152
Osebne v es ii
ARHIVI XXI 1998
Osebne vesf
Mentorju prof. Antonu Klasincu, ■nesojenemu arhivskemu svetniku" ob 90. obletnici rojstva
Uvod
Profesor Klasine je bil prvi in dolgoletni ravnatelj Mestnega, danes Zgodovinskega arhiva na Ptuju (ZA P), .samostojne ustanove po s ch nega družbenega pomena m njegov prvi strokovni .sodelavce. Ne j trudno je obdeloval, proučeval in urejal stare listine, urbarje, kronike, pečate, grbe in drugo spisovno gradivo, ki je ostalo kot dediščina Muzejskega društva, vodil evidence tistega, kar je pustila okupacija, in spreml jal to, kar je nastajalo na novo. Trudil se je, da bi dohili del naše kulturne dediščine nazaj iz arhivov zunaj meja naše domovine.
Predvsem pa je hil profesor Klasine učitelj vsem, ki smo prišli v arhivsko službo. Prišli smo sicer z vsemi oblikami predznanja, vse do akademske izobrazbe, vendar brez osnovnega znania o arhivu, o urejanju gradiva, o škartiranju, o tehnični utcditvi, hrez znanje o csnovn: metodi dela, brez katere se kaj lahko izgubiš sredi množice dokumentov. Počasi smo prihajali do svojih lastnih metod dela, do osnovnega znanja hrama dokumentov, do pjdatkov o naši zgodovini. daljni in polpretekli. Profesor Klasine je bil strog in dosleden učitelj, od nas je veliko zahteval, fendar je tudi ogtomno dajal. Bil je h rez kompromisen delavce, delavce brez. zamui. in svojih lastnih potreb v službi.
Profesor
Profesor Anten Klasine se je rodil 11. maja 1908 v Dragonji vasi. Osnovno šolo _-e obiskoval v Cir-kovcali, klasično gimnazijo v Mar Viru, nato je studila! na filozofski fakulteti v LjuhPam in lam leta 1031 dinlomiral. Leta 19.37 je z odlike opravil profesorski izpit v Ljubljani, m sicer iz latinščine, grščine in nemščine ter zgodovine starega veka.
Komisijo za opravljanje profesorskih ^pitov so sestavljali* direKtor Hočevar Kuno za šolsko ad ministraeijo; prof. dr, Jakob Kelemina (germanistiko jc študiral v Gradcu in na Dunaju, leta 1920 je p o.; ta I docent na univerzi v Ljubljani, leta 1923 izredni, leta 1928 redni profesor) za nemščino; prof. Franc Koblar (študiral filozofijo na Dunaju, profesor na II državni realni gimn. v Ljubljani) za nacionalno skupino; pruf. dr, Karel Ozvald (študi.al na univerzi v Gradcu, od L septembra 1992 do 31. januarja 1920 je izredni in od 14. aprila 1922 redni profesor za pedagogiko na univerzi v Ljubljani) za filozefsko-pedagoško skupino; prof. dr. Franc liradae (univerza na Dunaju, promoviral v Zagrebu), v Pragi in Berlinu do 1923, ko je postal docent klasične
filologijc na univerzi v Ljubliam) in prof. dr, Dragotin Oštir (1999-13 deloval na univerzah v Gradcu in na Dunaju, 1913 14 v Petrogradu, 1914 v Londonu, piomoviral v Gradcu. V Hjuflijani ja postal na filozofski fakulteti leta 1922 doccnt za primerjalno indoevropsko jezikoslovje, 1924 izredni in 1932 redni profesor, 1933 4 dekan) za latinski i grški jezik s književnostima; prof. dr. Balduin Sari« (profesor na filozofski fakultet, v Ljubljani, od i 942 predavatelj na univerzi v Gradcu, pozneje služhoval v Miinchnu Südost Institut) za zgodovino starega veka. Za pisno nalogo je profesor Klasine obdelal temo "Grška lirika in Katulus".
"Sklep i. pitnega odbora;
Po ocenitvi kandidatovega pismenega izdelka, nje govih odgovorov pri občem in strokovnem izpitu ter predavanja, k ga je acl nred učenci, je izpitni odhor sklenil, daje kandidat gospod Klasine Anton opravil profesorski izpit iz latinskega in grškega jezika s knji-ževnos *na kot glavnega ter zgodovine starega veka kot stranskega predmeta z oceno: povsem odlično"
Več kot 17 let Jc hil pi .znan profesor najprej na klasični ?imna iji v Ljubljani, nato pa v Marihoru L L 1054 je pnsel v Mestni muzej na Ptuj in nato sooblikoval novo institucijo Mestni arhiv, danes Zgodovinski arhiv Ptuj Direktor tc ustanove je postal leta 1956 .i na tem mestu ostal do leta 1975. Umrl je 13. junija ] 9^9 v Mariboru, pokopan jc v rojstnih Cir-kov-eah.
Mentorstvo
Profesor Klasine jc bil moj mentor po pravilniku od L 2 ,c75 do 1. 2. 1976 in neformalno Se eno leto, ko jc v Zgodovinskem arhivu na Ptuju delal že po pogodbi. Menil je namreč, da je arhivsko delo tako zj -nevno, da je zanj - takrat še m bilo tovrstne študij ;ke smeri - treha po končani filozofski fakulteti opraviti dve leti pripravništva
Profesor Klasine je pri svojem mentorskem delu uporablji-1 povečin; tri načine, in sicer:
L Pripravnik mora spoznati večino fizičnih del, p o veza .ilh z. vzdrževanjem icda v delovnih in tudi v skladiščnih prostorih. Ročne spretnosti mu ne smejo bit, tuje, ne pranje naslovov na arhivske škatle ne iizična Ti prava razstav in ne zgledno ohlikovan sc-'.nam ali inventar aihivskcga gradiva. Mojc prvo tako delo, in to že prvi dan je bilo čiščenje razstavnih vitn, rito prevzem napol uničenega arhiva, pomoč pu lepi pu številk, pri kaširanju in drugo
Pripravnik mora spoznati in osvojiti vse pe stopke v z\czi z. evidentiranjem, odbiranjem, prevzeme,.^, urejanjem, izdelavo arhivskih pripomočkov, puhlieiranjem ter p reze nii ranjeni dokumentarnega in
ARH1VJ XXI 1998
Osehne vesti
153
arhivskega gradiva. Profesor Klasi ne jc velik pomen dajal postopku odbiranja. Zaradi štnkega znanja mu je še tako neugleden dokument veliko posedal. Moji prvi seznami so bili prevzemni, nato prvi "regesli" fonda Muzejsko društvo Plrn, objave v lokalnem Časopisu. Prav tako mora pripravnik spoznan vse postopke obdelave posameznega dokumenta. To na primer pri srednjeveški listini se zdaleč m preprosto, še pose h no, če je pisar pir.al nckaligrafsko, če je bil nenatančen pri imenih, datumih itd., ali pa je to namenoma poeel zaradi skrivanja podatkov.
"i Pripravnik mora spoznati tudi vse ustvarjalce arhivskega gradiva in se srečat Z vsemi zvrstmi gradiva - s spisi sodišč, zemljiško kr.jigo, gradivom gosposčin, pečati grbi, rodovniki, eerkvcuimt arhivi, spisovnim gradivom Mestne občine, listinami, cehovskimi redi, rokop. ;i in še in Še Meje pr/o spe znavanjc ustvarjalca po tcraluri je bilo Muzejsko društvo na Ptuju. Zelo zanimivo je nato bilo srečanje z izjemno razno vrsti m gra^vnm neštetih ustvar aleev, v nekaterih detajlih pokrivajoč evopski prostor (npr. arheološki simpozij na Pmju, pred prvo svetovne vojno in po njci). Morda je prav srečanje z Muzejskim društvom še povečalo moje zammanje za konce 19. in začetek 20. stolelja, čeprav moje osnovno arhivsko delo pokriva srednjeveško gradivo.
Študij zgodovinske literatur." in arhivske teoriji; ter prakr.c jc hi) zanj nadvse pomemben, ravno tako popularizacija arhivske službe in tudi raziskovalno delo, vendar in m smelo predeči osnovnega arhi' skega urci''valnega dela.
Nesojeni arhivski svetnik
V skladu z 28. člcnori zdaj veljavnega Pravilnika o pripravništvu, strokoviih izpitih .n pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnosti)' s področja varstva kulturne dediščine je profesor Anton Klasine izpolnjeval vse pogoje, razvidne tudi iz prispevka A. !:ekonja v Ormoškem zbormku za pridobitev svetniškega na/j v j, razen pp'c alinejc, da via doktorat arhivskih znanosti. Z odliko opravljeni profesorski izpit pri znanih doktorjih ljuhljanskc univerze, pedagoško delo in še posebej hogalo, Iclitni: in kakovostno dcio na področju arhivistike, uolgo skoraj četrt stolelja, odtehtajo listi PRAVILOMA, ki stoji v 28. členu pravilnika
Nesojeni arhivski svetnik imenujemo Aniona Klasinea zalo, ker tega naziva n ir.icl, saj se po deslej znanih podatkih zani ni potegoval, čenra" je delal v arhivski stroki svojega časa toliko n tako strokovno kot njegovi kolegi arhivski svetniki. Razlogi?
Merila bi bilo na mestu, da pokojn prof Anton Klasine la naziv dohi. in sicer n. junija 1991, oh 20. obletnici smrti. Osnova za odločitev bo tudi Klasinčev zbornik, ki ga pripravljata Zgodovinski arhiv Ptuj in Pokrajinski arhiv Marihor.
Slovesnost
Skromna slovesnost *5. 6. 1998 v Zgodovinskem arhivu Ptuj skupaj z arhi vsi i kolegi iz Maribora in
Celja c izzvenela v smislu nagovorov ravnateljev Ivana Lovreneiča, Miroslava Novaka in Rudija Kr želja. Njegov i učenki Marija Hernja Masten in Kr si" a Šampcrl Purg sta vsaka na svoj način predstavili "uvlji.njc i delo velikega učitelja, in sicer z nagovoroma v obliki spominov, skromno razstavo in zJo-ženko.
Drugi pomen arhivistiki: po Klasincu je predsiavhala predstavitev prve zgoščenke v Sloveniji, na kateri je arhi/ski inventar gradiva Službe družbenega knjigovodstva Zaključni račun za obdobje od '953 do 1986. ki ga je pripravil Brane Oblak, računalniško obdelavo zgoščenke pa jc prispeva! raČu-nalmear Dannan I indenlal. Zgoščenka jtehnično na laki ravni, da se uporabnik po:u ., kol da bi brskal po internetu
Vir in literatura
Personalna mapa prof" Antona Klasmca, Zgodovhsr. arhiv Ptuj.
Slovenski biografski leksikon Ljubljana 1925-32 -
prva 1 ijiga, 1933 -52 • druga knjiga. Ki,slina Š a ni ped; ]n lnemonam Profcsoriu Anionu Klasjneu, učitelju in mentorju, Tednik, 12. ju. 19^9, Št. 26.
Rudolf Bgger: Wiumung, Festsehrift Tur Balduin Saria zum 70. Gcburislag, 1964 Milnehen (Buebreihe der Slidosldeutsehcn Hintoriehen Kommission). Jakob Lmeršie*: Pomembnejši sodelavci Muzejskega društva od začetka dn danes. Muzejsko društvo v Ptuja 1893-1956, Zgodovinsko društvo v Ptuju 19f6-1983 Ptuj 198:» Pravilnik o prinra^niŠlvu, strokovnih i/.jiilili in pri dobb ani.i nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine, Uradn: list RS i4. 6 96.
Andrej j ekonja. Pregled arhivske dejavnosti na Ormoško P.uj.ikcm območju v luči dela proic sorja Antona Klasinea, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 1983, sir. 723.
Kri. i I i 'i n Ša > npt rl-Purg
Antoša Leskovec - sedemdesetletnik
Antoša Leskovec, arhivski svetnik « pokoju, je vso svojo delovno dobo s krajšo prek .ntv p štirih let posvetil delu Pokrajinskega arhiva ML*bor.
Vsa la leta si jc v PAM prizadeva) za priznanje in uveljavitev maribo.-skcga arluva, zato jc med nje govimi teksti, v katerih pik O zgodovin, n razvoju mariborskega arhiva, dostikrat mogoče paj obravnavo problematike o Pokrajinskem arh:vu in njegovi V predhodnikih.
Oh pcldcscllctniei Pokrajinskega arhi /a Maribor jc zapisal*. "Petdeset let po svojem po vzdihu v javno ustanovo more mariborski varuh arhvskcga deleža kulturne dediščine na območju, ki jc slier mnogo