253. štev. V Ljubljani, torek dne 10. septembra 191ža Leto L Jswp.ir.ajMj'. Posamezna številka 6 vinarjev, nDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah I: Sraznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa o„ . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani y) JupravniStvu uiesečtj K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno 'K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —^ Naročnina s/ rf Za inozemstvo celoletno K 30’—. J« poSilJa upravniStvu. Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. IB Uredništvo In upravniStvo: n Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In »hvalo vrata 80 v. Prt večkratnem oglašanju poni pust. •— Za odgovor Je priložiti znamko, is ••• ••• « Telefon Številka 118. Evharistični kongres. V Gorici, 8. septembra 1912. Bliža se polovica meseca septembra, in ž njo doba in čas zborovanja evharističnega kongresa na Dunaju. Sirom naše domovine se agitira za udeležbo tega »svetovnega shoda«, in nemalo bode ljudi iz srede slovenskega naroda, ki pojdejo prodajati lačna zijala na Dunaj, ki pojdejo po »žegen« vseh škofov avstrijskih in tujih. Da je zmožna agitacija kratkosuknjastih kaplančkov povleči seboj tako množino mase, je pač kriva nezrelost našega ljudstva. To nam dokazuje, da bode trebalo še mladih moČij, Se mnogo reformatorjev poslati med maso, da odgrne tisti črni pajčolan iz obličij kmetov, da jim pokaže pot k izobrazbi. Liberalna stranka močno kriči, piše in hujska ljudstvo proti duhovščini. Ampak s hujskanjem se ne opravi nič. Medveda se ujame lažje z medom kakor s puško, in tako je treba drugače postopati z našimi ljudmi, časih takimi mlekozobeči in topimi ignorani, ki stoje pod vplivom vsakega mnenja in vsake pridige. Dokazi, ki nam kažejo naš narod, povečini obstoječ iz preprostih, nenaobraženih in po temi tavajočih ljudi, so slabo znamenje za preteklost ki je šla mimo njih nevede tiho in mirno. Klerikalna stranka je vzela v zakup ;vse, kar se je gibalo, kar je lazilo; in danes ima pod svojim jarmom množico, broječo mravljišče agitatorjev za njihovo stvar. Marijina družba. Marijanske kongregacije, čuki, sestanki po farovžih, in tako naprej, dokazuje, da umejo ti ljudje, poklicani in pozvani na taka dela od svojih predstojnikov, kako se da prijetno voditi z ljudstvom, preprostim in z izobraženim isto pot. Povsodi se pridela cid lamacije, razne marijanske in čukov ske večere, in s tem se čutijo vsi skupaj, lan'.ji: in dekleta, žr nekako poludomalene po larm/ih. Razni odseki »krščanskiii« izobia-ževalnili društev, telovadni, športni itd. itd1., Vse se nahaja po farovžih. Klerikalizem gleda nato, kako bo dobil več intelegentov na svojo stran, kajti dobro vedo tisti, ki to vodijo in vsem ukazujejo, da ima intelegent, pa bodisi že kaplan ali študent, v ljudski masi odločilno moč. To so se v zadnjem času vrgli s svojo močjo in voljo, in po-vrltu še silo, katero so pravočasno ah nepravočasno umeli, na nižje sloje. Uboge reve so pač ko hočejo veljati za reformatorje med delavstvom. Večina tega je organizirana po socialno demokratičnih organizacijah, cita so-cijalno demokratične liste, in se s tem polagoma osvoboduje. Torej kratko rečeno: Zastonj bode ves ti ud krerikalnih paš, in pašalikov ne bode, vsaj med delavstvom ne. Evharističen kongres bode zopet izdaten pripomoček k tej agitaciji; ljudstvo naše se vozi iz dežja pod kap. Ni moči povedati, kakšno moč, kakšen vpliv bode imel ta shod na obiskovalce njegove. In to ljudstvo, to borno, zapeljano ljudstvo veruje takim prekanjencem. Čudimo se, da ni vsaj v praktičnem življenju prodrlo nekaj svetlobe med kmetsko maso; teoretično je seveda v naši dobi zelo težavno, ker so ovire na vseh koncih in krajih. Ako dodobra preštudiramo te razmere, navsezadnje vzamemo v roke še tabelo, in gremo s svinčnikom po zemljevidnem obrisu, vidimo mnogo reči, katerim se moramo čuditi, da sploh med nami uspevajo. In kaj je povečini vzrok temu? Delo. katerega se uči le od teoretične strani, praktično pa se ga ne izvaja. Kajti malo mi bodo pomagala pravila že kateresikolibodi stranke, če ne razumem istih in morda kar je tudi pogosto, še ne vem, kaj pravzaprav zahtevajo. Torej niti v principu pojma! Verna slika žalostnih! — Poleg velike agitacije za evharistični kongres, je vzbudil odpor pat udi protiagitacijo, in ta poseben odbor, ki hoče v znamenje protesta proti takemu škandalu, ki kaže dovolj jasno stališče vseh ljudi našega časa, nabirati ljudi, ki izstopajo zaraditega iz rim. kat. cerkve. Velika je agitacija za kongres, velik pa je tudi odpor, na katerega so naleteli borni namestniki božji. Socijalno - demokratična stranka tudi napravla svoje ljudi, ki bodo v protest demonstrirale. Dobro. Tudi tukaj se vidi, da stremi vse po jasnosti, da vse želi in hoče, da pride čas. ki ne bode postavljal dvajsetega veka v sramotno luč. In samo enkrat bode zapisan tak uspeh v zgodovini razvoju našega ljudstva, samo enkrat: topot. Kajti naše ljudstvo bode tudi konečno izprevidelo, komu je zaupalo, in da so ga isti dobrohotneži voditelji sleparskih strank zapeljali. Našemu narodu se hoče najprej temelja, na tem temelju izobrazbe, ki pojde skozi vse veke v bodočnost; luč pride že sama od sebe. Naš največji protest proti kongresu pa bodi: da gremo med ljudstvo, razvijemo svoj program, mu povemo, kaj je dobro, in kai slabo, in zakaj smo še tako majhni in šibki; časi, ki bodo sledili klavrni dobi vpMvov od vseh na vse bodo drugačni, zahtevali bodo ljudi, močnih in samoniklih mož. ki bodo kljubovali vsemu ki se ne bodo bali šelestenja listja, drhtečega ob vsaki sapici; pridejo možje, pojoči bojno pesem, vodeči človeštvo v dobo prero-enja, proti tistemu, kar se želi: k svododi in neodvisnosti! DOPISL Šmartno pri Litiji. Pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji je napravilo izlet v Zagreb. Obrnilo se je na bratsko društvo /Kolo« za razne informacije. — Dospeli smo v Zagreb zjutraj, in glej prvo presenečenje! Pričakovalo nas je okolo 20 »Kolašev« z uosp. predsednikom, ki nas ie prav iskreno pozdravil. Zahvalil se mu je g. Tomažin. Po navdušenih živio-klicili smo se odpeljali v mesto. Spremljevalci »Kolaši« so nas opozarjali na razne znamenitosti in tolmačili njih pomen. Pripeljali smo se v društveno poslopje »Kola« Krasna stavba! Ko so nas pogostili, smo si šli ogledat njih krasno prestolico. Spremljalo nas je vedno večje število g. »Kolašev«, ki so nam res požrtvovalno razkazovali ves dan nitnsti prelepega mesta. Ogledali smo si Botanični vrt, muzeje, galerijo slik, prestolno in sv. Marka cerkev ter »Stari grad«. Med potjo smo osupnili, ko so se Hrvatje pogovarjali med seboj: a, to je ono društvo, ki priredi na večer koncert. Mi tega nismo nameravali; pač pa v ožji družbi »Kolašev« zapeti nekaj domačih pesmi. Kako naj bi se upalo naše malo društvo napraviti koncert v Zagrebu in celo pri »Ko-laših«. katerih društvo šteje 140 izbornih pevk in pevcev pod spretnim vodstvom gospoda Angelija! Saj se je dosedaj edina »Glasbena Matica« oglasila v tem mestu. Vsa čast gosp. hotelirju restavracije »Jagnje«, ki nam je po- stretrel z izbornim kosilom! Gospod predsednik »Kola« je napil našemu društvu, gospod Rus m »Kolu«. Popoldne smo se odpeljali v Mak-simir od koder smo se vrnili šele zvečer. Na trdnem vrtu »Kola« je bilo vse natlačeno odličnih gostov — gotovo čez 3000 ljudi. Nekam tesno nam je bilo ob pogledu na toliko množi-* ki je čakala na naš koncert. Ni nam upadel noffum — nastopili smo in zopet rešili čast Zvona« za katero so nekateri individui tako hnie Pod vodstvom gospoda Pirnata smo za-” ;'prav navdušeno, kar nam je pričalo po v«,ki pesmici frenetično ploskanje m »Zivio-iriiH Zal da smo se morali ločiti tako hitro nd nrijaznih Zagrebčanov! Zahvalil se je za npnričakovan sprejem in vso požrtvovalnost ™snod Debelak. Ko smo odhajali je zaorilo 7nnet iz tisoč in tisoč grl: Živijo Zvon, živeli ciovenci! Kakor ves dan, tako so nas tudi 7večer spremili na kolodvor g. »Kolaši«, katerim se je pridružilo mnogo dam in drugih go-cnndov. Ostane nam ta izlet v lepem in trajnem spominu. Naš »Zvon«, to je tisti »Zvon«, katerem je pisal dopisunček v Domoljubu, 1 ie ubit in da se ga »flika«, je dosegel tudi v nrestolici bratov Hrvatov krasen uspeh. Hrvaški list »Male Novine« piše: Slovenci v Za-: bu Jučer su pohodili naš glavni grad naša slovenska brača iz Šmartna kod Litije. U Zagreb je došlo pjevačko društvo »Zvon« koje j ‘ htielo da razgledli glavni grad i da pohodi naše pjevačko društvo »Kolo.« Na večer su slovenska brača odpjevala nekoliko pjesama u vrtu »Kola« koji je bio dubzompun občinstva, kn e ie burno (pola) povladjivalo pojendinitn izvedbama i. t. d. Agramer Tagblatt piše med drugim: Die slovenischen Sanger, welche iiber sehr schone Stimmen verfugen, gaben unter dem rauschenden Beifall des massenhaft an\vesenden Publikum mehrere Lieder zum be-sten i. t. d. Ivanjkovci. Dne 5. t. m. je imela skupna obrtna zadruga s sedežem v Ivanjkovcih, ki obsega 12 občin ormoškega okraja, tukaj svoj občili zbor, na katerem so bile na dnevnem redu tudi volitve načelstva in^ odbora. Ko organizacija trgovstva in obrtništva mora stati zadruga nad strankami, so se izvolili pred tremi leti možje, ki so se v zadrugi vsake politike varovali. To pa našim klerikalcem s-veda ni prav, gospodovali bi seveda radi oni v zadrugi. Naš farovški adjutant gosp. Jerebič se je trudil cele dneve, da bi spravil dovolj ljudi skupaj, ki bi njega spoznali sposobnega za načelnika. Vjel je na svoje limanice tudi par ljudi, kateri se niso nič kaj dobro počutili v tej družbi — morebiti so se sedaj spametovali. Pa vse skupaj ni pomagalo nič — od 102 članov se je udeležilo volitve 40 članov, od teh je dobila klerikalna lista le 14 glasov, naša pa ostalih 26. Ustanovitelj te zadruge in dosedanji načelnik g. Leopold Petovar se je odpovedal vsled boleliavosti vsakemu nadalj-nemu sodelovanju že pri zadnji odborovi seji. Po dokončanem občnem zboru se mu je zahvalil za njegov 121etni trud v imenu vseh navzočih v zbranih besedah g. Ivan Anošek. Načelnikom je bil izvoljen g. Lovro Petovar, tr-govc v Ivanjkovcih, njega namestnikom gosp. Vinko Ozmec, trgovec pri sv. Tomažu pri Ormožu Odbornikom pa gg. Ivan Anošek, gostilničar v Žvabu, Majcen Alojzij, mizar in Antolič Franc trgovec pri Sv. Tomažu pri Ormožu Simončič Edvard, trgovec in gostilničar in Martin Zadravec, krojač pri Sv Miklavžu Meško Andrej, kovač v Hermaneih, Bogsa Ivan, lončar in Stud Martin, čevljar v Mihalovcih! ter Zadravec Franc, sodar v Pavlovskem vrhu, nih namestnikom pa gg. Krajnc Ivan, sedlar pri Sv. Tomažu, Podgorelec Franc, sodar na Rmiču. Jerebič Mihael, lončar na Kogu. DNEVNI PREGLED. Rusofilski, serbofilski in bolgaroiilski »Dan«. Škoda, da ni nobenega slovanskega naroda več izven avstrijske države. »Dan« je panslavisti-ški list, to priznanje so mu sedaj že priznali ■tudi »germanofilski« Nemci, ta »kulturni« narod v Avstriji, ki liki ovčici pohlevno čepi v zadnjem kotu Avstrije — revež — preganjan od Slovanov. Da, »Dan« ne pozna mej v slovanskem kulturnem in gospodarskem druženju! Hlapčevanja nečemo poznata, zato nastopamo proti nemški prepotentnosti z brutalnostjo. Avstrijskih Nemcev se ne bo izučilo drugače tiste pasje ponižnosti, ki bi jo morali imeti vsaj vsled vljudnosti na slovanski zemlji, kakor z bičem. Potem pa naj »Grazer Tagblatt« še stoinstokrat piše o mladoslovensko-radikalnem, hrvatskem, češkem, poljskem, srbofilskem, bolgarofilskem, rusofilskem »Dnevu«. »Dan« ne bo nikdar utajil svojih stremljenj. Mari naj poginja Slovan v državi, v kateri ima večino, kakor pes? Ne, tisti ki to zahteva, je Vreden, da se ga s pasjim bičem uči narodne pohlevnosti in se mu izbije trmo narodnega nasilja. Če imajo na Kranjskem viseti dvojezični napisi, se ima to tudi uveljaviti na Štajerskem, Koroškem in drugje, z ozirom na slovensko manjšino. Vse drugo - nasilje! Očetovstva Nemcev smo siti! Zakaj pa izdaja Avstrija narodnostne ukaze samo tam, kjer se z njimi zatira Slovane? In najsitudi piše potem »Grazer Tagblatt« stoinstokrat: »Radikalni, rusofilski, mladoslovenski organ »Dan«, ki časti brutalni okus in surov instinkt mas, ki hoče zadati v politiškem življenju najodločnejšo smer, proti kateri celo slovensko liberalno časopisje ostro nastopa, ta list se peča v številki z dne 5. septembra v uvodnem članku z dvojezičnimi napisi. Po prečitanju tega članka se mora le strmeti, da v »državi pravičnosti« pride tak članek v javnost, t. j., da ni konfisciran.« 1 ako piše :>Grazer Tagblatt« v zadnjih nemških »štimah« iz kranjske o »Dnevu«. Nemški privandranci so torej postali že tako predrzni, da bi nam na slovenski zemlji prepovedovali braniti naše narodne pravice. In najsi se Nemci stoinstokrat sklicujejo na slovensko »liberalno« časopisje, prepričani naj bodo, da s tem ne bodo ustavili našega boja proti vladi, ki je z odredbo o dvojezičnih napisih — napravila nasilje nad slovenskim narodom. Nemški listi bruhajo ogenj in žveplo na »Dan«, ker se odločno zavzema za samosloven-ske napise v slovenskih krajih. Gotovo je, da Nemcem ni povšeči, če se branimo njih spake-dranih imen. Pa kako pridemo Slovenci do imen v svojih občinah, ki nam jih vsiljujejo — Nemci? Mi smo povedali resnico in storili narodno dolžnost in najsi potem nemški listi pišejo: »Dozdeva se nam, da ima srbofilski, mladoslovenski organ »Dan« čudne pravice, da ostaja nekaznovan, ko na brutalen način hujska zoper »uradne odredbe vlade« in poziva oblastva k nasilnemu odporu proti oblastvenim odredbam.« — Pripominjamo, da mi smatramo odredbo glede dvojezičnih napisov kot uraden atentat na pravice našega naroda. Naša dolžnost je, da se upremo temu nasilju. Naj li bomo kaznovani zato. ker ščitimo lastne pravice? Tudi vlada LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Tribulet je planil predenj in mu zastavil pot: »Sir! Sir! Izvolite me poslušati... Premislite, kaj hočete storiti!... Sedemnajstletno dete! Usmilite se, Veličanstvo!... Saj imate dvorne dame in meščanke... Revica mala... Vidite, sir, ne poznani je, a nekam čudno me boli ta reč... Toliko milobe, toliko čistosti m mladosti! Saj ste rekli sami... Oh, sir! Milost temu otroku! ...« Odgovoril mu je grohot vse četvonce. »Kako kreposten je Tribulet!« se je zarežal kra1i- . .,. . . »Tribulet pojde za pridigarja!« »Pridi me enkrat izpovedat, Tribulet!« Nesrečni norec pa je vil roke in upiral svoj proseči pogled v kralja, ki se je naslajal nad niegovim obupom. »Sir, sir!« je povzel, »kdo ve, če ta deklica nima matere!... Mislite si njen strašni obup - . »Pomiri se, Tribulet,« je dejal kralj, sme joe se na vsa usta. »Ona nima matere....« »Ali pa morda očeta!« je nadaljeval lri-bulet z drhtečim glasom. »Očeta!... Oh. sir, sami ste oče! Mislite na nepopisno žalost, ki bi zadela vaše očetovsko srce, ako...« »Pes!« je zarjul kralj, »drzni se mi izustiti takšno bogokletno primero!« Njegova težka roka je padla na norčevo ramo, da se je zgrudil na kolena. >Ne, ne, sir,« je vzkliknil nesrečnež. »Daleč mi je misel, da bi primerjal kraljevsko srce s človeškim!... Toda, sir, če ima ta otrok vendarle očeta!... In če ga nima — ako jo je vzel kdo za svojo! Ako je kak nesrečnik, za vekomaj oropan veselja ljubezni in rodbinskega življenja, položil na njeno glavo vse svoje nade, vso svojo ljubezen, vse svoje življenje!... Oh, premislite, koliko bo trpel ta človek! Premislite, da ga umorite, sir!« »Dovolj, norec! Pojdimo, gospoda!...« »Sir, prosim vas na kolenih!« »Luč božja!« »Pes bo stekel,« je dejal Sansak. Tribulet je vstal z velikim trudom. Strašna bledost mu je pokrivala obraz. Franc I. ga je hotel odgnati z mahljajem roke. »Sir,« je zaklical Tribulet, »ubijte me. Dokler sem živ, ne pojdete na to pot!« >Sansak, pokličite mojega kapitana.« Plemič je planil ven. Trenotek nato je vstopil gardni kapitan v spremstvu halepartrjev. »Bervje,« je velel kralj hladno, »aretirajte mojega norca!« »Sir,« je ihtel Tribulet s strtim glasom, »sir, ukažite me vreči v najtemnejšo ječo, samo usmilite se in poslušajte me!... Hotel sem vam povedati...« Bervjč je bil dal znamenje. Kakor bi trenil je bil norec zvezan in ocf1-veden; dve minuti nato je bil zaprt v eni izmed luverskih ječ ... Nekaj trenotkov je ždel nepremično, kakor pod vplivom velikega strmenja. Zdajci pa je začel tekati po svoji ječi; iz prsi so se mu izlivali kriki, trgajoči srce. Nato se je zaletel v okno, tresoč železno omrežje in grizoč ga z zobmi. Nazadnje pa je padel po dolgem na kame nite plošče, z obrazom proti tlom, čelo razbito in okrvavljeno. Plakal je. In molil je, rotil je Boga za njegovo pomoč!... Kapitan De Bervjč, ki je prisluškoval pri vratih, zavzet nad to nenavadno aretacijo, je pripovedoval kasneje svojemu poročniku Mon-gomeriju, da ni slišal svoje žive dni tako pretresljivega ječanja in da je moral oditi, ker m se bil drugače sam razjokal. »Brez usmiljenja!« je rohnel l ribulet, pra-skaje po ploščah s svojimi okrvavljenimi nohti. »Ta kralj je brez usmiljenja!... Ce bi mu bil povedal... Ali sem mu mogel povedati! Smejal bi se mi bil!... O moja Zileta! Moj nedolžno čisti angel! Ali sem mogel povedati tej pošasti, da si ti vse moje življenje.. da sta usodi naju dveh nerazdružljivi .. od tistega dne, ko te je našel bedni norec, ubogega izgubljenega otroka! od dne. stotisočkrat blagrovanega, ko je bil tvoj usmiljeni pogled žarek nebeške milosti, ki je posijal v moje peklo!... Moja hči!... Zagotavljam vas, sir, da je izostala moja hči, moja, ki nimam niti očeta, niti matere, niti žene, niti ljubimke, niti otroka — ničesar na svetu! Vrnite mi mojo hčer! Milost, sir! Oh, prokleti! Oh, pogubljenec!...« Zjutraj ko so prišli pogledat v ječo. so našli Tribuleta nezavestnega. In strašno je bilo videti njegov brezčutni otrpli obraz: po bledih licih so curljale solze in kapale druga za drugo na kamenita tla. zidu. IV. Lump. Kralj Franc je hitel proti trahoarskemu Nič več ni mislil na prošnje svojega norca. Korakal je naglo in molče, smehljaje se ob sa- njah svoje ljubezni; in njegovi spremljevalci so spoštovali to sanjarijo... , Zdajci pa. ko so krenili v ulico Sen-Dem, jih je srečala ženska z razpletenimi lasmi, komaj oblečena, diisi je bil mraz; bežala je mimo, ne da bi jili opazila. In rezko se je razlegal njen glas: »Franc! Franc! Kaj si storil z najino hčerjo... s svojo hčerjo!...« Kralj je prebeledel in obstal trepetaje. 7 instinktivno kretno si je pritegnil plašč na obraz, kakor da bi se bal kljub globoki noči, da ga ne bi videla ta ženska. »01;. ta glas!« je zamrmral ves pr.jp.a- šen Kje sem slišal ta zlovešči glas?« Zenska je bila že mimo; šla je proti v.a-tom Sen-Deni. In še dalje je vriščal skozi noc njen glas-ci pranc! Kje je najina hči?« In jecljala ie ime ... ime deklice ... ime, ki ga Franc I. ni več razločil... o mračna ironija usode! . . , - , , »Ne brigajte se, sir,« je dejal La »ateujre, blazna ženska je, ki jo vse dobro pozna v tem oddelku mesta... Od vsakogar, ki jo sreča, terja svojo hčer.. Ime ji je Margentina.« -»Mcirgentina!« je ponovil kralj zamolklo m si otrl znoj, ki mu je curljal po čeu. »Da. sir. blazna Margentina... ali Margentina Plavolaska, kakor ji pravijo tudi.« »Margentina!« je mrmral kralj. »Margentina! Zločin moje mladosti!« Za minuto sc je vdal mislim, ki so morale biti jako bridke, sodeč po gubah, ki so mu pre~ mrežile čelo ... Nato je stresel glavo, rekoč. »Požurimo sc, gospoda!...« Par minut nato so se ustavili pred majhno hišico s koničasto streho; krogipkrog hiše je bil vrt. delu Krivico in t<$ Krivici se imamo pravico upreti. Brutalnost naše obrambe je izzvala brutalnost napada na naše narodne pravice od strani vlade. — Ceškl narod in češki poslanci so se odločno uprli jezikovnim odredbam justičnega ministra dr. Hochenburgerja, ki imajo namen zatreti Češčino. Zadnji odlok deželne vlade glede dvojezičnih napisov pri nas ni nič manj nasilen od odredb na Češkem. Očividno se nam dela huda narodna krivica. Pričakovati je bilo, da se na to odredbo odgovori s shodi po vsi deželi. Pa kaj smo doživeli? časopisje je malo poročalo, politične stranke pa čakajo — kedaj nas obesijo. — »Počemu neki za tako stvar shode, saj niso še volitve«, in tako postaja naš narod mrtev in poginja. Potem pa »seje vsakdo razdor«, če govori o teli razmerah. Ja, če nam klerikalna stranka kaj krivičnega stori, ie takoj shod tu za hujskanje; če nas pa vlada biča s Škorpijoni* ga ni človeka, ki bi se zgenil. In to liaj ihtenujemo narodnost, to naj bodo voditelji — naroda. O evharističnem kongresu piše znani češki pesnik J. S. Machar sledeče: Evharistični kongres ima tako malo skupnega z vero, kakor zlati ,voz, s katerim se bo olomuški nadškof Bauer •vozil po Dunaju s tistim osličkom, na katerem ie Jezus jezdil v Jeruzalem. Črni gospodje se bodo tam sešli, najedli in napili se bodo — privabljeni revčki jim bodo po ulicah asistirali — in Dunajčani bodo imeli zopet enkrat — hec. Sicer pa celi ta špas teme ne bo razširil, svetlobe ne bo razgnal. Da so vednozvesti Slovani zopet dobili svojo klofuto — to spada že k stilu Rima in Slovanov (Nemci so bili vabljeni po nemško — Francozi francosko — Hotentoti ho-'tentotsko — Slovani pa — latinsko). Rim je tako navajen in Slovani to prenesemo. Papež je poslal svojega zastopnika na kongres, imenuje jse — ne brez pomena — Rozum, da bi pa to preveč ne kričalo — se piše Rossum. V Vatikanu je ta Rossum brezpomemben faktor — pri nas pa bo sprejet s kraljevskimi častmi, ker se mini, da bomo z njegovim prihodom dobili vse, kar je nam doslej manjkalo. — Šole bodo imele prosto, vojakom in uradnikom se je namignilo, (da bilo dobro, ako bi se udeležili; vsi »stebri« bodo skušali doseči, da bodo v časopisih s polnimi imeni, v dokaj, da so bili zraven. Udeležba ho največja iz onih dežel, ki so najbolj deležne 'dunajskih in rimskih darov. Treba se je zahvaliti za veliko naklonjenost, ki jo zgoraj uživamo, ker na Dunaju in v Rimu tako respek-tirajo naše narodne pravice. Dermastija v Bell Krajini. Po milosti izdajalcev in duhovnikov prvič in zadnjič izvoljeni .poslanec »profesor« Dermastija kroži po Beli Krajini, da pove svojim volilcem, kako ne more zanje ničesar storiti. Spremlja ga deželni poslanec Martin Matjašič, ki tudi prvič in zadnjič zastopa Belo Krajino v deželnem zboru. Matjašiču prede silno slaba. V domači občini so ga vrgli e županskega stola in je bil z velikim naporom Šamo z enim glasom večine izvoljen v občinski odbor. Tako je jako hitro ugasnila njegova Slava. Kako mu bo neki pri srcu, ko bo moral s svoje hiše postrgati črke, ki vsemu svetu naznanjajo, da je njen gospodar — deželni poslanec. Ali pa bo vdolbel še besedo: bivši. Eno in drugo ne bo prijetno! Čudnega prijatelja lina slovenska društvena brižev6ka opekarna v osebi g. župnika Bratu-;šeka iz Svetinj. Mudil se je zastopnik opekarne naši okolici ter se je oglasil tudi pri g. župniku, fla mu je pa označil posestnike, kateri so »liberalni« ter mu naročil, naj teh ne obišče. — Kolikor nam Je znano, so baš nekateri naši napredni Jjudje se posluževali dosedaj v tukajšnji okolici Izdelkov te opekarne, med tem ko župnikovi pristaši hodijo k nemškim konkurentom. — Zastopnikom križevske opekarne pa bi svetovali, baj si ne hodijo po farovžih informacij iskat, ker $ tistimi nasveti najbrž ne bodo daleč prišli. Nadaljevanje Belokranjske železnice od Metlike do Karlovca je poverjeno tvrdki Griin-jjvald & Schiffrer iz Budimpešte. Tvrdka je začela z delom včeraj, v ponedeljek. Baje bo delo dovršeno že do maja meseca prihodnjega leta, tnedtem ko bo proga Novo mesto-Metlika izročena prometu šele maja leta 1914. Kolodvor v Metliki. Iz Metlike nam pišejo: ČHavno kolodvorsko poslopje bo kmalu dograjeno 'do strehe. Stavba bo lepa in precej obrežna. Začeli so tudi že z zidanjem drugih po- tirmriflui i ■■ HBWpBWBWpaggSWa— »Tukaj Je!« Je rekel kralj. Vročične oči so se mu uprle v okno, ki mu je barvala stekla bleda luč. Toda zamišljenost Franca I. ni trajala dolgo. ' »Zmenimo se. Kako bomo ravnali,« je šepnil tovarišem m jim mignil, da naj pristopijo bliže k njemu. Ločimo se za nekaj časa od kralja francoskega. ki pripravlja svojo novo lopovščino, in stopimo v hišo... V sobici ne velikega obsega, poleg visokega kamina, kjer je dogorevalo par poku je bedela v naslanjaču mlada deklica in predla ha kolovrat. Njej nasproti je sedela in dremala Stara ženska obilnega života. Sobico sta krasili dve ornimi, miza z rezljanimi nogami in par lepih stolov. Neskončen pokoj je vladal tu; prekinjali so ga le počasni pdarci ure v bližnjem zvoniku, D oklica, ki je sedela ob kaminu v luči -vo-jjRcnice, je bila v beli obleki. Krasni plavi lasje so Ji obdajali glavo z,zlato zarjo, in nad vso tijeno nežno prikaznijo Je plaval neviden sij nedotaknjene čistosti. Zdalpazdaj je ustavila svoj kolovrat; oči So se Ji zameglile v nagli sanjariji. ,In prsi so $e ji dvignile v takih trenotkih; zardela je in zamrmrala: i »Gospa Marcelina mi pravi, da mu je ime ;Manfred ... Nikoli ne pozabim tega imena.« I Nato je nadaljevala: \ »Kako mil in ponosen je njegov obraz Kako čudno genotje vlivajo vame njegove dčl... trepet, ki ga doslej nisem poznala... « ik-. . v - -. (Dalje.) slopij. Kakor skladišča, hiš za stanovanje uslužbencev itd. V vsem bo imel metliški kolodvor trinajst objektov. Krka jim nagaja. Čehi so izborni tehniki, ali eno slabost imajo pri svojih podjetjih pri nas, da ne poznajo naših voda in se spuščajo v vodne zgradbe ob času, ko jih voda najbolj ovira. Kakor znano, je prevzela neka češka tvrdka zgradbo mostu čez Krko pri Valtivasi in Straži. Namesto ob času trajno nizke vode v zgodnjo poletnem času so še le pred kratkim pričeli s predpripravami. V petek pa je vsled hudega deževja hitro narasla Krka, poplavila večino priprav in le s težkim naporom so ubranili, da ni šlo vse skupaj po Krki. Delo je za vse dni ovirano. Ker nastaja v tem času rado deževno vreme in je zemlja zdaj premočena, zadostuje malo deževje, da iz večinoma kraškega vodovja sestoječa Krka nagloma narase. Naraščajoča Krka je v soboto preplavila tudi obrežje, na katerem dela tudi češka tvrdka Satnohrd podstavke za žejeznični most preko Krke med No-vijn mestom in Kandijo. V vse napredne »čitalnice« inora priti »Dan«. Iz Ljutomera se nam poroča, da tamoš-nja »Čitalnica« niina »Dneva«, dasi ima na razpolago vse nepotrebne in zakotne klerikalne liste. Priznavamo, da naj ljudstvo čita v.se, ker potem se mu odpirajo oči, a zahtevamo, da se ne prezira naših najnaprednejših listov. Upamo, da naši prijatelji ne bodo poročali več o takih slučajih in bodo vse slovenske Čitalnice poleg drugih časopisov imele na razpolago tudi »Dan«. Zahtevajte ga vsepovsod, da prežene našo mlačnost. Drobiž le Štajerske. V Sromljah pri Brežicah je izvoljen za župana g. Jož. Petan. — D v o r n i m s v e t n i k o m je imenovan vse-učiliščni profesor g. dr. Rud. Klemen s ievvicz v Gradcu. — Pred celjsko poroto le bil obsojen zaradi tatvin in potepuštva 371etni Jakob Bukovnik pl. Skander na dve leti težke ječe. — V Mislinji je 4. t. m. umrl g. Rajmund Jaklin, trgovec in posestnik, v 61. letu. — Do smr ti pretepli so, kakor smo svoj čas poročali, dne 3. avgusta nekateri fantje Blaža Merzlaka v Rovšnikovi gostilni v Litiji pri Mozirju. Dne 5. t. m. je bilo pred celjsko okrožno sodnijo zaradi tega osem fantov obsojenih na enega do osemnajst mesecev težke ječe. — V Gradcu je umrl vpokojeni višji poštni kontrolor g. Fr. Pavlič dne 5. t. m. — Župnijo Sv. Peter pod Sv. Gor. je dobil tačasni pro-vizor g. Ivan Lah. — Divjak. V Žaklju pri Ptuju je ponočevalo več fantov. Prišlo je do pira zaradi dekleta. Golobič je potegnil revolver in je hotel enega fanta ustreliti, pa so mu izvili orožje iz rok. Nato je kakor besen zatulil, planil in se vrnil z gnojnimi vilami. Nekaj jih je težko, nekaj lahko poškodoval, dokler mu niso ubežali. Potem je pa v sobi vse, kar mu je prišlo pod roko, razbil. Šele orožnikom se je posrečilo, ga ukleniti in odpeljati. — Nesreča. Posestnik Andr. Hrastnik iz Trat pri Laškem je gnal 2. t. m. par volov iz Radeč, kjer jih je na sejmu kupil, domov. Med potjo ie enkrat zaostal in pustil vola sama iti po cesti. Vola sta krenila s ceste. Posestnica Planker ju je zadržala. Ko je Hrastnik prišel zraven in je hotel prijeti vrv, ki je bila ovita krog rogov obeli volov, je izmed njih eden zamahnil z glavo in zadel Hrastnika baš v levo oko, mu je iztaknil in prizadjal težke poškodbe na možganih. Hrastnika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ljubezenska drama v Postojni, sreča v nesreči ali dogodek natakarja na parniku »Tita-nic«, strašno dejanje blazne matere Neže Burja pri Bledu, \Villiam Bootli, ustanovitelj in prvi general »Armade rešitve« na Angleškem; godbeni klub in pevski zbor katoliškega izobraževalnega društva na Savi pri Jesenicah, proslava cesarjevega rojstnega dne na Jesenicah (dve sliki), D. Devetak, avtor igre »Lucifer«, učenci in učiteljstvo v Banjaloki pri Kočevju, itd. je vsebina zadnje številke »Slovenskega Ilustro-vanega Tednika«. Nekoliko več prijaznosti do ljudstva bi smeli zahtevati na naših kolodvorih. Znano je, 'da vladajo ravno v Avstriji v tem oziru na kolodvorih razmere, ki državi ne delajo čast. Pojdite na Nemško ali na Rusko, ali v Srbijo, ki jo imajo Nemci za polbarbarsko državo, in bodete videli, kako so hljudni sprevodniki in kako je preskrbljeno na kolodvoru za one, ki morajo čakati. Pri nas na se ljudi obravnava, kakor najslabše blago. V nedeljo ie bil n. pr. dolenjski vlak tako poln, da ni bilo dovolj prostora za vse. Dolenjci, kakor je znano, ravno »med mašami« radi romajo in to bi moralo železniško ravnateljstvo vpoštevati. Ako pa je v vozovih premalo prostora, ni treba zato zmerjati potnikov, kakor se je to zgodilo v nedeljo na dolenjskem kolodvoru. Ko so ljudie videli, da ni v vozovih prostora, so izstopili in so iskali prostora v drugih vozovih. Sprevodnik pa Um je rekel: »Če nečete iti v vozove (ki so bili nabito polni), na ostanite in se peljite z večernim vlakom.« Kdor ve, kako težko je kmečkemu človeku oditi za dalje časa od doma in kako važno je zaradi oddaljenosti postal, da pridejo pravočasno domov — ta bo znal prav obsojati take besede, ki so gotovo odveč. Ljudje plačalo železnico In dolžnost železnice Je, da preskrbi dovolj vozov — ne pa da se na ta/k način nastopa proti ljudstvu. Kaj se lahko zgodi tudi ministru zunanjih zadev. Grof Berchtold, naš minister zunanjih zadev", se je zadnje čase zaradi dogodkov na Balkanu mudil na Ritmunsketn In ko ie odhajal domov, so noročali listi, da se le. odnellal v Budimpešto. Berchtold pa ni šel v Budimpešto., ampak se je odpeljal na Nižje Avstriisko. kier le hotel popolnoma »incognito« obiskati nekatere svoje ožje znance In prijatelje: grofa Zi-chyja, Estcrhazyja in druge. Na obisku v nekem gradu je poslal minister svojega tajnika s kolodvora v mesto, češ da naj mu pripravi avtomobil. Tajnik je res prišel v mesto in je hotel za en dan najeti avtomobil. Posestnik avtomobila pa je hotel vedeti, za koga le avtomobil. Tajnik svojega gospoda ni smel Izdati — zato ni hofgl (men?. To je iV#>iidiJg sum In posestnik avtomobial je dal poklicati policijo, ker je mislil, da je morebiti kaka špekulacija za tem, ali pa da je prišel kak »apaš«. Tajnik pa tudi policiji ni hotel povedati imena, kar je bilo še bolj sumljivo. Povabil pa je s seboj policijskega komisarja, češ da mu bo gospodar sam povedal ime, če bo hotel. Tako so se v avtomobilu peljali na kolodvor tajnik, polic, komisar, posestnik avtomobila in trije orožniki. Na postaji je komisar vprašal grofa Berchtholda, kdo je. Grof Berchthold mu je povedal, da je zunanji minister in se je seveda smejal. Komisar ni hotel verjeti in se je jezil češ: »Vi ste grof Berchthold. Grof Berchthold je v Budimpešti!« Spremljevalci zunanjega ministra so se smejali. Komisar pa se ni dal ugnati, ker zunanji minister ni imel — nobene legitimacije. Šele po posredovanju postajenačelnika se je dal pregovoriti in se je oprostil zaradi svoje strogosti. Ali je dobil za to medaljo ali ne, se ne ve. Spomenik Borodino potopljen v morju. Pred kratkim se je potopil v morje med vožnjo iz Antverpena na Rusko parnik »Kursk«, na katerem se je nahajal francoski spomenik »Borodino, 12. sept. 1812« namenjen za rusko razstavo ob stoletnici Napoleonovega pohoda v Rusijo. S spomenikom vred je izginil v mor-V Petrograd je prispelo le francosko vojaško skem dnu tudi njegov stvarnik kipar Besenval. odposlanstvo, ki bi imelo spomenik izročiti ruskemu razstavnemu odboru. 68 pasjih spremljevalcev na svatbenem potovanju. Bostonski bogataš Maleohn Whit-man, ki ima denarja kolikor je peska v morju je pred kratkim slavil višek svoje zemeljske sreče: poročil je svojo davno ljubljeno, srčkano, sladko Ženiko. A kakor se skoro vsakdo prevari v sladki zmotenosti poročnih dni, tako tudi v NVhitmanovem srcu ni bilo vse v redu. Ljubljena Zenika ie namreč prinesla svojemu ■ možu pravcato ainejikansko doto. ki mlademu ; kavalirju ni bila prav nič všeč. Zenika je pripeljala seboj 65 gladkodlakih kužkov. Treba bo na ženitbeno potovanje; a kam bi s pasjo dlako? Pustiti jih doma, tega ne dovoli Zenikioo srce. a mladi nevesti se zameriti, to je ženinu žeblj v glavo. A kam bi s psi? V Haway? Zi-vinozdravnik mu je to odsvetoval z ozirom na »panki pinka«, ki je bil Zenikin najljubši pe-stovanček. Panki pinka je bil mnogo preslab za dolgotrajno mučno potovanje čez morje. Qu-ločil se je nazadnje za potovanje v Kalifornijo. Najel si je poseben vlak in se ves srečen pppel z mlado nevesto v razkošno opremljeni kupe, misleč, da bo zdajpazdaj srečno ušel neljubi pasji zalegi. A glej ga spaka: skrbna Zenika je dala napraviti za kužke poseben voz, ki so ga pripeli zadaj za elegantni vlak. Srečni ženin je imel zopet lepo priložnost vsak hip stopiti v posete med kuštrave četveronožce. Zaman se je branil in upiral ljubeznjivim željam blažene Zenike. Najmanj vsako drugo uro je moral iti z njo v zadaj pripeti pasji vagon. Ljubljana. — List za Ustom odpada. Kdp bi se ne spominjal čaša, ko so klerikalci prorokovali, kakšen vpliv in kake velike reforme bo izpeljala klerikalna opozicija v občinskem svetu. Sedaj je že precej časa v občinskem svetu in kaj je storila? Nič! Štefe se je prav nsramno obnašal in višek svoje surovosti dosegel, ko je »gobce vezal«. To je vse kar so naredili. Med seboj se prepirajo klerikalni občinski svetovalci in vsi poštenejši so se namenih izstopiti iz občinskega sveta, ker se sjamujejo suro škandal od kutarjev, ki so si mislili, da bodo cvetlični dan popolnoma bojkotirali, pa se jim navzlic hudemu delu to ni posrečilo. Zatorej hvala vsem darovalcem, ki so se in se bodo gotovo v prihodnjič tudi udeležili prireditve v prid prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Rutarjem naj se pa proglasi stari pregovor o bisagi. — Službena pragmatika uradništva Ljubljanske mestne hranilnice se po nepotrebnem zavlačuje. Na dan ž njo! — Ena osniinka konjaka 4 K. Vprašali bodete kje? V kavarni »Central«. Na seznamu pijač ni bil ta konjak vpisan — sicer bi ga gotovo nihče ne naročil. To j>resega že vse meje. — Op. uredništva, da se drugič zopet Vam kaj takega ne pripeti, ali ne pojdite noter, ali ne pijte konjaka. To je edini svet, ki ga vam moremo dati. — Novo šolsko leto se začne na vseh mestnih šolah v pondeljek, dne 16. septembra. Vpisovalo se pa bode na vseh mestnih šolah v petek, soboto In nedeljo, t. j. dne 13., 14. in 15. t. m. in sicer prva dva dneva od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do štirih popoldne, v nedeljo pa od devetih do dvanajstih dopoldne. Učenke in učenci, ki so že pohajali katerokoli mestnih šol, se morajo izkazati pri vpisovanji z zadnjim šolskim naznanilom, nanovo vsto-pivši učenci in učenke pa s krstnim listom in z izpričevalom o stavljenih kozah. Učenke In učenci, ki ne 6tauujejo v mestu, se ne bodo sprejemali v mestne šole. (Dostavek uredništva: To obvestilo smo prejeli privatnim potom; naravnost čudno se nam pa zdi, da nam c. kr. mestni šolski svet še do danes ni naznanil začetek šolskega letal) — I. mestna deška ljudska šola na Ledini se razširi s pričetkom šolskega leta 1912—13 v, Šestrazrednlco. To naj vzemo na znanje, tisti učenci šestega razreda, ki stanujejo v okolišu i; mestne šole. — Nogometna tekma tned ljubljanskima fnoštvoma »Vzajemnost« »Ilirija« še j e končala z rezultatom 7 : 0. »Vzajemnost« je mlado moštvo, ki se je komaj dobro razvilo, vendar ima nekaj dobrih sil, ki bodo počasi povzdignile moštvo v eno najboljših ljubljanskih moštev. irija« ni imela težkega dela in je laljko dosegla uspeh. Ljubljansko občinstvo je zopet dokazalo, da zna zastonj gledati. — V nedeljo pa igra »Ilirija« z najboljšim zagrebškim moštvom »Hrv. akad. klubom«. Ta klub, ki nosi ime H. §. A. K., ima menda najboljše nogometno moštvo na našem jtigu. — Udeleženci počitniškega tečaja »Slov. šol. Matice« so priredili v soboto 7. t. m. zvečer v mali dvorani »Nar. doma« poslovilni večer, katerega se jc udeležilo razven prirediteljev, tudi več drugih šolnikov in učiteljstva. Prvi je pozdravil navzoče ravnatelj Schreiner, predsednik, š. M., povdarjajoč pomen takih tečajev, in želeč udeležencem najobilnejšega uspeha. Posebej je še pozdravil navzoča gg. dež. šolska nadzornika Fr. Hubada 'm Fr. Levca, dalje pred-sdnjka »Zaveze« L. Jelenca. Dalje narodno učiteljstvo tužnega Korotana, ki se ie udeležilo tečaja v izredno lepem številu, kajti izmed vseh slovenskih kronovin najmočnejše zastopano. — Na to se zahvaili g. predsedniku starosta udeležencev tečaja, g. Janko Toman, nadučitelj v Moravčah. Profesorjem izreče svojo zahvalo v imenu učiteljstva g. Lojze Urbančič z Goriškega. V imenu koroškega učiteljstva je govoril g. Pilgram, strokovni učitelj na Vob špergu. Imenom predavateljev se je oglasil g, nnstvega »vci«, »v. — . prof. dr. Ilešič, posebno povdarjajoč, v kako pri- vega nastopa lastne stranke. Prvi je izstopu jefno danost si je štel, prevzeti ta predavanja že dr. Fr. Detela, za njim pride Štrukelj in po- Naglašal je tudi, da se mora vez med srednje- tPm Lilleg. Ostali bodo še samo Zajci, Ste- goicUjm ;n liudskošolskim učiteljstvom bolj utr- eti in Kregarji, ki bodo delali čast klerikalni stranki. Blagor volilcem. ki so volili take može v občinski svet. Saj se iz vseh naravnost norčujejo. Tako bo klerikalni stranki v občinskem svetu ljubljanskem kmalu odklenkalo, ker morajo taki zastopniki izgubiti pri volilcih ves ugled in zaupanje, ki ga že preje mso imeli mnogo. — Deželnozborske nadomestne volitve v Ljubljani. Danes štirinajst dni se vrše v Ljubljani nadomestne deželnozborske volitve. Takega političnega mrtvila, kakor to pot, pa v Ljubljani še pred nobenimi deželnozborskimi volitvami ni bilo. Razven socUalistov, ki so oznanili, da postavijo svoje kandidate, še nobena politična stranka ni dala z ozirom na volitve nobene iziave, kajšele da bi predložila volilcem kandidate. Vzlic temu pa bo zadnje dni hud boj. Klerikalci bodo poskusii vnovič naskočiti Ljubljano; to pot z 600 okoliškimi kmeti, naprednjaki pa bodo šli v boj zavedajoč se, da je bilo razveljavljenje mandatov poslancev Reisnerja In Ribnikarja nepostavno In nasilno. Morda je to pot volilni boj tako miren baš radi tega, ker ga v Ljubljani ni človeka, ki bi ne znal pravilno ceniti klerikalnega nasilja. Zlasti napredne vrste šolskim in ljudskošolskim učiteljstvom bolj diti.Dalje sta še govorila gg. predavatelja prof. dr. Ozvald iz Gorice In dr. P, Grošelj iz Ljubljane. — Med posameznimi govori je pel zbor udeležencev tečaja, sestavljen ad hoc, pod spretnim vodstvom tovariša R. Orla z Goriškega. Po končanem oficijelnem delu se je razvila prosta zabava in ples, kar je trpelo do ranega jutra. Tako se je končal prvi počitniški tečaj S. M. v, največje zadovojstvo vseh poslušalcev in predavateljev, kar jim bo ostalo vedno v najlep- Šem spominu. — Zopet je odmeval glas sokolskih fapiar po ljubljanskih ulicah. Sokol I. je priredil v nedeljo javno telovadbo, da pokaže uspeh svojega dela, ki ga vrši vestno, vstrajuo in usipešno v šentpeterskem okraju Ljubljane. Pripomniti je. da ie Sokol I. globoko posegel med sloversko mladino tega okraja. In pričakovati nam je, da se iz te mladine razvije zdrav, fizično in duševno močan del slovenskega naroda. Za danes se moremo omejiti le na kratko poročilo: Točno ob 2. uri je odkorakal So- kol l. izpred telovaduega prostora pri I. mestni šoli. Na čelu impozantne čete Sokolov je korakal br. Stane Vidmar, zmagovalec pri vse-sokolskem zletu v Pragi. Med potoni so se ne potrebujejo to pot še posebnih pozivov, ki pridružila Sokolu I. še odsek iz Most in Sobi jih vzdramljali. Mirno tiho, a zanesljivo pojde ^0j jj Občinstvo je z pavdusenjem spremljalo danes 14 dni slehern napreden volilec na voli- obhod. Mogočno so donele sokolske fanfare po šče, da z glasovnico protestira proti klerikalnim mogotcem ter zopet pripomore k častni zmagi, napredne slovenske Ljubljane! — Kutarji na delu. V nedeljo dne 8. seP' tembra 1912. je priredila družba sv. Cirila m Metoda cvetlični dan i>o vsej Viško-Ghnškt in Rožnodolinski okolici, v korist revnim šolskim otrokom. — Našim kutarjem pa to ni bilo po volji, hiteli so na vse kriplje In priredili veselico pri znanem klerikalcu »Merjančniku«. Agitirali »o na vse mogoče načine, celo v cerkvi je bila cela pridiga, katero je »držal« ober kut ar — samo agitaoija radi veselice. Na cerkvenih vratih je bil nabit program te kutarske veselice ln tudi še posebej napisano: »Danes Vas zbudi naša izvrstna godba, kedaj se prične veselica.« In res, godba je igrala po ulicah gori in doli. Igrati so pa tako lepo, da Je bilo človeka kar groza poslušati; tako cviljenje, da sploh m za na cesto. Na veselici so prodajah neke srečke na dobitke, prav drago. Pa čujte, kaj se je dobilo. Niči Pa na večer se je videlo veliko za- ljubljanskih ulicah. Pri telovadbi je z vzornq disciplino izvajal proste vaje naraščaj in nato vrsta članov. Vaje na orodju so očarale občinstvo. Ta uspeh! Na orodju so z vso dovršenostjo nastopili »malčki«, ki so želi od občinstva tudi pohvalo za uspehe. Orodne vaje članstva so vzbujale največ zanimanja pri nastopu vrste, ki le skakala z drogom. Z vso vzornostjo je nastopila vrsta vaditeljev, z zaj lostio pa moramo pripomniti, da smo letos zelo pogrešali nastopa Sokolic. Vaje za leto. 1913 se nam zdele prekomudimrup® * V’, ^ sebno mlajša sokolska društva, ne bojo za-mosrla vsled tega za zlet 1913 pripraviti toljkp telovadcev, kolikor bi jih bilo želeti na čast slovenskemu narodu. Po telovadbi se je razvila zabava na veseličnem prostoru, v gmotno korist Sokola 1. Na zdar! '; '<< — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 10.. sredo 11. in četrtek 12. septembra 1912J i. La Rochelle. (Zanimiva popotna slika.) Samio popoldan. 2. Novi telefon. (Humoreska. Samo bavp.*MuzfkantTpijank*rda~jih je bilo'veselje gle- | popoldam.) 3. Vidra, ^mavna^slika. Samo p^j dud Ih §e umogo drugih lepih prizoroVčAli ni to p,old&h.) 4. Žurtml Pp,U}§j . »oročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda jUl.) 5. Presenečenje ljubezni. (Sijajna ameri-tanska veseloigra.) 6. Klovn. (Velika učinkovitost. Amer. cirkuška drama. Samo zvečer.) f.Maks ima morsko bolezen. (Velekomična purka M. Linderja. — V soboto, dne 14. septembra: »Med nebom in vodo.« — V torek »Železna roka«. (Detektivska drama.) Stoletnica Napoleonovih vojsk. Bitka pri Borodino. (5, 6. In 7. septembra 1812.) i#* Na 'cjan bitke dne 7. septembra je bil Napoleon že ob 2. uri zjutraj na nogah. Bit je zelo zadovoljen, ko je slišal, da Rusi čakajo na boj. Napoleon je vsled mokrega vremena in hladu dobil — nahod. Pravijo, da je bil ta nahod precej važen za izid igre, ker je vendar le nekoliko motil Nepoleonovo dobro voljo. Zjutraj je pil Napoleon kozarec vročega punča in je pri tem rekel svojemu adjutantu generalu Rappu, s katerim sta skupaj spala v. enem šatpru. >-No, Rapp, kaj misliš, ali bomo zmagali? »Brez dvoma, sir«, je rekel Rapp, »kajti postavili smo se pred nujnost, ali zmagati ali — propasti. Va,še. Veličanstvo se spornima, kaj ste ir.ekli pri Stnolensku: Vino je natočeno in treba ga je izpiti. — To je sedaj boli kot resnica.« »Imaš prav« — je rekel Napoleon — mj mo.ramo zmagati. Toda sedaj sem že preveč spoznal izpremenljiv.ost usode. Ona je kakor vlačuga, ki nobenemu zvesta ne ostane.« Na to je Napoleon vprašal po vetru in ko so mu rekli, da bo lep dan, je rekel: »Imeli bomo tako vreme, kakor pri Sladkovem.« (Tam je Napoleon zmagal nad Kutozovim v bitki 2. decembra 1805.) Na to je zasedel Napo-elon konja in je odjezdil k četam. Prišel je dan ivelike bitke. Ob prvem svitu se je francoskim četam čital Napoleonov oklic in ob 5. uri se je začel napad. Napoleon je dobro videl, da je levo rusko kriolo. slabše in da bo tam najlažje vrgel sovražnika iz utrdb. Proti temu krilu je Napo- Jeon postavil poljski kor, pod poveljstvom kneza 5oniatovskega, ki je imel pod seboj 9500 ljudij in 50 topov. Po trdem boju se je Poniatovskemu posrečilo vzeti vas Utico, ki so jo morale ruske čete zapustiti. Takoj na to so francoske čete pod poveljstvom podkralja Evgena vzele vas ^Borodino in so začele prodirati preko reke Ka-ložo. Obenem sta generala Ney in Dadonot napadla t. zv. Bagrationove utrdbe pri Semenov-jskem. — Predno je izšlo solnce se je razvil naj-j^ečji boj za življenje in smrt. Francoske čete so ise zavedale, da velja zmagati ali umreti, zato fco šle brezobzirno v boj — ruske čete pa so tr-povratno branie vsako utrdbo. Najhujši boj se je (vnel za Bagrationove utrdbe. Celo dopoldne so jpaskakovali Francozi višave, vdrli so že v jokope in so jih morali zopet zapustiti. Ruski ge-jneral Bagration — je bil v tem boju smrtno ra-Jijen. Neapolitanski kralj Murat — znani poveljnik francoske konjenice — je bil v nevarnosti, da bo vjet rešil se je s tem, da je sko-jcil s konja ni se je peš preboril do svojih ljudij. ^»b enajstih je prišla Francozom v pomoč divizija 1 riant in tako so Francozi zasedli Bagra-flonove višave, Toda s tem zmaga še ni bila t Robljena. Barclay sam je branil utrdbe pri Se-lenovskem. Do dveh popoldne je trajal boj in ele po dveh popoldne, ko je podkraj Evgen prekoračil Kaločo in je bil varen pred desnim jruskim krilom — ki mu je skušalo priti za hrbet — se je razvnela najhujša bitka, ki je trajala celo uro. Težko si je predstavljati bolj kr-'!vav boj, kakor se je bil tu. Okoli treh popoldne ife bil boj končan — Barclay se je moral umakniti ■— francoske čete so zasedle višave. Napoleonov načrt se je popolnoma obnesel. Ipreti bitko so francoske čete zavzemale povprek cesto proti Moskvi, pritisk francoskih čet >ipa Je potisnil čete od levega krila nazaj, tako da so bile prisiljene stopiti za cesto. Napoleonov načrt je bil, da bo celo rusko vojsko zagnal v kot med reko Kaločo in Moskvo, kjer bi se motala udati. To bi bil Napoleon tudi dosegel, ako bi bil ob 3. uri popoldne spustil svojo rezervo jna bojišče in bi bil pritisnil na Ruse. Toda Na-polenon si je premislil. Res je imel še svojo feardo in rezervo, nad 20.000 mož, ki še niso ibili v ognju. S tem bi bil uničil še lahko 20.000 Razkropljenih Rusov in komaj 30.000 bi se jih -pilo rešilo. Toda Napoleon je videl, da so čete ptrujene — garde pa ni pustil iti v boj. Tako SO tod treh naprej le še topovi streljali čez pokrajino, ki je bila polna trupel. To so bili zadnji od-Jnevi enega najbolj krvavih dnij, kar jih pozna zgodovina. Se je bil čas obnoviti boj — marsi-jcaj bi se bilo še izpremenilo, toda oba nasprotnika sta bila utrujena. Ruske čete so se umaknile, francoske so legale k počitku. Rusi so izgubili nad polovico svojih ljudij; 08.000 mož je padlo. Okoli generala Barclaya fcaniega je padlo 18 generalov in 229 štabnih lastnikov. Cela armada je štela še 52.000 mož. Francozi so izgubili 49 generalov in 28.000 fnož Kutuzov sam je med bitko — kakor pra-fijo nekatera poročila *— precej mirno sedel v dvojem Šotoru. Ker so mnogi generali dolali na jivojo roko — se je komaj zavedal svojega po-)Žaja. Napoleon tudi ni natančno vedel, kako Je ovražnik slab, kajti, ko bi bil 8. septembra obnovil boj, bi bil razkropil rusko armado popolnoma. Tako pa so se Rusi počasi umikali pro- ti Moskvi in Napoleon jim je sledil — pa precej previdno. To je Kutuzovu omogočilo, da se je počasi umikal in da je dal med narod razglas — da je ruska vojska zmagala. Rekel je, da se je umaknil zato, da bo pod ohzidjem Moskve zadal sovražniku smrtni udarec. Po ruskih cerkvah so peli tedeum v zahvalo za zmago. Toda o zmagi pri Borodinu se ne da dvomiti. Dasi ruska armada ni bila popolnoma uničena, je zmaga pri Borodinu ena naj večjih Napoleonovih zmag. Pot v srce Rusije — v sveto Moskvo — je bila odprta. Mrtvec izginil iz brezna na Gorjancih. Nastopno podajamo poročilo o uspehih četrtkove ekspedicije na Gorjance, katere se je po.cg, matere in brata dozdevno umorjenega Simca udeležil tudi naš poročevalec. Ker je v razkritje tega čim dalje boj čudnega slučaja sedaj postalo marsikaj važno, o čemur smo doslej še molčali, se dotaknemo najpreje glavnega dela predzgodovine tega dogodka. Šime med Vlahi. Začetkom košnje na žumberskem delu Gorjancev se je med drugimi domačimi tudi ta Šime podal na košnjo k Vlahom onkraj Gorjancev. Moški Vlahi, ali pravilneje: Zumberčani se v poletnem času nahajajo večinoma kot trgovci in krošnjarji na tujem. Zato je v navadi, da za težka dela najmejo bližnje sosede Kranjce. Pri tej košnji ga je dobil tudi brat. Zadnjič sta bila skupaj pred kakimi štirimi tedni. Mlajš brat je odšel domov, Janez pa ostal še tam! Novo brezno v Rakitniku. Jugozapadno pod visokogorsko vasjo Gaj se razprostira med dvema hriboma velika kotlinska dolina Rakitnik in nad njo hrib istega imena. Dolina je polna kraških kotanj (dolin), pod "katerimi se pretaka podzemeljska voda. Okrog in PO Rakitniku je tudi več globokih brezen. Lansko leto pa se je ob potu iz Doljan proti Gaju in Buličem naenkrat vgreznila zemlja, ki se je polagoma sesedla nižje in nižje. Ker je tak pojav na tem delu Gorjancev že nekaj* vsakdanjega, se za to novo brezno ni nihče zmenil. Mrlič v breznu. Nekako pred tremi tedni pa so žumberski pastirji iz vasi Buliče v tem breznu zapazili ležati mrliča. Pripovedovali so o tem doma, pa čudno, noben starejših se za to novico ni posebno zmenil. Brat na sledu za bratom. Odkar je Šimčev mlajši zadnjikrat videl starejšega brata med Vlahi, niso nič vedeli kje se nahaja. Pretečeno soboto popoldne pa je majši brat naenkrat začutil potrebo poizvedovati po bratu. Napravil se je od doma ter šel iskat brata v kraje, kjer ga je zadnjič videl. Kjerkoli je po njem povpraševal, nihče mu ni vedel kaj gotovega povedati o njem. Dotlej na ki anjski strani se ni bilo nič znanega o najdeT nem mrliču v novem rakitniškem breznu. Šimčev brat je prvi to novico zvedel. In sedaj sledi zagonetka: Dasi so mu pripovedovali, da so videli v tistem breznu mrliča, ki po površnem opisu odgovorja sličnosti iskanega brata, 'dasi je mlajši brat hodil blizu tega brezna, ni šel tja pogledat, ampak je šel po vlaških vaseh kjer so tudi Kranjci mlatili, gledat in poizvedovat za bratom. Izvedel pa ni ničesar. Šele drugi dan torej v nedeljo se je napotil pogledat tudi brezno na Rakitniku. Tedaj se mu je zdelo, da vidi v breznu res človeško glavo. Ali kaj je z njo, čigava je, ni li to morda njegov brat, o tem se ni prepričal. Odšel je proti domu z novico, da so pastirji videli v tem breznu mrliča, in da bi znal biti to njegov brat. Tako je zašla novica o novem breznu in v njem se pogrezajočem človeku v javnost ->r ...........<•- ^ ^ >vvom mestu že govorilo, da se vrh Gorjancev pogreza in z njim vred neki človek, od kojega so videti le še lasje. Ker je Šmčevega že dlje časa manjkalo tostran Gorjancev, se je takoj konsta-tiralo, da mora biti pogreznjeni le on. Nekatere ženske, ki so tostran Gorjancev nabirale maline, so ga kar že videle bloditi in slišale ječati po strminah Gorjancev. Tedaj se je začelo z ozirom na znani spor med očetom in sinom marsikaj ugibati, kar pa seveda ni za javnost. Prvi vspehi v breznu. Došli čez deželno in državno mejo smo srečavali po postranskih potih Vlahe in pastirje. Zato smo v bližini brezna pustili' iti mater in brata naprej, mi pa smo zaostali v bližini skriti. Naročili smo jima naj skušata od pastirjev kaj natančnejega izvedeti. Komaj sta bila na licu mesta, že je prišel za njima eden Vlahov, ki smo ga spotoma srečali. Ne vem kako to, ali pri tej priliki smo bili vsi prepričani, da iskanega mrliča ne bomo našli več v jami. Na Šimčev žvižg smo se podali tudi mi na lice mesta. Takoj na prvi pogled smo spoznali, da so bili ljudje že pred nami v breznu. Poznalo še je na ruši ob robu, da so se spuščali po vrvi in tudi zdolej se je videlo vse pohojeno in zatlačeno. O kakem mrliču ne duha rje sluha. Oni Vlah se je predstavil: Niklaus Milanič, občinski odbornik iz Doljan; te Doljane slovijo od vaške revolte, ko se je pred leti cela vas uprla orožnikom, ki so zasledovali nekega Vlaha, ki je orožnika med potjo napadel. Ta mož je pravil, da o celi stvari ni nič vedel, šele v pondeljek je slišal to novico prvič na orožniški postaji Cerove sredi Gorjancev. Ker je sedaj videl iti tu sem »komisijo«, si hoče styar tudi on oglsdatl Da je mož govoril neresnico, o tem pozneje. Ko sem si jamo ogledal, sem se pustil navezati na vrv in spustiti, notri. Došel v spodnji rov, sem takoj videl, da so bili tu že ljudje in da ni vse v redu. Globoko pod narušeno zemljo sem našel z lopato odrezane kose ruševine, na kojih je cvetela še sveža resa. Te ruše so bile torej šele pred kratkim odrezane ob robu brezna in pozneje notri nametane. Stranski rovi so bili očividno s človeško roko zadelani. Skušal sem z roko odpreti enega stranskih rovov. Tedaj je tako zadišalo po gnilobi, da so gledal-ic zgoraj takoj vzkliknili: to je mrtvaški duh. Kopal sem dalje in ko prižgem skozi špranjo sveed, se mi je zazdelo, kakor da vidim, eno človeško nogo v črnih hlačah, stisnjeno od zgoraj navzdol ob skali. Ko sem hotel nadalje razširiti odprtino, se mi je zemlja zarušila v do-tični rov. Uvidel sem, da tako ne bo šlo. Razkopal sem po vrhu stlačene zemlje in našel različne sledi, ki so kazale, kakor da je bil v brezmi kak mrlič. Tudi izpovedbe domačinov, so bile take, da je vse na to kazalo. Vendar se ni dalo nič posebnega dognati. Zato se je ekspedicija vinila nazaj. Vesti med ljudstvotp so se širile tako, kakor smo včeraj brzojavno poročali. Včeraj pa se je stvar natančneje pojasnila. Janez šašek se je namreč včeraj vrnil domov v Novo mesto, kjer je bil preje v službi. Umorjeni človek, o katerem so pastirij in drugi pripovedovali, je torej nekdo drugi. Vlahi so baje mrtveca res iz brezna potegnili in ga ne-kam zanesli. O zadevi poizvedujejo orožniki. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PROTI VFRSKO-POLITIČNIM ŠPEKULACIJAM. Dunaj, 9. septembra. Proti političnim špekulacijam klerikalnih strank, ki z evharističnim kongresom uganjajo politični pomp, vlada med prebivalstvom precejšen odpor. Ljudstvo z veseljem pozdravlja protigibanje od nekaterih naprednih društev, ki so ga započele proti ev-haristiškem kongresu. To silno razburja po-cebnn kvščnnsko socijalce, ki skušajo z nasiljem zatreti ta ljudski odpor. Večina uradnikov in višjjli oseb je bila terorizirana za udeležitev na evharistiškem kongresu. Vendar se jih mnogo ne bo odzvalo pozivu. CEHI PROTI VLADI. Praga, 9. septembra. V političnih krogih se vzdržuje vest, da hočejo Čehi najostreje nastopiti proti jezikovni odredbi justičnega ministra dr. Hochenburgerja in hočejo izvajati najduleko-sežnejše posledice. Spravna pogajanja se smatrajo po zadnjih dogodkih sila otežkočena, v nekaterih krogih celo trdijo — onemogočena. Če se protizakonita in protislovanska jezikovna odredba takoj ne razveljavi, so Čehi pripravljeni na odpor proti vladi tudi v delegacijah in v parlamentu. VOJNO RAZPOLOŽENJE V BOLGARIJI. Sofiia, 9. septembra. Vada se nikakor neče prilagoditi vojnemu razpoloženju ljudstva in deluje direktno nasprotno z zahtevami ljudstva. Ljudstvo je ogor.čeno proti vladi in Ferdinandu, ker vodi protibolgavsko, berolinsko politiko. Tudi v armadi se pojavlja odporno razpoloženje proti vladi. SUMLJIVO OBNAŠANJE RUSIJE. Dunttj, 9. septembra. Vzrok teinu, da se je Rusija zadnje čase tako pomaknila v ozadje in je državam na Balkanu odrekla vsako pomoč v vojni proti Turčiji, leži v najnovejšem dogovoru Francije in Rusije. Francija se vzdržuje le vsled gospodarskih interesov. ■ Min ■ ■ ■■■■■■■■ .... ■■■■■■——.n ■■■ ■■ ■■ ... Odgovorni urednik Radivoj Korene. East in tisk »Učltellske tiskarne«. Mali oglasi. Radi drugega podjetja se prod# krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi anončni pisarni.« 591—10 11 "■1,1 1 1 ■■ ......... Išče se srednješolec višjega razreda ‘za pouk v slovenščini. Vpiašati je v tov^mi igralnih kar.t. 619-t —M—■ "P" ......... Več dobrih stanovanj za dijake ima ha razpolago »Prva anončrta pisarna«. ■" ■ 1 Spretna zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, kakor tudi strojepisja in knjigovodstva, se takoj sprejme pri Fr. Iglič-u v Ljubljani Mestni trg 6t. U. Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo • • z Rimske ceste št. 19 na Tržaško cesto št. 13 v hišo gospoda Vojoviča. Kakor do sedaj, tako bom tudi za naprej skrbel vedno za snažnost in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča FRAN LOBOVEC, brivec TO* — 796 — žica je spoznala svojo dobrotnico, ljudska hvaležnost je priskočila na pomoč vdovi velikega fevdalca ... _ Pot je bila prosta. Škadron se je s hrupom vil skozi ljudstvo, ki je na obeh straneh navdušeno ix)zdravljal svojo plemenito ženo. Burgundci so spoznali, da jim na ta način uidejo Armanjačani iz pasti. Potisnili so ženske na stran in od leve in desne silili v armanjaško krdelo. Skoro je bil cel škadron obdan od sovražnikov, kakor z Le i>očasi se je mogel pomikati naprej. Meščanska vojska je z bati bila po konjih in jezdecih, ki so odbijali napade z dolgimi sulicami in z meči. Zdaj je padel konj in pokopal jezdeca, zdaj se je zgrudil vsiljivec predrt od sulice ali posekan od meča. Ozke ulice niso dopuščale, da bi se razvila obsežnejša bitka. Grof je neprenehoma vzpodbujal k hitrejši ježi Pa Šele, ko so dosegli blizu hiše Saint Pol širši trg, se je moglo krdelo popolnoma pognati v tek. škadron se je spremenili v železen stroj ki je s truščom drvel naprej in pogazil, podrl vse, kar mu je zastavljalo pot. Človeška telesa so padala pod konjska kopita in ječe umirala . . . škadron je drvel kakor vihra naravnost v smeri proti senantoanskim ; vratom. Tam pa Jih ie Čakala burgundska konjenica, njim enak železen stroj in navalil od leve in desne. Spopad je bil strašen. Konji so se zagrizli drug v drugega, sulice so praskčtaje odletavale v kosih v zrak. Beli jezdeci so‘še! jeli klati z rdečimi. — Bvljo Ivan, kralj Franclje in Burgunda! — Živijo kralj! ... — Burgund! Bnrgund! . . . -- 7-93 — — Gospoda, kralj je mrtev!... Strahoten molk jp napolnil dvorano. Grof je nadaljeval: — Kralja Karla Šestega, so umorili v njegovem stanovanju. Zadavljen leži v svoji palači. Bog bodi milostljiv njegovi duši... — Bog bodi milostjliv duši kralja Francije, so ponovili pridušeno zbrani in se globoko naklonili. Ko so se vzravnali so zardela njih lica v srdu in v grozi. Novica jih je strašno zadela, zakaj naznanjevala je popplno zmago Ivana Nevstrašnega. — Zdaj veste, da je nemogoče dospeti v Hišo Saint-Pol, je povzel grof; tudi nimamo pravice, dati se pobiti po par,iš)uh ulicah, ker, prisegli smo, da privedemo vdovo po Orleancu, nepoškodovano nazaj v njeno dpmovje. Vojvodinja Valentina je bila prišla v Pariz., da zahteva pravice za storjeno grozodejstvo. In danes je zmagalec, gospodar nad Parizom ubijalec njenega moža! Vsak boj je brezuspešen, umakniti se moramo z njo na njen nepremagljivi grad in od tam poslati plemstvo po planjavah Francije, pripravljenega z zdru&e*. nimi močmi streti Burgundca. Kdor je moje misli, naj vzdigne rokol Vsi so mu pritrdili. • Dosti boja bonio imeli, prtjdnp dosežemo mestna vrata, je končal grof, vse mesto je nahujskano proti nam. Pa Bog ljo čuval nad nami! — Naprej! — je kriknil grof de Namur Irt prvi odhitel iz dvorane na dvorišče, kjer so osedlani konji kopali sneg s kopiti. Ko so sedeli vsi na konjih, so predstavljali močno, železno krdelo tristo Jezdecev. Prinesli so vojvodihjino Hiša Salnt-PoJ. 181 B. Gotzl, Ljubljana -—— - Mestni trg st. 19. — Stari trg št. 8. ==== JIr©5B konic«? l Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega Izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. STajiiižfe cene. A Modeme krasne bluze iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v naj-večji izbiri po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča „Angleško skladišče oblek* O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Vse na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. rrr =5 Povodom početka šole = priporoča modna in športna trgovina P. MAGDIČ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte za dijake in dijakinje perilo, klobuke, čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. itd. Velika zaloga čevljev I A. SCHWElTZER.^ernovaU1ica48. Specialiteta: Posebno močni čevlji za dečke in deklice po zelo nizki ceni. Popravila. Higijenični in lovski čevlji. Lastna delavnica. lestnahranilnicaljubljansk v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911: 614*5 milijončv kron. Stanje hranilnih vlog nad 42,G()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4V o brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je raaka špekulacija In izguba vUt- <:c»arja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/o obrestim in najmanj amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične d.o:mače Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. "-JUL.. ii- J ! !«!* fe- 794 — nosilnico in krdelo Jo je vzelo v svojo sredo. Nato se je pokazala Valentina, spremljana od1 rdvorjanic. — Odgrnite zavese! je dejala, stopivši v nosilnico. Hočem, da me vidijo. Pred nikomer Se nimam skrivati! . . . — Odprite vrata! Spustite most! je kratko zapovedal grof. Železno krdelo se je zganilo. Brzde so vrgle konjske glave pokoncu, železni oklepi so živahno zabrneli in v naslednjem hipu je odjezdil groi d’ Armagnac vsem na čelu čez dvižni most gologlav, temnega, strašnega pogleda ... Z ■desno je držal vajeti, z levo meč; ustnice mu je pokrival odločen, mrk izraz. Vedel je, da jaše smrti v naročje! . . . V začetku se je krdelo naglo in brez večjih zaprek pomikalo naprej. Posamezne meščanske Čete se niso upale napasti tako močnega nasprotnika. Pa kmalu je postala ježa težavnejša. Ljudstvu je prišla na pomoč vojvodova vojska in na grevskem trgu se je začela bitka. V hipu se je zopet napolnil trg z ljudstvom, ki je boja-zeljno sililo proti Armanjačanom. Železni ška-Idron je bil v hipu obkoljen okoli in okoli. Jezdeci oniem na vratove, naperili sulice in se stisnili v grozeč klin. 2e je vzdignil grof roko, hoteč dati znamenje za napad, pa takoj mu je fcopet omahnila. Pred seboj, pred konjevimi kopiti so se gnetle le ženske, razcapatfe, mlade, jstarc, razmršenih las, bliskajočih oči! In žensk tli mogel dati pojezditi . . . Visoko se je vzpel v stremenih in glasno zakričal. — Ženske, umaknite se! Ne zastavljajte Ham poti. Nihče ne želi gorja niti vam, niti valim otrokom! - — 795 — Kriki Tuljenje je odgovorilo temu pozivu, so se križali, pesti dvigale in grozile. — Kaj kriči nasilnik? — Armanjačani! -Hura! — Hura! — Živijo svoboda! — Smrt iz-sesovalcem! Krik po smrti, uničenju, pogibelji je naraščal do neba, raztekal se po ulicah, vsepovsod po mestu in budil in dražil najmirnejše v bratomorno klanje. Železni jezdeci so bledeli čim dalje silnejše, čutili so smrt, ki jim je sedala na tilnik . . . Konji so besno suvali s kopiti in se penili v brzdah. Stekla množica je tepla živali, prijemala jih za vajeti in skušala pometati jezdece iz sedel. Grof d’ Armagnac je sprevidel, da ne opravi ničesar z lepo besedo. vsaka sekunda oklevanja pa jim i.e mosrlp nnnesti pogin na mestu: midiviann 1'iidsK'.: ,.:e je pripravljalo, da jih ra^rga, i><' _ V ŠkoHl Loki: M. Žigon. V Idrlli: tiskarnar Sax. V O^VnJol* Werli. Na tva&cnu. ‘