodenje psov na svetu, ki sploh ni mestna last. Kar je pa najlepše, je neverjetna naivnost, pričakovati, da se stalno naseli divjačina po Rožniškem hribu, kakor hitro bo psom zabranjeno preganjanje divjačine. V vprašanje, kateri psi resno vznemirjajo revir, se ne bomo spuščali. Izmed psov, ki jih vodijo Ljubljančani po šišenskem hribu, jih tudi 5% ni nikoli bilo, ki bi gonili kakega zajca. Srn, jelenov, divjih koz in antilop pa doslej še ni bilo v teh revirjih. In kako smešna je taka prepoved, če uva-žujemo, da gozd mrgoli na potih šumnih in hrupnih sprehajalcev, v gošči pa vse polno zaljubljenih parov, potem suhljad nabirajočih ženic in otrok, bralcev jagod in borovnic, gobarjev in celih družin kosta-njarjev in drugih ljudi, ki ljubijo gozdne steze. In katere poti naj bodo še dovoljene odslej naprej? Ali morda tista do zdeha-nja dolgočasna moderna »avenija«, pri kateri so obsekali vse ovinke in vijuge in kjer čakamo, da nam še vrtnarji lepo ob-klestijo in obžagajo drevesa? Ali tistih par sto stezic, ki križajo tivolski gozd vsevprek? Dvoma pa tudi ni, da bi imele srne mir pred tisto znano, moderno vzgojeno — ne moda zdresirano mladino!, — ki ob občudovanju vanje zaverovanih staršev lomi zaupnim ščinkovcem in senicam nožice in kamenja veverice v tivolskem parku! To bo tivolski »gozdni zavetiščni park«, po katerem se bo košatila srnjad in prosjačila pasante za kruh, v katerem bodo zajčki v ~ —~-t;>: morda celo direktno na zahtevo prekopicavali svoje kozolce, kakor si mali Kazimir pl. Bistro-glavv misli naravne parke. — Zato pustite šišenski gozd v miru in zadovoljite se 9 priznanjem vseh pametnih ljudi ob uredbi prepovedi lova. Dajte pa, da se naši najboljši tovariši, ki imajo ob teh hudih časih res dvojno vrednost, kot naši nam res vdani in zvesti prijatelji: naši psi morajo preletati vsaj na tem tako dokaj omejenem terenu, ko so jim zabranjeni itak Golovec kot Posavje in celo dolgočasni »mo-rost«. ~ ~ dr Iz Trbovelj Zadnji čas se mnogo govori o tem, naj bi bile Trbovlje nekakšno izhodišče tujskega prometa. Trgovskih zvez z širokim svetom smo imeli v revirjih že od nekdaj — zmerom so radi prihajali k nam razni tr-govčiči in agentje. A odkar sta prišla turizem in smučarstvo v modo, imamo zmerom več gostov na Sv. Planini, na Mrzlici in Kumu. Priznati moramo, da ti turisti in smučarji v dolini sami ne puščajo bog ve kaj cvenka. Vsakdo, ki ga pot pripelje skozi trboveljsko dolino, se rad zmerom podviza, da je čim prej spet za deveto goro. To pa zavoljo tega, ker nudi kraj popotniku precej neprijazno lice. Nekaj je kriva pač industrija sama, ki jo imamo v dolini: cementarna in rudniki — to niso reči, ki bi privabljale popotnike in turiste v deželo. Mnogo je pa vendar nemarnosti v dolini, ki marsikakšnega tujca pahnejo od nas, pa bi se dale odpraviti s prav malo dobre volje. Ne bomo naštevali celega kupa malenkosti, naj za prvo silo s prstom pokažemo samo na eno. Podrite že vendar tisto klado drvarnic, ki ob Njivi tako objestno zapirajo cesto. Poskrbite, da bodo Njivčani na dostojen način prišli do svojega življenjskega prostora, tujcu, ki je kdaj hodil ali se vozil skozi Trbovlje, pa nikar ne napravljajte vtisa, kakor da so Trbovlje še zmerom — bogu za hrbtom. Popotnik Šempeter Pred nekaj tedni ste na tem mestu povedali nekatere misli, ki so žele splošno odobravanje, kajpak samo pri srenji, ne pa tudi pri tistih, ki so bili prizadeti. Spomenik padlim v svetovni vojni se bo preselil v park, ki bo na ta način del pokopa- lišča. Kakor vidimo, še tako tehtna in dobro mišljena beseda ne zaleže nič. Stvar je precej slična oni neprijetni zadevščini s skulpturo Slovenske žene na Muzejskem trgu. Postavili so jo in se tolažili, da bo lajanje prenehalo samo po sebi. A ni, naposled je prišlo do popada in vgriza... Glede našega spomenika sicer ne lajamo, ampak smo samo svetovali in povedali na vsa usta to, kar misli vsa fara. Drugje vsaj se ozirajo na javno mnenje, ga ne zametujejo, malokdaj preslišijo ter se mu poskušajo prilagoditi; pri nas pa kar naprej ... Povemo za vselej: Ta spomenik padlim v svetovni vojni bo parku ne v okras, ampak v nakazo, bo kamen spotike in dokaz svojevrstnega prizadevanja tistih, ki vedre in oblače na odgovornih in odločujočih mestih. Mozaik na pročelju cerkve je zagovarjal na dan praznika sv. petra gospod kaplan. Škoda, da tisti dan nisem bil pri dopoldanski pridigi, da bi slišal ta zagovor, ki ga pa nikakor ni izzval vaš članek, ki je izšel mnogo pozneje. Pripovedujejo, da je govornik zavračal očitke kritikastrov, češ da je lik Kristus neprimeren in neresničen. Dejal je. da nihče ne ve, kakšen je prav za prav bil ta največji čudodelnik, in da si ga je vsak slikar ali kipar po svoje izobličil. Nobene njegove slike iz časov prebivanja med zemljani nimamo, prt sv. Veronike pa je zgolj legenda... Lahko si mislite, kakšne logične zaključke so po te: pridigi delali verniki. Med njimi se rudi širi govorica, da bodo stali vsi mozaiki 70 jurjev, kar bi za bogato župnijo še ne bilo ravno preveč ... Nadalje smo se prepričali, da razglas cestnopolicijskih predpisov ne velja za vs3 enako. Pri neki vili ob Prisojni ulici ulici moraš zaviti na cesto, da moreš mimo. Da bi pisali ovadbo? Ne, ampak ugotavljamo, da mnogi pri enih zapirajo oko, druge pa kličejo na odgovor. 2e zadnj!č smo ugotovili, da je to resnica. mi-to Včeraj še grof in baron — in nikoli več Na intervju z g. šivicem pl. šivichofnom o plemenitaških družinah stare Ljubljane, ki smo ga objavili zadnjič, smo prejeli od g. Egona barona Zoisa iz Zagreba naslednje pismo, ki ga objavljamo, da popravimo neljubo pomoto: Velecenjeni gospod urednik! Z iskrenim ogorčenjem sem bral v Vašem cenj. listu, da Vas je gospod pl. šivic-hofen informiral o židovskem poreklu rodbine Zois. Visoka starost omenjenega gospoda mi prepoveduje, da ga pokličem na odgovornost, vendar se pa čudim njegovi lahkomiselnosti, s katero javno iznaša izmišljotine, o katerih bi moral vedeti, da utegnejo znatno in občutno škodovati članom rodbine, ki živijo v inozemstvu. To so bajke brez vsake stvarne in znanstvene podlage. Zato konstatiram: V naših rokah se nahajajo vsi krstni in poročni listi naših pred- kopanje v topli vodi. L. 1918. je graški list »Der Aufmerksame« poročal o laških vrelcih, 8 let pozneje pa dr. Macher v svoji knjigi, širokemu svetu pa so se Laške toplice odprle šele, ko se je gradila železna cesta oa Dunaja na Trst. Drug za drugim so bili lastniki toplic inž. R6dl, ki je bil zaposien pri železniških gradbenih delih, rodbina pl. Stein, milijonar Teodor Gunkl, 1930 pa je kopališče kupil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ponovno je kopališče zaslovelo, Zko sta zagrebška profesorja dr. Bubanovi čin dr. Tušan ugotovila radioaktivnost termalnih vrelcev, kar je glavni vzrok zdravilnih lastnosti vode za mnoge bolezni poleg naravne toplote 3'. stopinj Celzija in v vodi raztopljenih anorganskih snovi. Razmah tekstilne industrije Ko je v Laškem prenehala obratovati pivovarna, je krizi in brezposelnosti, ki sta zajeli okolico, v dobršni meri odpo-mogla tvrdka »Lava«, katere lastnik je g. Ludvik Gerkman iz Kamnika, ki je L 1933 v tvorniš-kih objektih bivše pivovarne ustanovil predilnico, tkalnico, apretu-ro in barvarno. Nekaj pozneje je podjetje takoj nad kolodvorom zgradilo moderno šet-stavbo, v katero se je tvorni ca preselila. Tvornica »Lava« izdeluje moško športno volneno blago, njen glavni proizvod pa je Hubertus-loden, ki slovi po svoji kvaliteti predvsem po zaslugi vode, ki v tekstilni stroki igra važno vlogo. Novemu podjetju želi vsa naša javnost proč vita in prospeha predvsem zato, ker obratuje s čisto domačim kapitalom in zaposluje izključno samo domače delavne moči. INSERIRAJTE V „ JUTRU" Pet minut vzgoje Razvrstitev otrok v družini Poznam starše, ki so se hoteli zadovoljiti z enim otrokom, pa sta se proti njihovi volji pridružila še dva. Spoprijaznili so se z usodo in enako ljubili vse tri. Kar všeč jim je bilo, ko sem jima dopovedoval, da ni za otroka najboljše, če je edinec. Matjl pa je precej izrazila novo željo, ker ni bila zadovoljna, da so vsi trije otroci fantje. Hotela bi, da bi bil najstarejši dekle. »Vsaj pomoč bi imela pri hiši«, je dejala. Zavrnil sem jo, da ta želja spet nI prav nič pametna. Saj že zaradi tega ne bi bilo nikov do leta 1658. Razen tega je doku- j posebno pametno, ker bi bila tovarišija inAntamn nnlro7ariA rio *io nel/i rlo 7rtic to - . _ — mentarno dokazano, da je neki de Zois že v XV. stoletju ustanovil v italijanskem mestu Berbeno kaplanijo, torej nikakor ni mogel biti žid. Rodbina de Zois, ki še danes živi v italijanskem mestu Bergamo, odkader je prišel moj prednik Michelangelo, oče žige, v Ljubljano, se nikoli ni pisala Gioia ali podobno, temveč vedno Zois. Prastari grb te rodbine se nahaja v italijanskih heraldičnih publikacijah in se čudim, da gospod pl. šivichofen kot genealog in heraldik o tem ničesar ne ve. Predikat v. Edelstein je dar avstrijskih cesarjev, za katerega nikoli nismo bili preveč hvaležni. S prošnjo, da izvolite to pomoto g. šivica popraviti, beležim z odličnim spoštovanjem Zois. iz zgodovine Med najstarejše pivovarne v Sloveniji spada brez dvoma pivovarna v Laškem, že 1825 se omenja neki Franc Geyer kot njen lastnik, njemu je 1829 sledila rodbina Uhlichova. Po končani prusko-avstrijski vojni je v Laško prišel neki Anton Larisch, ki je pivovarno kupil, za njim pa je gospodaril njegov sin do 1881. A gospodaril je slabo in je spravil pivovarno v kon-kurz, nakar jo je kupila znana rodbina Kukčeva, ki je takrat že imela svojo pivovarno v Žalcu. Tako je podjetje iz nemških prišlo v slovenske roke. Simon Kukec, prvi slovenski pivovarnar v Laškem, je proizvajal že 30.000 hI piva na leto, čeprav se je moral boriti z veliko konkurenco raznih domačih in tujih pivovarn. Simon Kukec je dal tudi prvi pobudo za varjenje termalnega piva, ki je že po prvih poizkusih pokazalo, da ima laška termalna voda neko za pivo posebno ugodno kakovost, zavoljo katere je laško termalno pivo močno sličilo plzenjskemu. Zelo zanimiv je bil naslednji poizkus, ki ga je Simon Kukec napravil v tem pogledu: v najhujši zimi je čez noč dal postaviti na sneg dva polna sodčka, prvega z navadnim marčnim, drugega s termalnim pivom. Ko je vsebina popolnoma zmrznila, so oba sodčka zvalili v dobro zakurjeno sobo, kjer se je pivo spet stalilo. Ko so sodčka nastavili, so ugotovili, da je bilo marčno pivo popolnoma motno, termalno pa kristalno čisto. Pred 95 leti je postala lastnica Združenih pivovarn Žalec in Laško delniška družba. Po svetovni vojni pa so nastopile razne težkoče in 1926 je podjetje likvidiralo. Konec pivovarne je bil za Laško in Lašča-ne hud udarec, 1931 pa je bila ustanovljena nova delniška družba, v kateri so v pretežni večini udeleženi predvsem slovenski gostilničarji, in v novih tvorniških zgradbah obnovila obrat. Kapaciteta nove pivovarne je preračunana na 60.000 hI. Legenda o Laških toplicah Malokdo ve, da o početku Laških toplic ne govori samo zgodovina, temveč tudi legenda. Ko sta Kristus in sv. Peter romala po svetu, je sv. Peter na lepem poprosil učenika tople vode, da si izmije žulja-ve in utrujene noge. Hiše ni bilo daleč naokrog in Kristusu ni kazalo dragega, kakor da svojo popotno palico zasadi v zemljo — in glej, na dan je privrela topla voda, v kateri si je Peter namah izlečil svoja razbolela stopala. V spomin na ta čudež so ostale Laške toplice. Ustno izročalo pa pravi, da so bili laški topli vrelci znani že v starih rimskih časih, a že v 17. stoletju je ob izlivu Rečice v Savinjo stala lesena baraka za bratov sestri premlada, tovarišija sestre pa prestara bratom. Zlasti v puberteti bi bil večen konflikt neizbežen. »Pa če bi bil najmlajši dekle?« me je vprašala. »Bi to bilo vsaj v vaši družini spet sla bo!« sem ji odvrnil. »Sami tožite o Pikcu, da je raznežen. Kdo ga je pa raznežil? Vi, vaš mož in starejša dva. In zakaj ? Ker je najmlajši in zadnji. . . Zdaj pa pomislite, da bi bil najmlajši dekle. Kako bi ga šele potem raznežili: punčko bi si kar podajali iz naročja v naročje in ji ustregli v vsem.« Ko smo se še pogovarjali o razvrstitvi otrok v družini, se je gospa razhudila. Rekla mi sicer ni, toda mislila si je gotovo, da sem bedak, ker sem kar vsevprek zanikal vsako načrtno razvrstitev otrok in prav pri vsaki našel hude negativne plati, ki na vzgojo slabo vplivajo. Toda gospej mamici ne morem pri najboljši volji pomagati. Katera razvrstitev pa naj bi bila najboljša? Morda njena, v kateri je najstarejši, prav zaradi tega, ker je najstarejši, ukazovalen, gospodovalen fant, ki ne trpi nobenega ugovora; kjer se srednji obupno bori za svoj vpliv in je, ker si drugače pomagati ne zna, trmast kakor skala. Ali naj glasujem za njeno razvrstitev, v kateri je najmlajši opustil vsako tekmo s starejšima, vsako stremljenje po realni storitvi in se zadovolji s položajem miljenčka? Končno pa: koliko pa moremo vplivati na takozvano razvrstitev otrok? Sprijazniti se moramo z dejstvom, da ima vsaka razvrstitev otrok v družini svoje slabe strani, da prav vsaka razvrstitev na tega ali drugega otroka pritiska tako, da povzroča motnje v razvoju raznih sposobnosti, še bolj pa motnje v razvoju značaja. Edinca smo obravnavali že zadnjič. Otroci, ki si slede v velikih razdobjih, so nekoliko milejša ponovitev položaja edinca. Nič kaj prijeten pa ni položaj »kinderfraj-le«, ki ga pri takih razvrstitvah prav pogosto imajo starejši otroci. Včasih, zlasti v revnejših družinah, je to tako hudo, da so otroci ogoljufani za vso svobodo in si izkrivljajo roke in hrbtenice zaradi večnega ujčkanja. Dekle pred fantom povzroča hude komplekse manjvrednosti pri mlajšem bratu, vsaj še dandanes. Poznam tako družino. Dekle je hudo fantovsko in ima v vsem iniciativo, fant se je nekaj časa poskušal y(apu!ijuxi pontcUtpfo, pudi^a. Ljudje božji, rečem vam, verjemite Ka-purju in obrnite plašč po vetru! Časi se od pamtiveka niso izpremenili in človek živi zato, da je; kaj bi si uničevali svojo pot, čemu bi jo potresali s črepinjami, ko nam stvarnica ponuja cvetje in rože, zelenje in mah. Naše javno življenje nam daje prelepe zglede, zakaj bi človek brezposeln in ubog pil črno kavo na kredit, ko so vendar vrata magistrata in Delavske zbornice in --odprta nastežaj, samo na kljuko pritisneš in skloniš hrbet in že si mož, kot bi te iz škatlice vzel. In nazadnje to niti greh ni, saj že od sedmega stoletja sloni na naših ramenih kamen vdanosti, kako bi ga odvalili v dvajsetih letih? Navada je navada, kdo jo bo pregnal iz naših src? Tilen Epich mi je zadnjič pri Vidmarju na Šentjakobskem trgu pripovedoval basen o kokoših. Sešle so se kokoši na dvorišču in so sklenile, da ne bodo več nesle jajc, ker jim gospodinja daje premalo zrnja, sešle so se in napisale krepko resolucijo, ki se je končala z mogočnimi besedami: »Nikdar več jajc!« Toda še niso dobro podpisale, ko so poskočile in zbežale proti kokešnjakom, petelin pa je vpil za njimi: »Kam greste?« Odgovorile so mu: »Na gnezda!« in že jih ni bilo več. In tako je šla resolucija po vodi. kajti kaj more še tako lepa resolucija proti naturi. In tako tudi mi ne moremo ničesar storiti proti "svoji naravi. Tu je za primero ta teden uprava nekega kinematografa kritiku odvzela vstopnico, češ, da ne hvali vseh filmov, kajti kritiki so tu zato, da hvalijo dobro in slabo, zlato in govno, zakaj pa imajo brezplačen vstop? In je to čisto prav. Ta red vpeljimo tudi v teater in nova uprava bo lahko ostala v njem do konca dni in še stara se bo lahko povrnila, ne bo nam treba menjavati pevcev in igralk igrali bomo Štoko in Grcgorca, kritika pa bo vse hvalila, in narod bo srečen ob svoji kulturi, Jože Vidmar pa bo lahko dan in noč igral remi, ne bo mu treba sestavljati repertoarja, ki se bo rodil sproti iz samega sebe. Filmi so prav za prav čudovita stvar. Sem te dni gledal film in sem spoznal, kakšna sreča je za kolonije, da so pod pro-tektoratom Francozov — ljudje so zado-vojni, žive kakor v raju, okrog ust se jim cedi mleko in med, da, spoznal sem, kakšna slast je suženjstvo. In to je bil samo film! Kako lepo mora šele biti v pravem življenju! Da, jaz sem za protektorate in kolonije in Afriko, pa tudi za Evropo in izenačenje — film razumem in ga hvalim, prosta vstopnica pa naj se mi pošlje kar na uredništvo! Te dni je bilo vse črno ljudi v Ljubljani in so eni spali kar po stopnicah in nezazidanih parcelah, drugi pa v hotelih in v sobah, lepo je bilo in ceste so bile prvič po dvajsetih letih brez prahu. Izložbe so bile razsvetljene in v njih so stali čevlji, konzerve, kombineže in pobožne slike, vse se je prelivalo v trgovskem duhu dvajsetega stoletja..., in ko sem stopil v staroznano gostilno in zahteval vrček piva, me je natakarica vprašala: »Ali ste domačin?« Začudeno sem jo pogledal in skoro stra-homa odgovoril: »Kako domačin?« Pokazala mi je bele zobe in me dregnila v rebra, nato pa je rekla: »Vedela bi rada, ali ste iz Ljubljane.« »Kajpak, da sem,« sem dejal, »zakaj vprašate?« Smeje se mi je razložila: »Zato, ker je za ljudi z dežele vse po petdeset par dražje!« In sem pil pivo po navadni ceni, tisti, ki so se pripeljali od povsod in so morda zato dali težko prislužen denar, pa so plačevali več — temu pa se pravi konjunktura ali po domače — izrabljanje položaja. Vidite, taka je ta reč in je popolnoma pravilna, čeprav sem spočetka mislil, da bi morale biti cene pri velikem prometu nižje, ker nisem še vedel, da je konjunktura eden glavnih delov trgovine. Jaz verujem v simbole. Že v gimnaziji mi je bil simbolizem najbolj všeč, kaj mi ne bi bil, če pomislim, da v simbolih, v primerah lahko povem vse tisto, kar mi je drugače nemogoče ali celo prepovedano. Da, Punčec je pa tič! V tenisu smo zmagali kot pribito in je Janez Gregorin dobil stavo šestih vrčkov, ker je verjel v našo zmago že teden dni prej. E, mi Jugosloveni nismo od muh — če zaškrtamo z zobmi, zamahnemo in udarimo, že frči žoga ali krogla, kjer mora, in zmaga je tu, Henkel pa moker od nog do glave. Se jaz sem ponosen nase in v meni se prebuja narodna zavest, presneto, ne vem, kaj bi dal, da bi mogel tudi jaz nekam po zmago. ] Pred to veliko stvarjo so vse stvari majhne, še tistih sedem kipov na Delavski zbornici pomeni eno figo. Vprašal sem nekoga, kaj prav za prav pomenijo ti kipi, ki molče gledajo čez cesto na mrko sodišče, ta pa je mežikajoče pogledal zdaj sem, zdaj tja, navzgor in navzdol, potem pa mi je tiho dejal: »To je večina tistih, ki imajo večino.« »A tako?« sem mu odgovoril in pokimal z glavo, med nami povedano, pa nisem prav ničesar razumel, ker še nikdar v življenju nisem volil in se prav nič ne spoznam na večino, to se pravi, na to, kako se večina dobi. Se pa že bolj spoznam na pisma. Pišem tako lepo, da meni samemu teko solze po licih, kadar pišem svojemu dekletu. Skoda, da nimam denarja. Ponudil bi se King-Hal-lu, sestavil bi mu taka pisma, da bi se vsa Evropa s Slovaško vred zjokala od srca in bi jokala tako na glas, da bi priklicala božjo pravičnost nad se — ne bi bilo treba vojaških paktov ne prošenj in ne strahu, *rsa Evropa bi bila en sam hlev solza in jaz bi bil njen pastir. King-hall pa tega ne zna, ker je Anglež, Angleži pa so mrzli ljudje, ki ne znajo zbujati čustev, temveč trkajo na človeško pamet, ki je nikjer ni. Če bi pa človeštvo dalo prosto pot svojim čustvom, kako bi se brž spremenila zemeljska krogla, in zemljevidi bi popadali na tla, iz mogočnega človeškega joka pa bi kmalu zrasel srečen nasmeh. Morda bom o tem King Hallu pisal, mi bo že Peter Donat prevedel tako, da bo slovenska beseda prišla po angleško do veljave. Sicer bi pa kmalu pozabil. Ko sem v zadnji pridigi stokal, kako bi rad postal bogat, mi je nekdo — zahvaljena mu bodi usmiljena roka — pisal, da ve za način, ki drži, kot bi pribil. Povedal mi je, naj ustanovim društvo, kakšno tako veliko društvo, podružnice tu, podružnice tam — potem pa naj v Ljubljani skličem zbor. Ko bo zbor sklican, naj sedem in naj pišem vsem trgovcem, da hočem podpore. Dali bodo, kajti napišem naj, če ne dado, bom naročil svojim članom, da ne smejo kupovati pri tistih, ki niso dali, in če je kdo že kaj naročil, naj naročilo prekliče. Denar, mi je na koncu zapisal, bo kar sam od sebe drvel skupaj — in bo volk sit in koza cela, Ka-pur pa bogat. Pa tudi iz tega ne bo nič, ker sc na organizacije in zbore in kongrese ne spoznam, počakal bom le še, kaj bo odgovoril Mars, ki so mu te dni z znaki dali vedeti, da so žive na materi Zemlji človeške živalce. In če bo kaj, bom šel tja in bom tam organiziral nov svet. Kapur boriti za svoj »prestiž« toda ni uspel, ker je bila razlika prevelika, skoraj tri leta. Opustil je vsako borbo in je sedaj mlahava mevža, ki se mu nikoli ničesar ne ljubi. Ta razvrstitev je torej mnogokrat slaba za oba. Prvorojenec navadno stremi po komandi, si s starši deli avtoriteto v družini, je nekakšen drugi oče. Včasih se ta položaj izgubi v gospodovalnost, pa tudi v temeljito izrabljanje mlajših, ki jih mnogokrat tudi prav neusmiljeno gnjavi. Najmlajši je največkrat raznežen, če ni, mnogokrat hodi povsem svoja pota in se s prav posebnimi storitvami (največkrat prekucuštvom in brezglavim junaštvom) uveljavi. Med čudovitimi velikani v zgodovini bomo našli prav mnogo najmlajših sinov. Najmlajši je torej raznežen ali pa David. Srednji otrok je vtesnjen: besedo ima starejši, mi-ljenček je mlajši. Svoj položaj popravlja mnogokrat z lokavostjo ali pa s trmo in drugimi nečednostmi obrača pozornost nase. Vse razvrstitve otrok v družini in v okviru družine imajo nekaj skupnega: konkurenčni boj med otroki, družine s skladnim sožitjem so sila redke, v teh družinah sta oče in mati po značaju gotovo človeka in pol. Konkurenčni boj je najlažji tam, kjer niso večje starostne razlike, kjer si slede otroci ,kakor orglice'. Včasih je ta konkurenčni boj tako oster in zagrizen, da se otroci skorajda sovražijo med seboj. Včasih pa so otroci na zunaj skladni, solidarni, kadar gre za celoto, a se vendarle borijo vsak za svojo uveljavitev. Najsrečnejše se ta borba zaključi tam, kjer so kljub istim ali sličnim sposobnostim otroci našli vsak svoje torišče za uveljavitev: vsak svoj poklic, vsak svoje storitve. V Ljubljani je nekaj znanih družin, ki bi mogle služiti za knjižni primer, v katerih se trgovina, umetnost in znanost izprepletajo v najrazličnejših kombinacijah, toda zmerom tako, da je vsaka konkurenca v storitvah izključena, ker se storitve ne dajo meriti z istim merilom. To velja seveda le za mestne družine v našem času. Napol sem dopovedal materi, o kateri sem danes pisal: naj bo razvrstitev otrok takšna ali drugačna, sprejeti jo moramo kot dejstvo, upoštevati njene nevarnosti in — izvajati konsenkvence. Te konsekvence so: prilagoditev vzgoje posebnim potrebam. Kvarne plati položaja otroka v družini se dajo omiliti z vplivi izven doma: otroci spadajo med vrstnike, če si starši ne upajo spustiti otroka tako z vajeti, da si sam poišče in ureja stike z vrstniki, naj ga vsaj pustijo v dobra mladinska društva, na kolonije in razna letovanja, malčke pa v otroški vrtec. Da je prav, če enako in po pravici razdelimo med otroke dobrine in ljubezen, menda ni treba še posebej poudarjati? Prav gotovo pa je treba močno poudarjati, da je sicer prav, da starejši skrbe tudi za mlajše, da pa nikakor ni prav, če mora hčerka prevzeti kar vse dolžnosti matere. Prvorojenca, ko je štiri ali pet let star, že navajajo starši k samostojnosti, k pomoči v hiši to tudi v trgovine ga pošiljajo. Ko do teh let doraste drugi otrok, pa so to popolnoma pozabili: že iz navade pošiljajo še zmerom prvorojenca, drugega otroka pa tako ogoljufajo za kanček samostojnosti, za veselje, da sme storiti, kar sicer delajo veliki. Prav bo torej, če vsakemu ob svojem času prepuščamo dolžnosti, ki jim je že dorastel, da njihove dolžnosti smatramo za enako važne in njihove storitve vrednotimo kot enakovredne. Ne zapostavljajmo deklet, kakor je to še običajno: dekletce mora doma šivati, prati, fant se sme pa potepati. Kako naj dekletca ta razlika ne zagrabi v dno duše? Pripovedovali so mi o materi, ki je vzgojila štiri otroke iz prvega zakona svojega moža in še svojega povrhu. Pripovedovanje o njeni vzgoji se sliši kakor pravljica: tu ni bilo borb, ampak najlepša harmonija skozi vse življenje, danes so že vsi odrasli in krasni ljudje. Prvenstveno zaslugo ima mati, ki je znala zmerom zaposliti vse otroke, ki je vse delo to vse skrbi znala deliti ž njimi to je zmerom skrbela za ravnovesje med vsemi. Ko je mati pletla nogavice za moža, so otroci sedeli okoli njenih nog in je vsak — tudi fantje — pletel nogavice zase. . . Načrtno razvrščanje otrok obeh spolov in različnih starosti ima svoje slabe plati. O dobrih nisem govoril, ker jih ni treba poudarjati, kadar iščemo pota k boljši vzgoji. S slabimi platmi pa je tako. da jih bodo starši, ki znajo misliti in vzgajati, mogli uspešno premagovati. Saj starši, ki so odgovorni za usodo svojih otrok, morajo omiliti vse slabo, kar izvira iz njihove zveze to njihove družine. —ano Nove znamke po svetu Švedska: V spomin na ustanovitev švedske akademije znanosti je izdala postna uprava nekaj posebnih znamk. Na znamkah po 15 to 50 oerov je slika znamenitega švedskega prirodopisca Linnčja. Druga posebna znamka kaže kemika J. J. Berceliusa. Nemčija: Za 701etnlco nemškega konjskega športa je izšla posebna spominska znamka po 25+50 pfenigov s sliko jezdeca na konju. Znamka je izdelana v jeklo-rezu. Slovaika: Izšle so posebne časopisne znamke s sliko slovaškega križa nad gorami to soncem za njim. Znamka za 2 ha-lerja je rumenkasta, za 5 h. sinja, za 9 h. smaragdno zelena, za 10 h. rjavo rdeča, za 12 h. temno sinja, za 20 h. črno zelena, za 50 h. temno rjava in za 1 krono olivno aiva. Leto borbe proti raku Institut za zdravljenje novotvorb v Ljubljani nujno potrebuje primernih prostorov, da bo lahko nemoteno vršil svoje poslanstvo Institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, naš najmlajši bano-viriski zdravstveni zavod, ki ga vodi docent dr. J. Cholevva, je 1. avgusta praznota! obletnico svojega obstoja. Mnogo žrtev in truda je -bilo treba, da se je zavod sploh ustanovil, in čeprav ne razpolaga z dvoranami, prostori in opremo, kakršno doioča n. pr. načrt novega instituta, ki ga bo gradila država v Beogradu za 8 milijonov, imamo vendar upanje, da se bo iz skromnega začetka razvil že drugo leto zavod, ki bo v vsakem pogledu ustrezal svojemu namenu. Po pravilniku ima zavod nalogo, da znan-s i vino raziskuje novotvorbe, jih zdravi in skrbi • za socialno plat obolelih. Z znan-st\enim eksperimentalnim deiom so se ba-vili predvsem docent dr. Cholevva, prof. V. Prcmru in dr. L. Štrancar Docent dr. Cholevva je raziskoval učinke rakotvorno zelo aktivne snovi metilkolantrena z ozirom na nastanek raka pri belih miših, podganah in morskih pre.šičkih ter nastanek raka zaradi učinka radioaktivnih snovi, kakršne so torijeve soli. Ti poizkusi sicer še niso zaključeni. vendar je dr. Cholevva svoja zanimiva opazovanja deloma že objavil in poročal o njih na sestanku inozemskih strokovnjakov. Prof. Premru je raziskoval izločanje in vplivanje vitaminov, predvsem vitamina C v organizmih obolelih za rakom, ter rakotvorne učinke druge jako ak- Predsedstvo Zveze slovenskih fotoama-terskih društev prosi vse organizacije in funkcionarje, ki so prejeli zadnjo pošiljko v zadevi osrednje slikovne zbirke, naj mu sporočijo svoje spreminjevalne predloge in dopolnila, kakor tudi glede vprašanj, omenjenih v okrožnici št. 1, do 15. t. m. Fotokiub Ljubljana: Prijave za družabni kopalni izlet v nedeljo 13. t. m. se sprejemajo do torka 8. t. m. v klubskem lokalu. Osma I;:evilka »Galerije" 3 posvečena vsa vprašanjem fotografiranja v gorah in v tem smislu so izbrane tudi skoraj vse celostranske slikovne priloge, ki predstavljajo pravi majhen zbornik najboljših postnetkov te vrste, ki so jih napravili mojstri moderne fotografije. Iz te zbirke je razvidno, da moderna fotografija še od daleč ne omalovažuje planinske fotografije, kakor slišimo pogostoma. Fves je pa, da dojema moderni fotograf goro, njeno življenje, človeka v odnosu do nje v marsičem popolnoma drugače nego klasiki gorske fotografije. Pokrajina sama na sebi, v svoji stvarnosti ga niti ne zanima toliko, kakor njeno razpoloženje, igra luči v njej,, konipozicionalna podrobnost, včasih tudi psihični učinek gore na človeka. Kdor se hoče seznaniti s stanjem današnje gorske fotografije in z najrazličnejšimi njenimi tehničnimi problemi, bo moral poseči vsekako po tem zvezku vodilne mednarodne fotografske revije. Za nas ima še poseben pomen, kajti med prilogami sta objavljeni spet dve sliki naših amaterjev, I. Gogale • gorovju -: in S. Smoleja »Senca«. To pomeni, da ima tudi mlada struja v slovenski fotografiji, kar se tiče gorskega motiva, svetu nekaj pokazati in da svet to priznava. Sestavljanje tekočega filma rezanje posnetih prizorov ima namen, da razporedi posneti material v skladu z libretom, da postavi naslove na pravo mesto in da prepreči dolgčas. Za uspeh si je zapomniti sledeča pravila, ki jih navaja zadnja številka Knappove revije »Foto-Beo-bachter«: 1. Prevelika nasprotja v svetlob-nesti poedinih prizorov naj si ne sledijo. V najslabšem primeru si lahko pomagamo s tem, da vrinemo vn}esni naslov na polton-skem ozadju. 2 Pri zunanjih prizorih je treba paziti na razpoloženje in njih vsebino. Ne smemo mešati kar tako posnetkov v soncu s posnetki v deževnem vremenu, večerne zarje ne smemo prilepiti neposredno na opoldnnr.ko svetlobo. 3. Gibanja, ki smo jih posneli z raznih mest v poedinih fazah, moramo sestaviti v pravem redu, ki nika-kor ni vedno istoveten z vrstnim redom pri snemanju. Gledalec mora dobiti brezpogojno vtis zaključenega gibanja. Za ustanovitev pof&Sise ostrine pri povečavanju uporabljamo pogostoma testne negative, če nam niso pri roki, si pomagamo lahko z metodo, ki jo navaja »Foto-Beobachter«. Namesto negativa damo med stekla posebno tenek list kakšnega drevesa in bomo opazili, kako dobro so vidne pretenke žilice lista pod svetlobo -ičalnika na kopirni deski oziroma papirju. Najbolj natančna ustanovitev ostrine nam uspe potem brez truda. Posnetki v mesečini morajo biti takšni, da jim je pač videti nočni značaj. V motivu mora biti zato vsaj eno svetilo, cestna svetilka, razsvetljeno okno, žarometi kakšnega stoječega avtomobila in kar je podobnega. Osvetlitev traja, če vzamemo najbolj občutljivo tvorivo okrog 20 stop. DIN in zaslonko 4.5, v temnih cestah 4 do 5 minut, v svetlih in zasneženih cestah ali ob vodi 1 do 2 minuti. Brez stojala to seveda ne gre. če vozijo med osvetlitvijo mimo vozila s prižganimi svetilkami, ki bi učinkovale na ola.st, objektiv za ta čas zakrijemo z roko. To je priporočljivo tudi v primeru, če bi svetilke vozila ne svetile naravnost v objektiv ali v motivno polje, in sicer zavoljo tresljajev, ki se od vozila in tlaka prenašalo na kamero in ki bi povzročili zmajane luči. Mesec sam posnamemo v motiv samo tedaj, če osvetlitev ne bo daljša nego 1 minuto, kajti v nasprotnem primeru ga ne dobimo okroglega, temveč zavoljo njegovega gibanja kot svetlo progo. Sicer pa bi bilo k temu staremu pravilu pripomniti, da je z retušo v negativu ali na papirju malenkost napraviti iz progastega meseca okrogel mesec. Takšen poseg je v večini primerov potreben že zavoljo tega, ker nam normalni objektivi rišejo luno za naš občutek vse premajhno. tivne snovi, benopirena, na nastanek raka v želodcu in drobovju pri belih podganah pa nastanek raka na pljučih pri belih miših zaradi vdihavanja že majhnih bolečin hro-movih soli. Dr. Štrancar pa je raziskoval učinke ženskih spolnih hormonov in nastanek raka zaradi njih pri zajcih in še druge probleme. Če upoštevamo skromna sredstva, tesne razmere v institutu in dejstvo, da so laboratoriji opremljeni še zelo pomanjkljivo, je delo lepo napredovalo. Z zdravljenjem bolnikov so se poleg šefa bavili predvsem primarij dr. Šavnik, asistent zavoda dr. Novak in dr. Debevčeva. Laboratorij je vodil dr. Štrancar, rentgensko aparaturo pa je stalno nadzoroval dr. inž. Avčin. Da je zavod v tem pogledu že prvo leto opravil veliko delo, se vidi iz števila oskrbovanih bolnikov, ki je doseglo 718 (240 moških in 478 žensk), ki so ostali v oskrbi 8.832 dni, čeprav zavod razpolaga samo z 28 posteljami. Poleg tega je bilo še ambulantno obsevanih 237 bolnikov. Velikih operacij je bilo izvršenih 61, manjših 97, poleg tega pa je bilo izvršenih še 450 aplikacij radija. Rontgenska aparatura je bila takorekoč neprestano v obratu, saj je bilo napravljenih 5391 obsevanj z velikim aparatom (Stabilivolt), 341 z vaginalno aparaturo in 831 z aparaturo po Clauolu. Pri tem je treba pomisliti, da se bolnice z rakom na maternici obsevajo po več tednov vsak dan. Pomanjkanje prostorov je postalo aktualno zlasti, ko je Hranilnica dravske banovine po uvidevnosti svojega predsednika dr. Božiča poklonila 402 miligrama radija. Drugod imajo radij spravljen v posebnih za to prirejenih prostorih. V Parizu ga imajo n. pr. v podzemlju in ga za vsako uporabo posebej pripeljejo z dvigalom. Pri nas ga hranijo v sobi, kjer so rontgenske aparature in kjer je neprestan promet osebja in bolnikov. S posebnimi, za take reči občutljivimi filmi so ugotovili precej škodljivo izžarevanje. Treba bi bilo tudi več manjših prostorov za bolnike, ker potrebujejo težko oboleli in operirani posebne nege in oskrbe. Zaradi pomanjkanja prostora je institut brez lastne kuhinje, težko operirani pa bi potrebovali posebno pripravljenih jedi. Za novotvorbe oboleli vob-če potrebujejo posebno dijeto, kar je pa zdaj neizvedljivo, ker dobiva zavod hrano iz bolnišnice za duševne bolezni. Prav tako manjka pralnice in vseh pomožnih prostorov. Kljub vsem nedostatkom pa zdravljenje doseza odlične uspehe. Tudi pri ginekoloških slučajih so uspehi spoštovanja vredni, čeprav prihaja v zavod zelo mnogo že skoraj izgubljenih primerov, a naravnost odlični so pri bolnicah, ki prihajajo pravočasno. Tu imajo zdravniki na deželi še veliko nalogo, da vedno in povsod opozarjajo žene na prve znake bolezni. Skrbna je kontrola, ki jo zavod vrši nad bivšimi pacienti. Kontrole bolnikovega socialnega položaja, kakršno imajo podobni zavodi v inozemstvu, pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev naš zavod ni mogel uvesti. Mnogo se je zavod po svojih strokovnjakih (dr. Cholevva, dr. Šavnik, dr. Štrancar, dr. inž. Avčin, dr. Novak) udejstvoval tudi v strokovni in poljudni publicistiki. Ob vstopu v drugo leto deia — najlepše želje na pot! km z jadralnim letalom Dne 21. maja je z aerodroma v Vršcu v aerovlaku vzletelo jadralno letalo tipa »Komar«, ki ga je pilotiral jadralec Slavko Semešič. Po 6urnem poletu v nevihti se je spustil na Madžarskem. S tem poletom je Semešič daleko prekosil prejšnji jugoslovenski rekord, ki je znašal 126 km. Iz njegovega pripovedovanja o tem razburljivem poletu vam bom podal kratek izvleček, da boste bliže spoznali življenje naših jadralnih letalcev in njihove uspehe: »V nedeljo sem kakor po navadi odpotoval v Vršac, da bi v višji šoli jadralnega letenja napravil nekaj poletov z jadralnim letalom. Pri tretjem startu ob 12.20 sem odklopil na višini 800 m iznad Vršaškega hriba. Imel sem nalog, naj krožim nad nekim sokolskim domom, katerega so prav ta dan svečano odkrili. Na zastavah, ki so vihrale nad telovadiščem, sem zapazil, da je postal veter precej močan, zato sem obrnil letalo proti najvišjemu pobočju. Želel sem namreč ostati v zraku saj 5 ur, da bi izpolnil enega od pogojev za srebrni C. Pol ure sem že jadral nad pobočjem, ko sem opazil, da se od Karpatov sem približuje nevihta. Bal sem se že, da se ji bom moral umakniti in se vrniti na aerodrom. Znano mi je pa bilo, da nastanejo pred nevihtno fronto močne, dvigajoče se stru-je, in tako sem se odločil, da izkoristim krasno priliko in da poizkusim s pomoč-jo nevihtnih vzgornikov doseči višino 1000 j metrov iznad startne točke — drugi pogoj za srebrni C izpit. Bil sem 700 m visoko, ko sem se ločil od pobočja in letel nevihti nasproti. Na razdalji 1 km pred nevihtno fronto je variometer pokazal dviganje pol metra na sekundo. Dviganje se je povečalo na 4 m na sekundo. Kmalu sem dosegel višino 1500 m. Kazalec viši-nomera počasi leze više: 1800 m, 2000 m. Kmalu postane vse belo okrog mene, zašel sem v oblak! Na nevihto nisem dovolj pazil in tako so me nevihtni oblaki dosegli. Moj „Komar" ni imel instrumentov za slepo letenje v oblaku in tako sem se poskušal izvleči iz bele noči. Po vetru, ki mi je bičal obraz, in po pritiskanju na sedež sem čutil, da leti ,,Komar" v vseh mogočih položajih. Orientacijo sem že popolnoma izgubil in sploh nisem vedel, kje sem, kajti krogla kompasa se je vrtela kot vrtavka. Na višini 800 m sem zopet prišel iz oblaka tako naglo, kakor sem v njega zašel. Velik kamen se mi je odvalil od srca, ko sem zopet zagledal zemljo. Toda polja, nad katerimi sem letel, niso bila naša. Sklepal sem, da se nahajam v Rumuniji. Veter je medtem postal tako močan, da se je moj „Komar" kljub svoji brzini 50 Še o tehniki vzgoje Jaz imam fanta, kateremu se je marsikaj prepozno povedalo ali pokazalo v duhu vzgoje, a ker nisem tehnik-pedagog, temveč navaden oče, sem nevšečnosti, ki sem jih opazil na fantu, odpravil na neučen način. Ako se je fant jokal, sem ugotovil, kaj mu manjka, in to smo mu dali ali storili. Ako sem ugotovil, da se poba dere brez vzroka, sem ga pustil lepo v miru. Zakaj ne bi fantu privoščil skromnega veselja. Mnogokrat imamo odrasli ljudje za zabavo bolj bedaste stvari, kot je otročje jokanje. . .. Nekoč sem opazil, da mojemu fantu bolj služi leva roka kot desna. Smrkovca sem parkrat opozoril, da naj dene svinčnik ali kladivo v desno roko, toda fantu so se zdeli moji opomini nesmiselni, kajti po otročje ie roki ogledoval in videl, da sta obe njegovi in obe enaki. Jaz (malo me je sram zapisati, ker ženske nam očitajo, da smo surovi z otroki in da nimamo pojma o vzgoji) sem fantu nataknil na levo roko rokavico brez prstov in niti pojasnil nisem, za-kai ie to dobro, ker mi ni prišlo na misel, da bi ga primerjal s kako domačo živaljo, kaiti pri hiši imamo samo nagačeno sovo, zapuščino po umrli teti, le-ta pa jo je menda prejela od svojega drugega moža v dar za neko obletnico. Torej poba je malo ogledoval rokavico na roki, potem si je pa najbrž mislil, da mora že biti tako, če je to storil ata; prijel je kladivo z desno roko in tolkel dalje po žeblju. En teden je molče —60 km na uro kretal nazaj. Videl sem, da mi je povratek v Jugoslavijo onemogočen, in zato sem sklenil, da dosežem s poletom nad 50 km tretji pogoj srebrnega C-ja. Nevihtna fronta me je med tem prehitela in moral sem za njo, da jo dosežem. Letalo je stalno padalo. V daljavi sem zagledal obrise mesta — bil je najbrže Temešvar. Zemlja se je hitro bližala in začelo me je vznemirjati, ker sem na drevesih videl, da je veter izredno močan. Nevihtna fronta je bila že daleč in že sem zadei obupa-vati. da jo bom dosegel in lahko izkoristil dvigajoče se struje. Na \i5ini 200 m je prišel najbolj kritičen moment V3ega poleta. Krila „Komarja" so zacola stokati pod silnimi udarci razburkanih zračnih struj. že sem hotel skočiti s padalom, toda višina je bila premajhna. Zase 1 sem se pripravljati na pristanek pripravljen na najhujše. Toda natr.krat, hvala bogu, sern se znašel v topiem valu zraka. Variometer je začel kazati dviganje, premetavanje je prenehalo in v meni se ;e zopet porodilo upanje, da se bo stvar dobro končala. Brzina dviganja jc naglo rasla in kazalec variometra je kmalu kazal dviganje 8 m na sekundo. Da bi le bolje izkoristil te struje, sem na tem kraju zače! krožiti in na veliko veselje 3em opazil, da se res oddaljujem ad zemlje. Dost-gel sem 2000 m. Začelo me je zebsti, toda to me ni oviralo, da se ne bi dvigal še dalje. Stisnil sem zobe in v strmih zavojih vodil aparat v višine — 3300 m. Mraz je neznosen. Zopet sem zašel v oblak. Temnilo se je isto kakor prej. Letel sem stalno v raznih nepravilnih položajih. Na tej višini, obkrožen s temnimi oblaki, sem prvič v življenju začutil, kako velik prijatelj letalca je padalo. Borba je trajala še precej časa. Nevihta me je medtem nosila vse dalje proti severu. V veliki višini sem preletel mesto Arad. Hotel sem se spustiti na aerodrom, ki je bil praven mesta. Toda želja po rekordu me je gnala dalje. Medtem mi je nevihta zopet ušla naprej. Vendar sem jo kmalu zopet dosegel in poskušal ostati pred njo, kjer so vzgorniki najjačji. Posrečilo se mi je in tako sem križaril pred nevihtno fronto, ki me je nosila vedno dalje proti severu. Vsled mraza in gladu se me je vedno bolj polaščala želja, da bi se spustil, kjer bi bilo. Poiskal sem si primeren teren zraven neke vasi in gladko pristal. Po šestih urah letenja so mi prvi koraki bili precej nesigurni. Prvega človeka, ki je pritekel, sem vprašal, kje sem. Edino, "kar sem razumel, je bilo: Hungarija.« prenašal rokavico, potem je postal desničar. Ni mi všeč, da je poba star že dve leti, kajti, če bi bil mlajši, bi merda doživel kake komedije, kot so popisane v ponedelj-skem »Jutru«. Ce pa že nisem imel prilike, da bi svojega nebogljenca učvrstil s pedagoško tehniko, naj z druge strani dokažem, da stvar do jedra razumem in se z zgražanjem čudim, da starši ne čutijo želje, naj bi se ta vzgojna tehnika čim prej vtelesila v kak zavod. Morda v mestu v zgradbo, ki bi imela v pritličju trgovske lokale, v nadstropju pa učilnice, ali pa bi se zgradba postavila v kakem letoviškem kraju v obliki hotela. Seveda na račun članarine ln odtegljajev od mesečnih plač netehnično vzgojenih. Vsekakor bi bila taka ustanova v grozovit interes naroda. Koliko bi se brezposelnih intelektualecv vrinilo med kruh. Treba je najmanj direktorja, pedagoških tehnikov za pokanje obrazov, profesorjev tehnike za otroško vekanje, špeci-jalistov za splošno otroško nemarnost itd Ko bi prvorojenec prikorakal v družino, bi bila naloga mlade matere, ugotoviti, za kakšno otročjo napako bo imel več nadarjenosti otrok, potem naj bi pa poslala moža v temu odgovarjajoč tečaj. Za prvo silo bi bil ta način najboljši, kasneje pa bi se lahko apeliralo na merodajne za izdajo odredbe, po kateri bi moral vsak bodoči zakonski mož imeti strokovni izpit iz nekega predmeta pedagoške tehnike. Absolventi te- v SVOJEM LASTNEM INTERESU poravnajte naročnino za tekoči mesec na vsak način še tekom tega tedna, da ne nastopi počivanje Vašega nezgodnega zavarovanja pri »ZEDINJENI ZAVAROVALNICI D. D.". čaja za pokanje obrazov bi imeli največ ve- j ukvarjati z njimi, ženske pa bi s tem na- ljave pri ženskah kot ženitni kandidati. | pravile velik korak k enakopravnosti, ker Moški bi na ta način pričeli globlje spo- se njim ne bi bilo treba ukvarjati z otroki, znavati lastne otroke, ker bi se moraU i Vzgojitelj-amater Nekaj novih filmov Olivija de Havilland Velika ameriška filmska družba War-ner Bros slovi zmerom bolj po svojih uspelih filmih in je prav gotovo eno najodlič-nejših filmskih podjetij sveta. Ne smemo tudi pozabiti, da so bratje Warnsrji ustvarili prvi zvočni film sploh, kakor tudi prvi film v naravnih barvah. Poleg že omenjenega »Juareza« s Pavlom Munijem napovedujejo največ uspeha filmu »Gospa Ju-cit«, ki obravnava sodobno življenje družbe v okviru ljubezenske drame, za kate-no so našli vzor v Dumasovi »Dami s ka-melijami«. Glavno vlogo kreira Bette Da-visova, ki so jo vprav letos proglasili za največjo ameriško filmsko igralko. »Angeli garjevih lic« so velik socialni film v režiji poznanega režiserja M. Korteza, ustvaritelja »Robina Huda«. No, tudi igralec Robina Huda se to leto ne bo izneveril svoji številni publiki. Popularni Errol Tlynn bo nastopil v barvanem filmu: »In nastalo je novo kraljestvo«, tudi v Kor-tezovi režiji. V bojih za ustvaritev novega kraljestva tam daleč na Divjem Zapadu spremljajo Errola Tlynna Olivija de Havilland, Ann Cheridan, Alan Hale in množica ostalih igralcev in statistov. To bo spet zgodba romantike, junaških krvavih bojev za pravico in resnico, že naslov filma »Napravili so me zločinca« napoveduje tragično usodo glavnega junaka, ld krivo osumljen umora zbeži pred oblastmi iz Združenih držav v Kalifornijo, da M tam zgradil nov dom in poleg svoje ljubezni našel varno zavetje. Tudi tu ga najdejo preganjalci in drama se prične razpletati. Glavno vlogo so poverili Johnu Garfieldu. kar je zopet velik uspeh nadarjenega igralca, ki utegne kaj kmalu postati vrstnik samega Munija. Razburljivo in napete prizore bomo gledali v filmu »Tajna služba«, ki je posnet iz življenja ameriških gangsterjev. To pot se poslužujejo gangsterji celo letal za dosego zločinskih nakan. Nekoliko soroden bo film »Hijene Nevv Yorka«. Tragedija iz velemestnega zločinskega dna. Nastopata Kay Francis in H. Bogost. Obilo smeha in zabave bo prinesla duhovita glasbena komedija »Boben in saksofon«. Za oboje jamčita Dick Povvell in Anite Luise v družbar najboljših ameriških komikov. To je za danes samo nekaj filmov lz bogatega repertoarja, ki ga je pripravila za novo sezono elitna ameriška filmska družba Bratje Warner-Bros. NAGRADNA KH1ŽAMKA BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. ud, 4. kraj v Dalmaciji, 7. glas, 8. sibirska reka, 9. sorodnica, 11. manjšina, ki hoče vladati, 13. egiptski bog, 14. ploskovna mera, 15. čapkova drama, 17. hrošč, 20. zaimek, 21. del voza, 23. pripadnik evropskega naroda, 25. na glavi, 27. dva soglasnika, 28. števnik, 30. spevoigra, 32. trdnjava iz križarskih vojn, 34. vprašalnica, 35, števnik, 36. sveta gora, 37. letopis. Navpično: 1. evropska prestolnica, 2. bolezen. 3 turško ime, 4. bolečina, 5. gora na Koroškem, 6. vladar iz časov preseljevanja narodov, 10. ploskovna mera, 11. slov. mesto, 12. boter, 14. tropska rastlina, 16. četa, pa tudi stolpec, 18. predlog, 19. besedica, ki izraža pogoj, 22. kraj na Dolenjskem, 24. zlatnik, 26. vas, 29. medmet, 31. zver, 32. predplačilo, 33. afriška reka. * REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno; Čatež, mesar, Oton, Jaro, pop, bar, nam, Milano, Ida, čobanin, in, za, il, to. Sara, omikan. Navpično: čop, atom, topič, en, ej, Sa-nin, Arad, Roma, rana, baba, ronim, ris, ili, na, ta, on. Nagrado v znesku 100 "din je žreb tokrat naklonil Meti Rainerje-vi, Braslovče. Troje nagrad v knjigah pa si dele Vlasta Platiševa, Rožna do- lina, cesta X št. 30, Ljubljana, Drago Hrovat, Bled I, trgovina Hočevar, in Vinko Lilleg, dijak, Krško ob Savi. Spomin na dni, ko ie u rudarskih reoirjih počil prui punt Pred godom sv. Jakoba 1889 je pod vplivom gibanja, ki je bilo zajelo nemške rudarske revirje, tudi v rudnikih TPD izbruhnil prvi veliki štrajk, da izvojuje 8 urni delavnik Borba rudarjev pred 50 leti Iz sodobnega Hrastnika: tovarna kemičnih izdelkov vojaščine in razganjali so nas, kjerkoli smo se zbirali k pomenkom. Razbežali smo se na vse strani, in ker so nas iskali, smo se začeli skrivati, še zdaj se spominjam, kako so cele družine, ki niso bile iz naših občin, odpeljali na štacjon in od tam v njihove občine. Videl sem, kako so žene jokale, možje kleli, a otroci, ki so bili veseli spremembe, so se smejali vrh vozov, žandarji so stikali po hišah in drvarnicah in odgnali zdaj tega, zdaj onega pošup ali v arest. Seveda so prej vsakogar nagovarjali, naj se vrne v jamo. A le redki so se vdali, ko je šla vsa reč že proti koncu in ni bilo kaj v usta dajati. Stavkokazi, žandarji In zmaga Gospodi na Dunaju je morala že precej trda presti, premoga jim je moralo biti od zlomerka treba. Nekega dne so dali naložiti tam gori bando ljudi in jih poslali k nam, da bi jih vpeljali v knapovsko delo. Zunaj bi že bili nalagali v vagone, v jami, dragi moj, pa so bili ti žakljarji, kakor smo jim rekali, slabši za delo od vsake stare babnice. Na ta način niso mogli uničiti punta. Pozneje so pod patrolo prisilili nekaj naših najboljših kameradov, da so morali v jamo, in ko je doletelo to nazadnje Verdaja, je šlo že proti koncu. Kak mesec je trajal punt, v tem času so se vršili razni razgovori med »ferajnarji« kot zastopniki rudarjev in zastopniki družbe, v drugi polovici avgusta pa smo iznova prijeli za delo. Propadli nismo. Namesto prejšnjih 50 do 60 krajcarjev smo potem dobivali goldinar in še več, šiht pa se je izprva skrajšal na 10, pozneje pa na 8 ur v jami. Smejati pa se moram rajnkemu Jenkotu še danes, ko je dejal, da ne bomo rfiikoli dosegli osemurnega dela, ker so preslabe jame. Vidiš Jenko, sem mu pozneje nekoč dejal, ko sva bila skupaj na numeri, vse gre, čeprav so slabe jame. Pošteno smo se borili, in ne zastonj. Kar smo še pozneje imeli štrajkov, tako se mi zdi, niso bili preveč uspešni. Ampok ta prvi punt nam je pa resnično nekaj ustvaril. Tako Martinek Pevec. Moja mati, ki ji je bilo tistikrat 14 let, pa mi je pripovedovala: — Poleg mene sta bila pri hiši še dva mlajša brata, Francelj in Lojz. Spominjam se. da je ata tiste dni pred puntom včasih pozno ponoči prihajal domov in da ni bil nič kaj vesel. Na tihem je preklinjal in včasih mrmral sam pri sebi, da sem razbrala besede: punt, organizacija. Nekega jutra je prišel z nočnega domov in rekel, kos mo bili vsi zbrani pri zajtrku: — Spuntali smo se. Zmagali bomo ali propadli. Knapje v Izgnanstvu Po dolini je završalo, čez nekaj dni je prišel v hišo žandar s poveljem, da moramo v očetovo domovinsko občino. Mati je ihtela, zajokali smo še mi, samo oče je molčal in tuhtal. Na hitro roko smo morali povezati cule in že smo bili na kmečkem vozu s konjem, ki ga je poslala občina, da so nas odpeljali na postajo. Najprej so nas odgnali v Loko pri Zidanem mostu, kjer smo noč in dan prebili pod kozolcem, potem so nas odpeljali v Celje, kjer so nas vse skupaj odložili v rotovške zapore. Povsod samo prerekanje: očeta so nagovarjali, naj gre na delo, on pa da ne in ne. Potem so nas spet naložili in odpravili v Galicijo pri Žalcu, od tam pa spet v Celje nazaj, žalostno je bilo to rajžanje iz kraja v kraj. Nič koliko smo stradali. Mati je ves čas govorila o sramoti, da je z grunta doma, kaj da ji je bilo vsega tega treba, pa da naj gre oče vendar rajši na šiht. Nazadnje smo prišli v Hrastnik nazaj, a za stražo so nam postavili dva žandarja, ki sta očetu neprestano prigovarjala, naj se vda. Tri tedne se nismo smeli ganiti nikamor, zdavnaj nam je že zmanjkalo kruha, podpore od nikoder — in nazadnje je oče vendarle šel. čeprav so jih po vrsti s silo pritiskali do tega, da so poprijeli za delo, | Idila na Sv. Planini Več pozornosti tei važni turistični postoianki! Dominik Kaneinger in njegov srnjaček v veseli tovarišiji Sv. Planina, ta pribljubljena izletniška točka na robu bivše štajerske in Kranjske, je vsekakor premalo deležna pozornosti od strani tistih ki so poklicani, skrbeti za napredek tujskega prometa v tem čudovitem kotičku naše zemlje. Predvsem bi bilo treba poskrbeti za malo udobnejše dohode. Zagorjani hodijo na Planino po navadi preko Jezera in mimo Pečnika in preko čebin. Oba pota bi se dala z majhnimi sredstvi izboljšati, če že ni mogoče napraviti dovozne ceste. Tudi dohod iz Trbovelj je prav neroden, čepiav lahko prideš z vozom za silo do vrha. V nedeljo je bil neki Savinj-čan s svojim motociklom na Planini, kar je vzbudilo veliko presenečenje med leto-viščarji in turisti. Nujno pa bo zgraditi potrebam časa ustrezajočo cesto iz doline do vrha, da bo Planina z vsem razkošjem svoje lepote na stežaj odprta vsem, ki so žejni užitka sredi proste narave. Sosedni Javor je posebno zdaj ,ko je rudnik pesekal več tisoč kubikov lesa za svoje jame, čudovito lep: tam, kjer so se še nedavno dvigale visoke smreke brez konca in kraja, valovi zdaj zato klasje pšenice. Letoviščarji napravljajo svoje sprehode najrajši v to smer. Planina ima električno razsvetljavo, tujce pa privablja predvsem moderni hotel »Ana«, katerega lastnik je restavrater g. Počivavšek iz Trbovelj, v soseščini pa ima svojo gostilno tudi znana mecenka zagorskih študentov, gdč. Zofka iz Kisovca. Če bo Planina dobila novo cesto in telefon, bo postala brez dvoma ena najbolj privlačnih planinskih točk v Sloveniji. Prav zanimiva je stara cerkvica, Mariji posvečena, a največ romarjev prihaja za god sv. Ane, zaščitnice mater in otrok. Z bivše štajerske prihajajo vsako leto procesije, ki prinašajo Mariji z Jezuščkom v malem oltarju novo oblekeo. Obe veliki priprošnjici morata nesrečnim ljudem tešiti pač najrazličnejše bridko3ti in težave, o čemer priča tudi tale zahvala v okviru za glavnim oltarjem: Tisočkrat Zahvalena Marija na Svet Planin Kersi dva Brata na čudno Wižo zječe rešila Pred tremi leti je bila cerkev v veliki nevarnosti zaradi plazovja, ki se ruši pod njo. Samo tri metre je razdalje od plaza do cerkve. Vsekakor bo treba varnosti starinske zgradbe posvetiti nekaj več pozornosti. Zadnji čas imajo obiskovalci Sv. Planine priliko še posebnega užitka. Pred dobrim . mesecem je Murnov Janez našel v gozdu | komaj par dni starega srnjačka in ga izročil znanemu lovcu Dominiku Rancinger-ju iz Trbovelj, ki stalno biva v hotelu, živalca je bila popolnoma izčrpana, a Dominik jo je spravil k moči na ta način, da ji je z žličko dajal mleko. Kmalu se je srnjaček na veliko radost vseh, ki so spremljali njegovo rast, privadil po cuclju piti iz steklenice. A ker je imela Dominikova psica prav takrat mlade, se je med kužki večkrat tudi k njej zatekel na malo pribolj-ška. Tako sta Piki, kakor so srnjačka krstili, in njegova krušna mati postala ne-razdružljiva prijatelja. Zdaj je srnjaček star že 7 tednov in dan za dnem s psico skupno oblazita ves bližnji lovski revir. še tisjski promet Ljubljana je važno križišče severa, vzhoda in zapada .kar bi morale naše prometne ustanove vsekakor upoštevati. Vendar pa vsikdar n:so kos problemu. Zlasti prometni stražniki, ki stoje na najp.ro-metnejših vozlih, ne ustrezajo vsakodnevni nalogi. Tole se mi je pripetilo minule dni: Nasproti nebotičnika me ustavi na hodniku zal .postaven policist z beležnico v roki, ki je bil pravkar v razgovoru z mlado inozemko. Vpraša me. ali govorim nemško, in ko sem se obrnil k dami, m'i je v pruskem narečju povedala, da išče kakšno večjo parfumerijo. 3 prstom sem ji pokazal tvrdko, ki se bavi s kozmetiko in ki nam je bila prav pred nosom. Pri tej priliki bodi poudarjeno, da bi morali vsaj prometni stražniki znati najmanj po dva ali tri jezike v govoru in pisavi, ker tako zahteva nujna potreba glede na čim dalje večji dotok tujih izletnikov v naše mesto. O tem naj razmišljajo odločujoči krogi, ki jim je mar procvitajočega tujskega prometa . Iv. L. Žica med živinsko krmo Na grozovit način se je nekdo maščeval nad poljedelcem Kranzem iz Kroppensted-ta v Nemčiji. V peso, ki jo je bil pripravil svoji živini za krmo, je neznanec zmešal veliko količino nasekane žice. Del živali je poginil v velikih mukah,' druge je moral poljedelec zaklati. Za izsleditev grozovitega storilca so oblasti razpisale visoko na. grado. Postani in ostani član Vodnikove družbe! po svetu odšli, pa so nazadnje vseeno prišli nazaj. Mene ni mikalo. Ostal sem, kjer sem začel, čeprav so drugod, posebno gori na Vestfalskem, bolje zaslužili in imeli boljše jame, kakor so pravili. Pa sva si rekla s kameradom: Saj bi se dalo tudi pri nas zboljšati, posebno če bi bili šihti na osem ur in pa malo večji Ion. Hrastničani in Ojstrčani Pa kaj to! Povrhu smo se med sabo pričkali in prerekali, čeprav smo bili vsi enaki trpini. Mi Hrastničani smo se z Ojstrčani kar naprej grizli med sabo, češ, kaj boste vi, putrovci, ki ste na kislem mleku priplavali. Oni pa nas: Vi špeharji, ki ste po prižganki priplavali. To so ti bili hudiči! Veš da smo imeli zmerom špetir in da je malokatera nedelja, kadar so nam dajali plačo, minila brez pretepa. Večkrat so katerega mrzlega napravili. Za vsak pasji one smo se spoprijeli, če smo le prišli v oštariji skupaj. Ti ga nisi poznal — kje neki — štihovega Janeza, ali pa kakor so mu dejali, Krumpeja, pa Kumljanca. Ti so imeli že kar naprej pogruntano, kje se bodo udarili s tem ali onim. Kar naprej so se flečkali in sam sem nekoč komaj pip-ču ušel, da mi ni trebuha preparal. Koliko so žandarji in sodnija v Laškem imeli opravka takrat! Tako ti povem, bilo je žalostno vse to, namesto da bi mislili, kako bi si izboljšali gedin in vpeljali krajše šihte. Poslanstvo „§erajnarjevw Ja, prav. Ne spominjam se prav dobro, to pa le vem, da so pretepi med nami nekoliko ponehali, ko so začeli širiti med nas delavske časopise in so prihajali razni socialdemokratski voditelji in nam govorili v tajnih druščinah. Rekli smo jim »feraj-narji« in pravili so nam, da je vse to brez smisla in da je bolje, če se začnemo izobraževati in če posnemamo rudarje iz Kof-flacha, Seegrabna, Leobna in od drugod. Spominjam se čobala, robljarja, nekega Brozoviča in Kordeliča pa Zadnika, pa tudi Sitterjev Nace je zahajal med nas. Na Vestfalskem se je takrat že začelo za povišanje plač, junija 1889 so vložili svoje zahteve po uvedbi osemurnega delavnika, terjali so dva goldinarja za šiht in prosto svečavo, čulo se je, da so že izbruhnili pun-ti. Na takih sestankih smo bili zmerom Takšenle je bil Hrastnik pred več ko 50 leti: stara restavracija, mimo nje pa a8te@DBC» P reyi£ja na kolodvor .ali-"'- - ?" Te dni poteka petdeset let, odkar so se slovenski rudarji dvignili v svoj prvi veliki žtrajk, ali kakor so takrat rekli, naslonjeni na staro tradicijo kmečkih uporov: punt. Zahtevali so boljše delovne razmere, zvišanje plač, odpravo 12-urnega in uvedbo 8-umega delavnika. Ko sem ugibal, koga bi pobaral za prgišče spominov iz tistih dni, nisem bil nič kaj v zadregi. Nekaj je napisane zgodovine iz socialnih bojev na naših tleh (Anton Kristan, Melhijor čo-bal in drugi), a odločil sem se rajši, da sežem po živih koreninah in poiščem rudarja, ki je sam prenašal vse križe in te-tave tistih borb. je to, če si slišal, da je štrajkar proti postavam. Mi pa nismo bili, hoteli smo le svoje pravice. Ne pet ali šest zeksarjev, ampak deset in še več in krajše šihte. Borba se začne Nekako oi> sv. Jakobu 1889 smo dopoldne izvedeli, da so v Trbovljah ustavili delo. Ta novica je udarila, kakor strela z jasnega neba. Punt! Nobeden v jame! Tako smo začeli. Bilo jih je nekaj, ki so še hoteli v jamo, pa so jih drugi pregovorili, da so ostali doma. V jamo go odšli samo pazniki V dolino je pridrvelo mnogo žandarjev in Pred petimi leti je v rudarskih revirjih izbruhnila gladovna stavka, kakršne ne pomni kronika socialnih bojev pri nas. Skupina rudarjev na Guidi, ki jo takole takrat na svoji delovni postojanki prebijala noči uspeh vendar ni Izostal. Spominjam se, kako je oče nekoč pozneje dejal: — Ti stara, čeprav si zmerom javkala, da si z grunta doma, boš že morala priznati, da smo pa iz jam doma. Kaj bi bilo, če bi se bili takrat kar prvi dan vdali? Vidiš, ta punt nas je marsičesa naučil. In star trboveljski rudar Star rudar iz Trbovelj pa mi je pravil: — Slabo in dobro se spominjam tistih časov, enega pa ne bom nikoli pozabil: kako je tistega dne počilo po obratih: Punt je! Nobeden v jamo! še pred podobo sv. Barbare, pred katero smo vsakokrat pomolili, preden smo šli v jamo, je nekdo stopil in zavpil: Punt je! V dolino se je vsulo žandarjev, prišel je bataljon soldatov, razganjali so nas in silili na šiht. Za tri vlake so nabrali knapov in jih pognali pošup. Ves mesec je trajal boj, vse je bilo zastraženo od Vode do Posetja, nazadnje pa se je le punt končal, dobili smo boljše plače in konec. Kje bi bili danes, če ne bi bili takrat imeli zavednih, pogumnih ljudi? čanjšek in Hafnar, ki sta bila moja kamerada. že zdavnaj počivata na Parašuhovi njivi. Pro- kleta trupeljna, kako korajžna sta bila. Ta dva sta mnogo trpela, pa tudi drugi nič manj. Kakih 200 jih je odšlo takrat na tuje, v Vestfalijo, na Ogrsko in drugam. Najbrž jih že zdavnaj ni več. Za zaključek naj dodam še popevko, ki sem jo pred leti staknil med nekimi starimi papirji. Na listu, označenem z letnico 1890 in z inicijalkama B. T., je bilo z okorno roko zapisanih nekaj naslovov, številk o mesečnih prejemkih, na koncu pa tole: Ena pesem, katera ni unierla Kolkokrat smo se pozibavali in za pravice naše obravnavali in zmeraj se kar irhali naprej. Kaj hočemo storit in kaj je naš Ion? Kri dajali smo in svojo moč za ta tron Od Polaja, Vodeštolna doli na Hopfenbaron. A nam so toti vragi rekali: Dej, dej! Kolkokrat smo se pozibavali med sabo, se tolkli, špičili in doma jezili babo, a zdaj terja naš čas, da nehamo kopati in za druge filati v ta hunt. Pravice hočemo, naše geslo morte poznati: Vsi za enega, eden za vse gremo v punt! Rijer Rudarji Jame pred 50 leti — Res, ja, prav. žalostni so bili časi. Za direktorja je bil Terpotic, pozneje Fic. O Ficu so knapje dejali: »Fic je dober šic«. Ha, ha! Ampak od hudimana je bilo vse to. Po 12 ur smo garali in se včasih kar phali v jami kakor premog na separaejonu. Jame, prav, jame! Kakšne so bile takrat jame! Kaj to, kar je danes. Videti bi moral, kaj se je reklo delati takrat. Hodil si v jamo in si domov prihajal ves moker in gnil. Ognja smo imeli povsod ko tavžent hudičev. Redke so bile numere, ki bi bile suhe. če nisi imel ognja, te je pa voda lovila. Kaj je človek dal iz sebe, če si gate ože-mal, še preden si prišel na numero, to ve le tisti, ki je sam vse izkusil. Ko si nametal en hunt ah gare in ga zapeljali, si bil, pri-mojduš, že pošteno zdelan in zbit. Pa je že tako v knapovščini. Nekateri so kar v nevarnosti, da nas ne zalotijo žandarji, a spoznali smo, da imajo »ferajnarji« prav. Punt se pripravlia Pa tudi v jamah smo začeli zmeraj bolj tuhtati o krivicah, ki so nas krišpale. Iz Trbovelj smo preko Ojstrčanov iz\edeli za njihove nakane. Neki Cerar in Kovač, ki sta imela glavno besedo, sta bila posebno vneta, da bi se uprli. Seveda' je bila večina omahljivcev in tudi klečeplazenje takrat ni bilo kaj redkega. Pa kaj bi o tem, saj veš. Mihelaka, Pateja in Verdaja si poznal. To so ti pa bili kampeljci. Vzeli so vso stvar v roke in začeli pripravljati punt. Med nami so bili tudi Prajzi, ki so imeli že nekaj prakse, pa so nam raztolmačili, kaj se to pravi, ustaviti delo. šlo je pač za važne stvari. A po večini smo bili taki, ki nam je bila beseda štrajk povsem tuja. Tega smo se vsi bolj ali mani bali. Hudič Martinek Pevec Obisk pri Martinku Pevcu Dajmo besedo Martinku Pevcu, ki ga upogiba že 85 let, da nam pove, kako je bilo takrat, ko se je prvič uprl rudar. Ko sem stopil v njegovo skromno stanovanje, sem ga našel dovolj čilega, čeprav so mu bile obraz razorale za čudo okamenele poteze starčka. Pobaral sem ga o tem in sivolasi mož, ki je prav pred dnevi prejel častno diplomo za svoje neumorno delovanje pri rudarski godbi pred 75 leti, je vidno vzradoščen pričel šegavo — takšni so pač vsi muzikanti — tkati svoje misli. Zagrun-tal se je in bogme — bile so korenine — ni se cdkašljal, kakor je to navada pri starcih, ki začenjajo svoje spomine, in spregovoril. — Zdelo se mi je, kakor da je zapalil ziherico, čeprav je bilo pri belem dnevu, stopil v jamo in zavihtel svoj kramp. »JUTRO«, ponedeljska Izdaj« »r 7 s- RiuežMfBE, 7. VOL 2939» —i Dva važna nogometna zbora Akcija zoper stan JNS se močno širi Včeraj so slovenski klubi na občnem zboru LNP odobrili sporazumno stališče Zagreba, Splita in Osijeka V Zagrebu je bil ustanovljen hrvatski nogometni savez ZPK je najboljši pokrajinski prvak V&raj je bilo v Zagreba izločilno plavalno tekmovanje pokrajinskih prvakov, v katerem je ZPK premočno zmagal nad Galebom in Jadranom Večer plavalnih senzacij na Sušaku Ljubljana, 6. avgusta. Letošnja podsavezna skupščina je stala pred izredno težko nalogo, pred kakršno že vseh teh 20 let svojega obstoja ni bila. Na dnevnem redu je bila odločitev o taktiki, ki naj jo slovenski klubi zavzemajo v borbi med Zagrebom in Beogradom. Podsavezna uprava je povsem na mestu sklicala predkonferenco za soboto zvečer v posebno sobo kavarne »Zvezda«. V pismenem pozivu je klubom obrazložila težavnost sedanje situacije in jih opozorila na njihovo dolžnost, da se na podsa-vesni skupščini odločijo za enotno stališče vseh slovenskih klubov. To je bilo potrebno že iz razloga, da bo tudi na zunaj vidna složnost slovenskih klubov v oceni in presoji sedanje težke situacije. Odziv na predkonferenco je bil skoraj polnoštevilen. Trajala je od 20. do polnoči in obdelala v glavnem vprašanje o stališču slovenskih klubov in LNP do borbe, ki jo vodi Zagreb proti športnemu Beogradu. Iznenadilo je nepričakovano ostro stališče, ki so ga zavzeli delegati mnogih klubov, zlasti iz trboveljskega, celjskega, deloma tudi mariborskega področja nasproti športnemu Beogradu in JNS. Zahtevali so takojšnjo prekinitev z JNS in naslonitev na pokret, ki ga vodi HŠS. Konferenco je vodil predsednik LNP g. dr. Janko Kosti, ki je podrobno orisal ves potek dogodkov od redne sa-vezne skupščine 29. januarja t. 1. preko izredne skupščine 24. maja t. 1., znane plenarne seje JNS 20. junija t. 1. in naposled poslednje plenarne seje JNS 11. julija t. 1. ko so bile tik pred konferenco v Zagrebu sklenjene sankcije proti vodilnim hrvatskim klubom. Vprašanje pereče reorganizacije JNS je bilo z vseh strani v podrobnosti obdelano in se je vsa razprava, ki so se je udeležili skoro vsi delegati, gibala samo okoli taktike, ki jo je treba zavzeti, da se reorganizacije izsili. Značilno je bilo, da se je samo delegat ljubljanske Grafike izrekel za taktiko čakanja in nevmešavanja v spor med Zagrebom in eBogradom, medtem ko se je velika večina izjavila za najaktivnejši poseg v dogodke, tako da slovenski klubi odločno podprejo Hrvate v njihovi borbi za reorganizacijo JNS. Naposled so se delegati zedinili na besedilo posebne rezolu-cije. za skupščino. Na predkonferenci so bila nato v razpravi še nekatera stvarna vprašania glede prvenstva, podsavez-nega poslovania itd., kakor je običaj že na vseh poslednjih podsaveznih skupščinah. Ko je bilo na predkonferenci doseženo soglasje glede rezolucije. ki naj jo sprejme podsavezna skupščina, je bila vsebina rezolucije okoli polnoči telefcnično sporočena v Zagreb, da bodo imeli v Zagrebu čisto situacijo na skupščini HŠS. Podsavezni skupščini je tako ostala samo naloga, da s formalne strani da onemu. kar se je na predkonferenci dognalo, še cficielno obliko. Ker je bilo težišče situacije prenešeno na predkonferenco, je ostalo za samo skupščino že manj zanimanja Udeležilo se je je 48 od skupnega števila 57 klubov, enemu, Slovanu iz Gu-štanja, se ni priznala prav.ca glasovanja, ker je šele začasni član. Skupščino je vodil predsednik dr. Kosti in sta bili najprej odposlani udanostna brzojavka Nj. Vel. Kralju Petru II in pozdravna brzojavka ministru g. Čejovicu. Opažena je bila odsotnost saveznega delegata g. Mio-draga Pavličeviča, ki mu je savez poveril nalogo, da ga zastopa na tej skupščini. Poročila so bila odobrena brez razprave. Nato je g. Kralj prečital naslednjo resolucijo »Delegati nogometnih klubov iz Slovenije, zbrani na občnem zboru LNP dne 6. avgusta 1939. soglasno: 1. Ugctavljajo, 'la je naš nogometni j šport zašel v akutno krizo zaradi spo- | ra med športnima centroma v Zagre- ! bu in v Beogradu, kar more imeti ne-dogledne posledice za bodoči razvoj nogometnega. °.pcrta v naši državi, za čigar prospeh so se žrtvovali najboljši športni delavci. 2. Izjavljajo, da je uspešen in zdrav razvoj nogometnega spcrta v naši državi mogoč le na osnovi, ki izklju- čuje politiko iz športa, ki varuje enakopravnost med raznimi športnimi središči in omogoča njihov napredek, ki jamči upravno in finančno samostojnost posameznih športnih središč ter nudi vsem športnim središčem pravično razdelitev sredstev vrhovne nogometne ustanove v naši državi. Zato tudi odobrava tako utemeljeno sporazumno stališče predstavnikov nogometnih podsavezov Ljubljane, Zagreba, Splita in Osijeka. 3. Ugotavljajo, da upravni odbor JNS s svojim postopanjem ni pokazal niti volje niti sposobnosti za ureditev naših športnih razmer v smislu mandata na izredni savezni skupščini 24. maja t. L 4. Zahtevajo zato, da upravni odbor saveza takoj demisionira, da tako preide situacija na vse nosilce nogometnega športa v državi, in tako omogoči sporazumno rešitev problema reorganizacije, ki bo zadovoljila vsa naša športna središča. 5. Pooblaščajo novi upravni odbor LNP, skupno s predstavniki okrožnih odborov, da uporabi vsa sredstva, da se uresničijo gornje zahteve in izvede vse potrebne korake v primeru kakršnih koli sankcij.« ki jo je skupščina sprejela brez razprave in z odobravanjem. Po dokaj dolgotrajnem natezanju je bila ob volitvah naposled predložena sporazumna lista, ki ni prinesla bistvenih sprememb. V novo upravo so izvoljeni: predsednik dr. Janko KSstl, I. podpreds. Mirko Martelanc, II. podpreds. dr. Mirko Kuhelj, I. tajnik Stane Vrhovec, II. tajnik Franc Zaje, III. tajnik Stane Logar, I. blagajnik Franc Jugovec, II. blagajnik Viljem Slamnik, člani odbora Nedeljko Buljevič, Ivan Hartman, Dore Kern, Ivo Grm, Emil Novak, Aleksa Gusina, Vinko Šefic, Drejče Svetek, Adolf Heidegger, Bine Turk, . Stanko Deržaj, Albert Luschan. — V nadzorstvenem odboru ni bilo sprememb: Albin Zaje, Drago Kačar, Ulrik Vospernik. Poslednji del skupščine nudi skoro zmerom enako sliko. Tako je bilo tudi danes! Razpravljalo se je največ o prvenstvu in največ želja so izražali oni klubi, ki so na koncih tablic in morajo za razred niže. Ker pa podsavezna skupščina ni pristojna za reševanje teh vprašanj, si je nova uprava samo zabeležila predložene želje, ki pa bodo nemara ostale samo na papirju; za njihovo realizacijo bi bila potrebna soglasnost vseh prizadetih, te pa ni bilo. Komaj dve uri je trajala vsa skupščina, od 9. do 11., ko je predsednik dr. Kosti ugotovil, da je dnevni red izčrpan. SK Ljubljana v hrvatsko slovenski lig! Velike manifestacije za Slovence na izrednem občnem zboru HŠS Resolucija Zagreb, 6. avgusta. Na današnjem izrednem občnem zboru Hrvatske športne sloge se je pokazala vsa zavednost in disciplina hrvatskih nogometnih organizacij, od kar so stopile v odprti boj z nogometnim savezom v Beogradu in začele snovati novo, bolj zdravo in bolj pravično nogometno centralo kakor je sedanja. Na današnjem občnem zboru je bilo zastopanih 211 klubov. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik HSS dr. Kraljevič, ki je v imenu upravnega odbora podal obširno poročilo o storjenem delu. Pred prehodom na dnevni red je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku dr. Vladu Mačku, nato pa je predsednik dr. Kraljevič nadaljeval svoj izčrpni ekspoze. Omenjal je vse podrobne podatke, kaj je bilo dozdaj storjenega na škodo hrvatskih klubov, dalje vsa pogajanja, ki so potekla brez uspeha in naglasil nato, da se hrvatski klubi v bodoče ne bodo več pogajali z nikomer, in sicer vse dotlej, dokler ne bodo vikin j ene vse sankcije proti njim in jim ne bo nadomeščena materialna škoda, ki so jo utrpeli, odkar je sedež saveza v Beogradu. V nadaljnjem ie dr. Kraljevič sporočil, da je bil nedavno sklenjen sporazum v vseh vprašanjih s Slovenci in da je SK Ljubljana pristopila k tekmovanju v hrvatsko ligo. (Zborovalci so to obvestilo sprejeli s frenetičnim in več minut trajajočim aplavzom in vzklikanjem bratom Slovencem). Zaradi pristopa SK Ljubljane bo ta liga razširjena v hrvatsko slovensko ligo. Pristopu slovenskih klubov pripisuje predsednik ogromen pomen, ker je prepričan, da bodo tej novi skupini prav gotovo in v najkrajšem času pristopili tudi številni klubi iz Srbije ter tako v dogledni bodočnosti formirali legitimnega zastopnika vsega jugoslovenskega nogometnega športa. V zvezi z občnim zborom LNP, ki je bil istočasno v Ljubljani, je bila z izrednega občnega zbora poslana tjakaj kratka brzojavka naslednje vsebine: Hrvatski nogometni klubi, zbrani na izrednem občnem zboru HŠS pozdravljajo bratske slovenske klube v upanju, da bo s skupnimi silami skoraj uspelo odstraniti one, ki onemogočajo realen razvoj nogometnega športa in razmer v njem.« Dr. Kraljevič je nato razvijal program bodočega dela, ki bo šlo za tem, da se pod okriljem HŠS kot vrhovnega reprezentativnega foruma ustanovi samostojni hr- ( vatski nogometni savez za vse območje hrvatskih klubov, obenem pa se povabijo tudi zastopniki vseh ostalih športnih panog, da se organizirajo po vzorcu hrvatskega nogometa. Samostojno organizacijo so med tem tudi že ustanovili hrvatski nogometni sodniki. Predsednik je nadalje govoril o tekmovanju v hrvatsko slovenski ligi, glede katerega so bili popoldne sprejeti še posebni sklepi, o tekmovanju za hrvatski pokal in še nekaterih tehničnih podrobnostih v novi organizaciji. Na tem občnem zboru je bila slednjič proglašena amnestija za vse prestopke, storjene v zvezi s prepovedano proslavo 201etnice obstoja ZNP. Resolucija Zborovalci so slednjič sprejeli soglasno naslednjo resolucijo: »Ustanovi se hrvatski nogometni savez pod okriljem Hrvatske športne sloge, čigar posle bo do nadaljnjega opravljal upravni odbor HŠS. Do 20. avgusta t. L se morajo izdelati vsa pravila in pravilniki JNS sa potrebe HŠS. Vsi člani JNS v hrvatskem območju postanejo avtomatično člani tega novega saveza, glede članstva v mešanih krajih p« bodo sprejeti naknadni sklepi. Skupščina je trajala od 9. do 12. in se je zaključila s ponovnimi burnimi ovacijami za Slovence. Ves jutrišnji zagrebški tisk posveča temu občnemu zboru ogromno pozornost, »Hrvatski dnevnik« objavlja poročilo o njem z velikim naslovom: Slovenci so z nami! Kakšno bo novo tekmovanje? Popoldne so zastopniki klubov razpravljali o podrobnostih novega prvenstvenega tekmovanja v hrvatsko slovenski ligi, ki se mora po svoječasnem sklepu pričeti že 27. avgusta. Zaradi vstopa SK Ljubljane v to ligo ni izključeno, da bo ta termin morda preložen in bodo pari prav tako žrebani še enkrat. V ostalem pa je bil sprejet načelni sklep, da bo hrvatsko slovenska liga štela 10 klubov, in sicer Gradjarskega, Haška in Concordijo iz Zagreba, Hajduka in Splita iz Splita, Slavijo iz Osijeka, Sašk iz Sarajeva, Bačko iz Subotice ter SK Ljubljano. Kot deseti klub bo vstopil zmagovalec med Gradjanskim iz Bjelovara in Slavijo iz Varaždina, ki morata do 27. t m. odigrati kvalifikacijsko tekmo. Zagreb, 6. avgusta Na kopališču Maratona na Savi je bilo danes plavalno tekmovanje treh pokrajinskih prvakov, in sicer domačega ZPK, Galeba iz Novega Sada in Jadrana iz Herceg-novega za dosego kvalifikacije za izbirni nastop proti zadnjeplasiranemu ligašu. V tem tekmovanju je zmago zasluženo in brez velike borbe spravil Zagrebški plavalni klub, ki je od 9 razpoložljivih pivih mest zasedel 8. eno samo pa je pripadlo plavalcem Galeba. Ker je bil lep dan in zanimiva konkurenca, je tekmam prisostvovalo tudi lepo število gledalcev. Podrobni rezultati so bil naslednji: 400 m prosto moški: 1. Drobnič (ZPK) 5:45.4, 2. Kovačevič (ZPK) 5:55.3, 3. Jezič (Jadran) 5:59.2. 100 m hrbtno ženske: 1. Fischer (Z) 1:42.2, 2. Resner (Galeb) 1:53.2, 3. Kosovič (G) 1:55.4. 200 m prano moški: 1. Dvofak (Z) 3.-05.4, 2. Cerovič (J) 3:13.2, 3. Benussi (J). 100 m prosto ženske: 1. Brkič (Z) 1:26.2, 2. Kovačiček (Z) 1:30.2. Cirič (G) 1:34.2. 100 m prosto moški: 1. inž. Gazzari (Z) 1:01.5 (najboljši čas te sezone v sladki vodi in najboljši čas Gazzarija), 2. Strmac (Z) 1:07.4, 3. Jezič (J) 1:09. 200 m prsno ženske: 1. Fischer (Z) 3:38.2, 2. Resner (G) 3:40.3. 3. Trsek (G) 3:53.4. 100 m hrbtno moški: 1. Strmac (Z) 1:16, 2. Drobnič (Z) 1:19.4, 3. Vidovič (J) 1:22. 4X50 m prosto ženske: 1. Galeb 2:41.2, 2. ZPK 2:41.6. 4X200 m prosto moški: 1. ZPK 10:33.2, 2. Jadran 11:26.4, 3. Galeb 12:16.8. V skupni oceni je dobil ZPK 171, Galeb 87, Jadran pa 50 točk in je tako ZPK najboljši pokrajinski prvak v državi Tekme v waterpoolu so se končale Z naslednjimi izidi: ZPK : Galeb 13:0, Jadran : Galeb 7:0, ZPK : Jadran 9:3. Zagreb preslab za Ljubljano Zagrebška reprezentanca je včeraj doživela hud poraz proti SK Ljubljani — Rezultat je bil 5 : 0 (2 : 0) Ljubljana, 6. avgusta. Danes je v Ljubljani po dolgem presledku spet nastopila nogometna reprezentanca Zagreba proti enajstorici SK Ljubljane in doživela v tej igri popolnoma zasluženi poraz. Ker so bili športni stiki Zagreba in Ljubljane v zadnji dobi tako zelo redki je bilo današnje nenadno srečanje z nogometno reprezentanco Zagreba v Ljubljani športni dogodek prav posebnega pomena. Škoda pač, da je bila ta tekma še v dobi najhujše vročine in je v glavnem tudi to krivo da se je na igrišču ob Tyrševi cesti zbralo komaj dobrih 500 prijateljev nogometne igre. Današnja tekma je imela svoj posebni pomen že zaradi tega, da bo v bodoče naš slovenski nogomet tesno povezan s hrvatskim; upravičeno pričakujemo, da bo to športno sodelovanje zdaj čim pogostejše, kar bo predvsem našemu nogometu v veliko korist. Reprezentanca Zagreba je pokazala deloma prav dobro igro in je borbo izgubila predvsem njena krilska vrsta, ki je bila za razred slabša od domače. V obrambi je postavil Beloševič celega moža, njegov sosed in vratar Urh pa danes nista imela sreče Napad je predvedel v polju, posebno v prvem polčasu izredno lepo igro. vendar je bil v zaključnih akcijah prepočasen in premalo odločen. Od igralcev Medariča, Lešnika in Hitreca smo pričakovali dokaj več In je v vsem kvintetu zadovoljil samo naš ožji rojak Zemljič. V bodoče svetujemo Zagrebu, da v borbo proti Ljubljani postavi nekoliko močnejšo formacijo. Ljubljana je danes prijetno iznenadila in jc pokazala odlično igro, ki je presenetila ne samo gledalce, temveč tudi nasprotnika. Izredno dobro igro je podala obramba, ki nasprotniku ni dala priliko za strel; vsi trije igralci tamkaj so zaslužni, da nasprotnik ni dosegel uspeha. Srednja vrsta v sestavi Šercer, Pupo in Presinger je bila v igri za razred boljši od gosta in je napadu, ki je bil danes nenavadno razpoložen in prodoren pred golom ustvarjal povoljne situacije, ki jih je napad le deloma izkoristil. Sodniku g. Macoratiju sta se predstavili moštvi takole: ZAGREB: Urh, Zimič, Beloševič, Domačin, Gayer, Pukšec, Medarič, Hitrec, Lešnik, Hranitelj, Zemljič. LJUBLJANA: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj šercer, Pupo, Presinger, Jež L, Legat, Grintal, Tvrdič, Jež IL Kratek potek igre V začetku je igra v znaku premoči Zagreba, ki doseže štiri kote zaporedoma. V 22. min. je po krilu Jež II ušel branilcu in njegov center Grintal pretvori v prvi gol za Lj. Zagreb hoče izravnati, toda pred golom ni pravega strelca in Grintal v 40. min da z glavo drugi gol. V drugem polčasu je igra zelo živahna. Zagrebčani so na Igrišču nervozni, kajti pred prav dobro obrambo ne morejo do- seči uspeha in zopet se je v 15. minuti stresla v tretjič mreža Zagreba, ko je Jež I na pas Grintala žogo neubranljivo poslal v desni kot. Zagreb vidno popušča in v 20. min. Jež I iz gneče pred golom poviša razliko na 4:0. Zagreb se brani, igra ni več zanimiva in v 27. min. Grintal z ostrim strelom postavlja svoj tretji uspeh in stanje je 5:0. Igra je trajala samo 2X40 minut. Teniška zmaga mariborskega železničarja SK Železničar : SK Celje 9 : 2 Celje, 6. avgusta. Danes je bil na teniškem prostoru SK Celja v Mestnem parku teniški dvoboj med Železničarji in SK Celjem. Železničar je zmagal z 9:2. Posamezni rezultati so bili: Single: Mali (Z) : Skoberne (Celje) 2:6, 6:2, 6:4, Goršek (C) : Podlesnik (Z) 12:10, 7:5, Vampi (2) : Toplak (C) 6:1, 6:3, Škro-bar (2) : dr. Ivič (C) 6:0, 6:2, Gregorčič (2) : Krell (C) 6:1, 6:1, Maz i(2) : Volkar (C) 6:1, 6:2. Slana (2) : Krel (C) 6:2, 7:5. Double: Skoberne—Goršek : Mazi—Mali 6:8, 6:4, 11:9, Podlesnik—Škrobar (2) : dr. Ivič—Volkar 6:2, 7:5, Mazi—Vampi (2) : Toplak—Goršek (C) 6:0, 6:0. Premrlova proslava v Zagrebu. V proslavo 201etnice nogometnega udejstvova-nja znanega zagrebškega igralca Danka Premrla je njegov klub Ferraria organiziral včeraj večji nogometni turnir, na katerem je nastopil tudi Gradjanski. Glavna prireditev je bila tekma med njim in Ferrarijo, v kateri je Ferrarija zmagala s 3:2 (1:1). Na igrišču je bilo veliko število publike, ki je simpatično sprejela popularnega slavljenca. I« LNP. Prva seja novoizvoljenega upravnega odbora bo drevi ob 20. — Predsednik. Plavalni pouk v Afriki Večer plavalnih senzacij na Sušaku O poteku napete plavalne tekme med Viktorijo in Jugom, o kateri smo tehnične rezultate objavili že v nedeljskem »Jutru« smo prejeli s Sušaka še naslednje zanimive podrobnosti: Sušak, 5. avgusta Tekmovanje v jugoslovenski plavalni ligi je nocoj na Sušaku doseglo višek. Množice so napolnile terase hotela Jadrana na Sušaku, da prisostvujejo borbi Sušaka z Dubrovnikom, plavalnemu veledogodku letošnje sezone. Kot prvi rekorder nocojšnjega večera se je ponosno razbohotil Viciorijin blagajnik! Začeio se je stočko, ki jo je vse najbolj nestrpno pričakovalo: prvi nastop 2ižkov na izredno hitrem sušaškem plavališču, obenem pa prvi Žižkov nastop v malo resnejši konkurenci. Naš fenomenalni rekorder je nekaj dni poprej e v Splitu zlezel pod kvalitetno marko štiristometrašev, pod 4:50. sušaški strokovnjaki pa so prišepeta-vali, da je v treningu njihov najboljši. De-filipis, tudi že potegnil krepko pod 5 minut in da se bo torej Zižeka vsaj v prvi polovici trdovratno držal ter ga prisilil, da pokaže vse svoje sposobnosti. Res se je, čim je odjeknil starterjev strel, mali De-filipis prilepil na velikega Zižeka in skupaj sta v prvi polovici požirala metre — prav nič ni motilo ne enega ne drugega, da je pri 200 m pokazala ura 2:20! Na peti osminki proge, ko sta tako ramo ob rami plavala proti obratu pri 250 m pa je naenkrat bilo Žižku tega dovolj — z energičnim medspurtom se je otresel svoje sence. Defelipis je obupno poizkušal, da se zopet povrne na svoje mesto, pa mu ni uspelo nič več dohiteti vedno borbenejše-ga Žižka, ki je vse hitrejši in svoj naskok počasi, pa sigurno povečava v strahovitem finishu, ki mu tudi hitri Defilipis ni kos. Dobre tri telesne dolžine pred svojim velikim protivnikom gre Žižek v cilj. Ko so objavili rezultat, je zaoril en sam krik radosti po plavališču: Žižek je plaval boljše od evropskega rekorda, pa še Defilipis je dosegel rezultat 4:51.2, rezultet. ki mu ga ni nihče pripisoval in za kakršnim letos zaman hrepenijo vsi najboljši plavači celine. Druga plavalna disciplina že prinese majhno presenečenje Jugu v škodo: na 100 m za dame. kjer na prvem mestu doseže Smolikova rekorden rezultat, je Jugova reprezentantka Bartulovičeva podlegla stari, že likvidirani Wimmerjevi, ki je povsem nepričakovano postavila enega najboljših rezultatov svoje begate plavalne kariere. Senzacionalna tretja točka, 200 m prsno za gospode, je prinesla simpatičnemu Grkiniču že davno zasluženi uspeh: rezultat izpod 2:50. Če sta na 400 m prosto iznenadila Žižek in še bolj Defilipis, je Gr-kinič s svojim uspehom frapiral vse in vsakogar in ni ga menda bilo med gledalci, ki mu ne bi bil vsaj v srcu res iskreno čestital. V borbi za drugo mesto je šlo spet preko računov — tokrat na rovaš Victori-je. Mladi, že renomirani Kohn je namreč v poslednjem trenutku še uspel vriniti se skupno z vsak dan boljšim Barbierijem na drugo mesto. Da je proga bila še pol metra daljša, bi bil po odličnem finishu Du-brovčana gladko izgubil. Po senzacionalnih uspehih po teh prvih treh disciplinah je vse pogosteje bilo čuti pesimistična mnenja, da nekaj ne more biti v redu, da je pač proga prekratka. S tem mnenjem pa so obračunali plavalci sami že v naslednji, četrti točki, ko sta Smolikova in Krmpotičeva v zagrizenem medsebojnem boju dali komaj povprečne rezultate, slabše od svojih običajnih. Da je res proga bila krajša, bi se moralo to brezdvomno odraziti tudi tu. Prav enaka pesem v moški izdaji v naslednji točki: Štakula Lovro je dosegel samo 1:01.8. Ta disciplina je bila usodna za Jugove aspiracije na zmago v moških disciplinah. ker so mu vsi računarji bili dali obe prvi mesti, kateri naj bi bila prislu- j žila rodbina štakula. Pa se je mlajši, Ivo, I izneveril tradciji in pustil, da ga je s slabim časom »okrog prinesel« stari maček Stoker. Plavanje dam na 200 m prsno je bila točka, ki so jo plavalni sladokusci pričakovali z največjo nestrpnostjo: vitka Victori-jina zlatolaska Boršičeva se je skrbno pripravljala, da obračuna z rekorderko Orlice vo. Prvih 50 m je plavala nervozno, brezglavo in baš v tem prvem delu je tekmo izgubila — Orličeva je prepričevalno zmagala v rekordnem času. Kako se bo naša Wernerjeva znašla v tej že kar nekam nreveč dobri konkurenci? Moški na hrbtu so tik pred ciljem uprizorili pravo mesarsko klanje. Ciganovič si je bil namreč svoje prvo mesto že v prvem delu zasigural, za drugo mesto pa so se poklali kar vsi trije ostali kandidati in morda bolj kakor z znanjem in sposobnostjo, je s trmasto voljo uspelo Vidmarju, da je tik pred ciljem izbil na čelo trojice. Ženska štafeta 4X50 tn je bila lahko delo in uspeh za kvalitativno povsem izenačeno četvorico Victorije Dunič, Boršič, Smolik. Krmpotič, med katerimi ni nobena plavala izpod 34, pa tudi nobena iznad 35 sekund in je tako štafeta dosegla rekorden rezultat. Do skrajnosti je bila stonnjevana napetost vseh ha plavališču prisotnih, ko je starter pozival na start za olimpijsko štafeto 4 X200 m prosto. Splošno prepričanje je, da bo štafeta dala prvovrsten rezultat, da ona četvorica, ki hoče nocoj zmagati, mora postaviti čas pod 9:30 in torej čas pod državnim rekordom, ki gr z 9:29.9 drži naša reprezentan-tivna štafeta. Baica (Jug) in Curtini (Victorija) gresta prva na pot. Jugaš je slabši, to vedo vsi. Nihče se ne čudi. ko Curtini v odličnem času 2:23.8 prinese svojim kakih 7 m pred-nosrti. Sedaj se ples šele pričenja, ko morajo na papirju boljši ostali trije Jugaši nadoknaditi te metre. Za Victorijo plava kot drugi Grkinič, ki je prav za prav rezerva za Minija. Z velikim elanom in voljo se torej mlajši Štakula požene za njim in res je izpočetka znatno hitrejši. Vse čaka, kdaj bo moral Grkinič kapitulirati, pa se dogodi baš narobe: Jugaš pričenja popuščati in metri, ki jih je bil Grkinič že izgubil, se vračajo. Počasi, centimeter za centimetrom se Victorija pomika naprej. Štakula se bori obupno, prav tako pa Grkinič z neverjetno vztrajnostjo vozi proti cilju. Oba sta postavila svoj življenjski rezultat: prvi 2:22, Grkinič pa vprav neverjetnih 2:21.2! Tretjih 200 m v štafeti je užitek v Po-točnjakovem stilu. Vsega ga je zajel neza-držani polet prvih dveh Victorijašev, ki sta oba prekosila samega sebe in vrli »Bo-bo« noče za ostati. Zaman napenja odlični Ciganovič vse svoje sile — razlika med obema štafetama se počasi veča. Jugaš je z 2:21.6 odličen, toda Potočnjak je potreboval samo 2:19, zmaga je dobljena! Se četrti mora doprinesti svoje. Ne k zmagi — ta je že v žepu. K rezultatu. Vic-torijin nasprotnik ni več Jug. njen nasprotnik je samo še čas, štoperica. Defilipis gre trmasto, z zanosom v to borbo. Žižek, ki se je kot zadnji Jugaš pognal za njim, ga ne zanima. V glavi mu je samo eno: čim hitrejše, da bo rezultat boljši. Štafeta Victorije je plavala 9:18, čas. ki ga noben klub ni dosegel in so si ga v vseh časih plavalne zgodovine mogle privoščiti samo štiri reprezentance in to Japonska, USA, Madžarska in Nemčija — in v tej štafeti je plaval Defilipis 2:14, čas, s katerim bi plaval v japonski štafeti, ki brani svetovni in olimpijski rekord. »Službeni« časomerilci so svoje ure pustili na 9:18, času zmagovite štafete. Dejali so, da jih bodo razstavili v eni suša-ških izložb kot dokaz največjega sušaške-ga plavalnega uspeha vseh časov. y Športni novinarji in strokovnjaki so že kombinirali: Curtini ja zamenjamo z Žižkom in morda še Grkiniča z Wilfanom, pa imamo reprezentativno štafeto pod 9:10... Žalostna majka nekdanjim evropskim prvakom. Madžarski, s katero se sestanemo 10. septembra v Szegedu! Tekma v vvaterpolu je zaključila večer. Tekma, ki gotovo ni bila niti lepa, niti kvalitativno na višini. Ce trdim, da sta bili obe moštvi mnogo slabši kakor običajno, velja to predvsem za Jug, ki niti ni več senca starega Juga. Izgubil je proti slabi Victoriji, ki je skoraj ves drugi polčas moral igrati brez svojega najboljšega igralca Grkiniča in več ko tri minute bila \ vodi samo s 5 igralci. Tokrat ne more bk ti in ni kriv sodnik. V Jugovem moštvu je bilo videti le šf Samardžiča. Nepokretni napaa si ni znal ustvariti šans za streljanje, četudi obi backa Victorije baš nista plavača. Cigano-viča je onemogočil Grkinič, pozneje pa j® brez posebnih težav z njim obračunal Curtini. Obe novi pridobitvi Dinkovič in Orlič, se tokrat še nista izkazali. Samardžič je precej sedel na Poliču II, pred Victorijinim golom pa se je po eden prilepil na Tošo-viča in Ciganoviča, dočim je četrti z lahkoto opravil i Dinkcviča i Orlica. Rezultat 2:1 za Victorijo iz prvega polčasa je po sreči, Jugovi slabi igri in uspešnih intervencijah vratarja Vidmarja uspelo obdržati do konca. Victorija je svojim plavalnim uspehom pridružila še zmago v wa-ter-polu. V senci vseh teh plavalnih uspehov sta ves čas stala dva velika lika, ki so ju imeli priliko videti samo oni, ki so se mogli tesneje približati obema taboroma: oba-dva trenerja — Madžar Hunjady za Vic-torijaše in Splitčan Darko Prvan, trener Žižkov. Oba sta delala mesece in mesece, oba sta dosegla lepe uspehe. Če je po točkah Jug izgubil, ne zrfači to. da je Prvan podlegel Hunjadyju. Prvi je dal Žižka, drugi Defilipisa in štafeto, oba pa celo vrsto tekmovalcev, katerih imena so se vpisala v knjigo jugoslovenske plavalne zgodovine. Hunjady in Prvan sta dve imeni, ki bosta ves čas spremljali uspehe jugoslovenskih plavačev. velike uspehe, ki jih smemo pričakovati v letošnji sezoni in na prihodnji olimpiadi. -ši« •"."T Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb LENKA, NOVO MESTO Vaše zadržanje nasproti družbi je povsem upravičeno. Vi niste zaprta narava, temveč ste le zaprli vrata lastnemu izhodu v življenje. Osredotočite svoje zanimanje in čuvstvo na kakšnega svobodnega človeka, ker samo na ta način se v svobodi poraja radost. Vaši starši imajo prav, imeti morate praktično. nekomplicirano, pa vendar svobodno službo, ki bi vašim mislim dajala drugačno smer. V življenju slušajte glas razuma, a varujte se glasov, ki prihajajo od drugod. Vse v življenju je minljivo, samo duša ostane večna. RADOVEDNEŽ 13 V svojem trgovskem poslu boste gotovo napredovali, a vse morate zasledovati sistematično, dosledno, z elanom. Ne brigajte se za druge a!i za stvari, ki se vas ne tičejo, temveč glejte samo na svoj cilj in na smisel svojega življenja. Ne zavidajte drugim, a tudi sami sebe ne precenjujte. Varujte se lahkomiselnosti in dobro premislite vselej, kadai je treba misliti, če pojdete v tem pravcu, bo pozitivno rešen vaš problem. SIMFONIJA ŽIVLJENJA Vaša nezadovoljnost vas vodi iz Ljubljane v neko drugo mesto, ker at.nosfera in okolje, v katerem živite, nista znosna za vas. človek je v resnici zanimiv — tako dolgo sedi na ognjišču, dokler ne izgori. Sedi in čaka, zavestno čaka nekakšnega izhoda, ki bi ga po vsej verjetnosti sam našel; a sestav njegovega mišljenja in odločnosti je tako pasiven kakor bilanca trgovskega podjetja v konkurzu. Zato ne more priti iz labirinta. Našli boste človeka, ki je v duševnem sorodstvu z vami, a iščite ga stvarno, ne samo v mislih, ker nič samo od sebe ne pade na krožnik. Pa če bi padlo samo od sebe, tudi ne bi bilo zanimivo. 1 KANJO 13 Pustite, dragi gospod, umetnost in literaturo! Govoriti o tem je prav tako nepotrebno kakor o vinu ki smo ga popili. Izberite si obrt, za katero imate stvarno smisla, a ne literature in umetnosti, za katero, kakor sami pravite, imate veselje, a po mojem mišljenju nimate razumevanja zanjo. SLOVENKA 30 Živite tudi dalje tako, kakor živite zdaj: četudi nočete, vendar morate, ker bi bilo škoda za, vas, če porušite svojo sedanjo življenjsko atmosfero. Vi sami ste si skro-jili svojo usodo, a najbrž je bil to od Vaše strani samo mehaničen proces, brez sodelovanja duševnih elementov. Skrivne želje vas lahko prav tako skrivno zadovoljijo. Osamljeni pa živite samo zato, ker niste našli pravega smisla življenja. Tam, kjer ni razuma in objektivnega razumevanja, tudi ne more biti pozitivnih sadov. IGNOTUŠ Vaš rokopis prihaja iz vsemirja. A ker z vsemirjem nimam nikake zveze, niti poštne, vam prepuščam, da še dalje živite v vsemirju. Najbrž je to tudi najboljše za vas. SIROTA M ARICA Z živim čuvstvom in poln spoštovanja do vas sem prečital vaš dopis in mislim, da morate to siroto na vsak način pošteno in dobro vzgojiti, ker ima vse potrebne elemente za to. Poštena, siromašna, a čuv-stvena duša vam bo večno hvaležna za vse, kar ste storili zanjo. Nezakonskega rojstva ni na svetu, vsako rojstvo je po zakonu, pa če je uzakonjeno a!i ne. O teh rečeh odločajo zakoni čuvstva. iskrenosti in iju-bezni, drugi zakoni ne spadajo sem. To dete vam lahko prinese še mnogo radosti. VIOLETTA Vaš rokopis sem komaj razbral, najbrž ste pismo pisali v razburjenju. Takšna razburjenja so v vaših letih precej pogost pojav, ki ga povsem razumem. Prav rad bi rešil vaš problem, a iz razumljivih razlogov vam rešitve ne morem sporočiti v okviru te rubrike. Zato vas prosim, da se izvolite o priliki oglasiti p.: meni, ko se mudite v Ljubljani. B. L., ZAGEEB 1. Nervoza je obolenj-. katerega vzrok leži v motnji človeškega duševnega ravnovesja. 2. Pri motnji tega ravnovesja v obliki nerazpoloženja nastopa nekakšna eksplozivna napetost. 3. Ta napetost se izteka v lastno telesno dušo (Leibseele). 4. Pri tem drže pota v glavnem preko onih živcev, ki niso priključeni motorju volje v možganih, temveč so v direktni zvezi z duševnim svetom čuvstev. 5. Simptomi ner-voze, ki se javljajo v telesno vidni sliki, so fizične ali kemične narave. 6. Neka prav za prav anatomska sprememba organske konstrukcije trenutno ne more biti dana, razen v primeru, da pri dolgem trajanju ali pri prejakih motnjah normalnega ritma mišic ali delovanja žlez popuste važni organi v svoji sili. To je na "kratko odgovor na vaše vprašanje. SREČE NE POZNAM Telesno trpite zato, ker trpite duševno. Eno je z drugim v zvezi. Tak pojav je začetek enega ali nadaljevanje drugega. Čim več razmišljate o neuspehu in nesreči, tem bolj verujete, da je to res. čim manj mislite o tem in čim bolj verujete v pozitivnost, tem več boste imeli od tega in tem prej boste našli svojo pravo pot. Pri vas je več nesreče v mislih kakor v stvarnosti, čeprav je ta stvarnost žalostna, morate preko sebe z vero v napredek, da premagate razmere. , NANOS 22 • Vaša situacija ni tako strašna, kakor si jo sami predstavljate. Pri vas se opaža slabost duha, nekakšna splošna negotovost, podvrženi ste tujim vplivom, ki izzivajo pri vas neke motnje, če niste doslej vsega imeli tako, kakor bi bili hoteli, še ne pomeni, tega tudi nikoli ne boste dosegli. Lažje je duhu padati, kakor dvigati se. Kaj pa vera? Vi niste bili ustvarjeni za slabost, tem- več ste. sami sebe napravili slabotno, bolno in nesigurno. Bodite potrpežljivi, oprezni in naučite se, kako je treba plemeniti borbo v življenju. Potem bo prišla tudi vrsta na vas. POSTOJNA S. V teh življenjskih pogojih, v katerih se zdaj nahajate, nikoli ne bo sreče za vas. 2^ato nimate nikake perspektive. Krenite dalje, pustite vse in iščite novih potov, novih mest, novega okolja, novih ljudi in novih življenjskih pogojev. Samo na ta način iahko nastane izboljšanje pri vas. AŽ IN LEV Vaš problem je zelo delikatnega značaja, zato ponavljam, da ga v okviru te rubrike ne bi mogel vsestransko in objektivno re-žiti. Tudi sami boste najbrž razumeli, da so takšne stvari potrebne osebnega razgovora. Znano vam je, da ima vsak udeleženec naše klinike pravico do enkratnega razgovora brezplačno. RAZOČARANJE Neka sprememba ali bolje evolucija v vašem življenju bo skoro nastopila in do neke mere bo presenečenje za vas. da se je vse tako spiemenilo na bolje. V resnici pa pri vas ni bilo razočaranja, ker tudi očaranja niste poznali. MAMICA Vaše pismo je ekspresivno delovalo name. Samo eno vam lahko rečem: v zakonu je trajna borba, borba, ki nikoli ne prestane in ki vse požre, a to je borba proti zmaju ,ki se mu reče vsakdanjost. Veste, kdo je to rekel? Ealzac! S* Odkrilo rečeno, to pismo namenjam zgolj geopolitičnim siru jam in srenjam, mladini in tistemu delu starine, ki še po koritih cede se mu sline. Pred\'sem, kdor bi bil rud uspehov deležen, postavi t' program si kak cilj nedosežen, nato si še frak in cilinder nabavi in drži se starega sveta ki pravi: Tu felix bodoči politicus. nube, paktirai, požiraj in deli obluibe ter praktično misli in taktično »radi« —- pa znašel se, bratec, čez noč boš na vladi. Če potlej storiš kaj, preveč se ne trudi, temveč le po shodih se trkaj na grudi, govori, kaj vse bi rad storil drugače, kak nižal bi davke in višal bi plače, če bi opozicija s svojim molčanjem ovir ne postavljala tvojim snovanjem. Če brenkati spretno boš znat na ie strune, ko sklenil na sturosi boš zemske račune in glas le nebeške pozove pozavne, zagrebli te bodo — na stroške državne! Po svetu medtem ne gre mnogo na bolje, zato intriganti so zidane volje. Mednarodna kaša je bolj in bolj vroča, rešitev mogočega skor nemogoča: na desni blokada, na levi pregrada, armada, parada — o jeremijada! Še Chamberlain s svojo proslulo marelo s težavo lavira med vihro zbesnelo, ko splav svoj na sever čez morsko planjavo zdaj tira v Canosso z zavito zastavo. Sir Anthonv Eden, gromovnik v pokoju, na suhem kriči kot petelin na gnoju: »O Albion slepi, spreglej že vodnika, ki svet spreobrača sub specie dežnika, le stežka bo re'šil na varno brezi no* A kaj /o pomaga, če vpije le eden? Še krika milijonov ne čuje nobeden! Zapad še nedolgo tega ves v plamenu DOBRI BERAČI — Ali poznaš gospoda, ki ti je dal dinar? vpraša slepec slepca. — Ne danes sem ga prvič videl. DOBER AVTO —Koliko vozi tvoj avto? vpraša prijatelj. — 140 km. — Na teden? je stresal zcmljd in Evropo v stremenu; na vzhodu prst vtaplja v človeški se krvi, trohneča ielesa majo se na vrvi; Mongolija, Sahalin, Gdansk, kolonije: povsod sam smodnik in samč homatije. Od Dodekaneza tja gori do Balta, o any,el mirovni — hic Rhodus, hic salta! Cis. Prelep je ta zakosiski stan Doktor Briga je dejal, da bi se oženil, pa je moral k župniku, k spraševanju, župnik je vedel, da je ženin nevajen svetih reči — nobenega greha se ni domislil sam — pa mu je skušal pomagati. — Morda ste kaj lagali, sin moj? — Kaj bom lagal, saj nisem advokat. — Pa ste morda kdaj kaj malega ukradli? — Kako bom kradel, saj nisem mlinar. — Pa imate morda kakšno žrtev na vesti? — Ah, gospod župnik, o tem pa rajši ne govoriva. Jaz sem zdravnik. Matevžu je umrla žena. Najokal se je, jo pokopal, a ni še prišla osmina, ko je že spet veselo zažvižgal okoli voglov, delal od zore do mraka in bil, kakršnega so zmerom poznali sosedje. Kakšne tri mesece po tistem mu je poginila krava. Matevž je bil ves potrt, tedni in tedni so potekli, pa ga še ni zapustila žalost. Tedaj so se pa le začudili sosedje in eden izmed njih ga je pobaral: — Kako pa je to. Matevž? Ko si zadnjič ženo pokopal, si se počasi le spet razvedril. Ko ti je poginila krava, pa kar tu-guješ brez konca in kraja. — Kaj ne bi tugovai. da je zavrnil Matevž. Le poglej, kako krivičen je svet. Odkar mi je umrla žena. so mi dobri ljudje ponudili ne vem koliko drugih žena. A ko mi je poginila krava, se živ krst ne zmisli, da bi mi ponudil drugo. * Zadnjič sem srečal prijatelja Janeza. Dolgo se nisva videla in bil je ves spremenjen. Kar nekam izgubljen, obupan se mi je zdel. — Sc ti je kaj strašnega pripetilo? sem ga vprašal. — Ah nič, oženil sem se. — Iskrene čestitke! — Kar zase obdrži čestitke. Nimaš pojma, kakšnega krokodila sem dobil. — Oprosti — iskreno sožalje. — Tega spet ni treba. Priženii sem lepo doto. — A. to je pa nekaj imenitnega. — Bog ve kako imenitno tudi ni. Pomisli, vso doto sem naložil v kupčijo z ovcami, pa je prišla kuga mednje, da so mi vse poginile. — Ti si pa res siromak, kar nesreča na nesrečo. — No, takšna nesreča spet ni bila. Kože sem sijajno piodal, da sem si za izkupiček kupil lepo hišo. — Vidiš, nazadnje se pa le vse dobro izteče. — No, bog ve kako dobro se ni izteklo. Še preden sem z zavarovalnico sklenil pogodbo. mi je hiša pogorela do tal. — To je pa res smola brez konca in kraja. — Sama smola pa tudi ne. V hiši je bila namreč tudi moja žena. * « « Minilo je nekaj mesecev po poroki, pa sta si že bila v lareh. Ona je očitala njemu, da si je vse drugače predstavljala udobje ob njem, njemu pa spet ni bila po volji nikoli nobena reč. V resnici pa je pes taco molil v čisto določeno smer. Lepega večera je bruhnilo iz mladega meža: — Nisem še na svetu srečal tolikšnega skopuha, kakor je tvoj papa. Kje je tista dota. o kateri toliko čebljala, dokler me nisi ujela v past ? — Tako pa vendar ne smeš govoriti. Saj nama jo papa daje vs;.k mesec po malem. — Da vsak mesec po malem. Jaz sem pa tebe vendar vso naenkrat vzel! MILIJON A It JE V SLEPIČ Dolarski magnat je prišel v Evropo na počitnice in se nastanil v večjem mestu. Mož. ki v svoji domovini nikoli ni koraka napravil peš. se kar ni mogel privaditi na direndaj pešcev, koles in voz. Na lepem ga oplazi avtomobil, da z majhnimi praskami pade na trotoar. Ustrašil pa se je le toliko, da je za nekaj časa izgubil zavest. Brž ga pobero in prepeljejo v najbližjo bolnišnico. Ko je šef oddelka spoznal, da je pacient precej težak, njegove rane pa prav tako lahke, se je odločil za majhno operacijo takšne vrste, ki bi moža deli časa zadržala pod gostoljubno streho zavoda. Ame-likanca pripeljejo v operacijsko oho, sestre pripravijo instrumente, pomočniki mu počasi začno razgaljati život. Ko kirurg pristopi, da bi začel, opazi, da ima Ame-rikanec na trebuhu '."tetovirano nekakšno čečkarijo. Pogleda bliže in bere: — Nikar mi ne poskušajte še enkrat oeprirati slepiča. Trikrat- so mi ga že vzeli, četrtič pa ne bom plačal več. NA LADJI (mornarju): Kje je umrl vaS Potnik oče ?« Mornar: Potopil se je na morju Potnik: »Kako, da ste si potem še vi upali izbrati ta poklic?« Mornar: >In kje je umrl vaš oče?« Potn k: V postelji.« Mornar: • K?ko si vendar upate iti spat v posteljo, če vam je oče umrl v nji?« LETOVIŠČE greš na počitnice ? — Kam —V Savarose. Monte d; Zvezda . .. Rožnik — Zakaj ne rečeš enostavno, da ?res :e na Lag"> osta-Savo, neš v Ljubljani in da na Rožnik in v Zvezdo? — E. drage?,! Pa danes gre 'o vs: boljši ljudje v inozemstvo. Zaktij ne bi veljal tudi jaz za boljšega človek:5 ? OPREZNOST — Zakaj ste prodali klavir, ko vaša žena tako rada igra ? — Zvedel sem, da si revolver. je sosed nabavil MED OTROKI Petrček se igra z Anico. — Pojdiva se igrat zaljubljenca, pravi Anica. — Da, ali n mam nobene deklice pri roki, da bi te varal... Rože-zdravilo Pri pritisku krvi preti glavi je znak obo-lcosti rdeč obraz in oči. Navidez zdrav človek je potrt, razdražljiv in nagle jeze. K temu se pridružuje šc omotica, občutek cesigurnosti pri hoji, migljanje pi cd cč;;ii, šumenje v ušesih ter vnetje in bolečine v glavi, če so pa kongestije močnejše, nastane nenadna potemnitev pred očmi, ki sledi globeka nezavest, nemirnost, tesnoba, nespečnost, krč v mečih ter zaspan/ udov. če nastopi tesnoba, si pomagamo takoj z močnim klistirjeir. (pol vode. pol kisa — mlačno), če se telo v teku četrt ure ne izprazni, si damo cnrg k'i:iir. po potrebi pa tudi več, dokler ne nastopi odprtje. Nato ležemo v posteljo t; k\ da !cži glava visoko, okoli glave p' s- napravimo mrzle obkladke. če pa nastopi nezavest, r-i nam kdo drgne nege in rok ' hi to s * ,!: . ro-"o vodo. kolikor vročo lahke prenesemo. Pri-pročajo se tudi zdravljenja z mineralnimi vodami. Zdravljenje s čajem iz domačih rož. Korijander (15 gr), rman (20 gr), vinska rutica (10 gr), sivka — cvetje (20 gr), svišč (15 gr). Gostflniiarsko LgS^ftVu AT, PrHPB uspehov na en oglas V »JUTRU« 75-letrA ob sto f veletrgovine 1864 Prodaja špecerijskega, kolo-nijalnega in manufakturnega blaga, kratke robe, železnine, cementa, suhih in oljnatih barv, rudninskih voda, šol.-kih potrebščin itd. — Veleprodaja tobaka, monopolne soli in žigic. Nakup deželnih pridelkov. Laško ki proizvaja sloveče Laško pivo in Laško termalno pivo se za vsa dosedanja priznanj a zahvaljuje, za bodočnost pa najboljše o b 1 j u b u j e Urejuje Davorin Ravljen, « Jbadaja m tonaocajj »Jutra« Stanko Virant, — ga Jiiaroauc d* & t tfoftflinftgft EeaiUtisafl.