vzbujajo pozornost: enako pa tudi sTepe doline in 
še posehej zagatine doline oh iz,-irih večjih kraških 
voda: :\fočilnik. \falenoe. ki so pogosto zvezane 
še z , hodom (ali izhodom) kraških jam. Tudi t e 
so zato privlao.nc točke za turiste. Prostrane goli-
ča,·e v pol)Ocjih ],raških gora so v višjih legah 
pozimi rnarsikje zaninu, e kot smučarski tereni: 
od Gorjance,· pa do Trnovskega gozda in Banjščic 
najdemo terene, ki iih turisti že setlaj izkori;čajo 
:r.a rimske šporlle. Tista v bližini Trsta in (}oric,e 
(pa. Ludi že sey,crno istrskih mest), kjer je sneg 
le redek pojav, so se, eda še posebej zanimh a. 
(Trno,·o na Trno, skem gozdu ali Cm1i , rh se že 
razvijajo Y majhne centre zimskega. turizma.) 
Prav tako so te vzp•etine zaradi zelenja in s, e-
zine za obmorske 11rhanske aglomeracije poleti 
še posebej pri, lačne. \fan,ikje hodo postale neka-
tere lege, ki imajo tudi drnge pogoje - zlasti 
pitno n>do - zanimi"e tudi za ~ra<lnjo ,,eekend 
hi;ic in celih polet..nih turističnih naselij. \forda 
pa bodo za to služile ž,c T,ar , :isiee, ki na primor-
sldh yzpetinah kot kmet!lka naselja hitreje pmpa-
dajo kot kjerkoli dru~jc , Slo, eniji a li celo hi-
treje kot v din.arsko-kra.;:ke m s, etu. ki je tnko ali 
tako med n.ajrerne_j=;imi agrarnimi po<lro<"ji Slo-
' eni je. med področji najmoč-nejšega izselje, anja. 
Ta ololi;čina pa lahlo postane - oziroma 
ostane še lep čas za turizem v dinarsko-kra:::'kem 
ozemlju kar pomembna. Celo v dosti bogntcf::il1 
deželah j>e 111amreč , clik del .. leLo,iščarjcv" onih. 
ki gredo ,.,na dc:,,c]o·'_ da prdi,ijo s, oj letni 
dopust ali počitnice pri svojcih, -v krajih. od ko-
der so se 1m10gi sieer odselili v mesta. Ta najce-
ncjfa oblika lctoYiši=Rrsfoega turizma goto,o ne 
prh1aiia nmo~o koristi g:ospodarst,·u teh u1si in 
področij , omogot"a pa , rndarle, da se yzJržujejo 
hiše in stad>e. ki bi sicer propadle. Posebej , elja 
t o še za zidanice po Dolenjskem. Ko bo nrntori-
zacija bolj masonJa i11 prava, nova weefoencl hi-
Marjan Zagar 
šica večji Tuksus, bodo stare kmečke hiše gotovo 
pridobile na zanimirn-;ti kot turistična l,i, amča 
(ali celo I~ot st..alna hi, aJi:::ra hliž,e , ečjih mest!'·. 
Področja faselje,anja so ohifo_j, o tucli poclročjn. 
ki jih je modernizacija najma:1j cloc;cgla. a so 
zaradi tega najbolj ohrlržala podckbki amhient, 
tišino in preprostost. Glede na thkaj gosto cestno 
omrežje tudi , dinarsk,1-lra~T..em s,ctu ~o 1ia ob-
sežnem oremlju pogoji za t..akšno turistično reha-
hilitacijo rnsi dokaj dobri. 
l\Tnogo slab;i so pogoji za stacionarni. leto,,i-
šč.arski turi7,em. Ogled 7 .anitni, osli kra;keg.1 s, ela. 
pred, sem pocl1,emeljskegii krmill. lahko le izje-
moma zadrži turista , eč kot neT,aj ur ali en 
elan. Sicer pa to področje nima onih pn in. ki f,i 
priH1bljalc lujtie k , ,eč- dne, ne11111 bi, anju. Tzjenrn 
so se, cela Oolenj,;ke Topliee. 1-.jrr pa gre precl -
,sem za zdnl\ ilišl-e. Drugafo pa toplic tu ni. 
,ronla utegne postati z:_mimi,a Kolpa in spodnji 
tol~ Krke. dn se ob njih niz, ijejo eampiJ1gi ali 
"eckcnd n:1selja. ki hi jih pri,abila topb ,oda 
obeh rel,. Do neke mere pa hi mogla tudi manjša 
umetno zaje1.it, e•rn jezerc.1 nadomestiti pomanj-
kanje možnosti za f..opanje. Vsekakor pa , ečjih 
1111,žnosli ,· kra;T..ern tcrem1 aikal,or ne bo mo-
goč-c w,t, ariti. 
Razen Postojne !>C more kn1~ko-dinarsko ozem-
lje , SJO\ ,cnjji l,omaj primerjali ✓, na primer alp-
skim s, etom. ,Je. in lw n·1jhrž,e , ghn nem tudi 
ostalo. hrazito podwčjc izletni~kega turizma 7.H 
izlete in za rekreacijo ob koiwu ted1rn ("eekencl\ 
T11ristič-na poži, it c,· t,ega o~cm lja ho , scknl,or 
ochisna od rasti ži, ljenjskc:ca slnmlarda na splo;-
110 in po,;;ehej ::::c od rasti ,erjih mestnih aglome-
racij. ki hodo to ozendj" oskrh'lrnle s tunisli: iz 
Trsta in Gorice pa tu(li iz Kopra in z Hekc na 
primorski s trani. iz Zagreba na panonski strani. 
prethscm pa iz Lj11hljanc in njenega urbanizira-
nega zaledja ,:,e od Kamnika in Kranja. 
Nekatere današnje in bodoče geografsko - prometne 
in turistične karakteristike Postojne 
Tzustni promeLnj položaj ob Postojnskih ua-
tih odločilno , pliva na ra.zrnj turizma , Postojn-
ski jami in , Postojni. Zc oh zaoetkih turizma je 
, Postojnski jami v preteklem stoletju vrednost 
postojnskega - nara,no kraškega fenomena ~e 
prav posebno eh ignilo <lejstvo. da leži ob lh eh 
pomeml.mih enopsk.ih promet11ih žilah: dunajski 
cesti in južni foleznici. Kakor je skraja železnica 
močno izpodrirnla cesto, tako v nov,efem č.asu 
hitri raz"oj avtomobilizma pono,·no preusmerja 
, cčino turisto, (za sedaj še predvsem inozemskih) 
nazaj na cesto. ~folorizirani turi7,em pa je ;ie pra,· 
posebno zanimiY in pomemben za tista turistična 
naselja, kjer p1·edaduje prehodni turizem. 
Postojna, ki ji Postojnska jama lbje mc<lna-
rod,fli turistifoi sJo.,.·,cs, s toji ob ielcznici: 1-..i y,,cJi 
ioa 
iz zahoJnc E, rope na Ball,an i:1 iz se, rrnc·. sr<•d-
njc ter ,zhodnc F:,rope proti Sredozemlju , proti 
Trst,1 in Reki) ter ob pomernlmi e, ropi,ki cc'-: i iz 
,zhodnc. sr ednje in loe, ero,zhotlnr E, r >p1· :rn 
Sredozemlje (, smeri proti: Reki. Opatiji. Tr-.t•1, 
oziroma Slo,e111,kem11 primorj11. , . t11ri-;ti~11c111 
pog:lcdn _je preth sem zani111i, :1 smer pol<•tn"f.'' 
turi„tične~11 toka od &e,·,en pr,,t i ju~u. to je· iz 
t-rednje in se, er11e C, rope- proti Sredo:t:emljtt. ki 
pa obenem , 1-ljučuj e alpsl,;c- 1~.,f-rajine 11a s, oji 
poti k morju. \ . mednarod 1i t uri~tii':1i Lok pa e 
že močno m r;l"a tudi do111·1 i· i t:1ri7.:•111. Skrni Po-
stojnska ,rala (609 m -c pr::'. ·1\a 111n .. ~·:e;.1 t111i-
stcl\ iz najholj industr ia'.i7.irr c·~a in 11r:11.1izir·1-
,w ~a d 0 lu naše d6a,e. iz pre,'t' ,,. kj ·r sf.t kupna 
mol' prebi, alst rn in avt~mobili1~:11 relati \IH> fo na 
dsoki stopnji, proti morju. Zaradi bližnjih. Yeč-jih 
ttrbanizinrnih središ;:. se .. ui,a·' med turiste. ki 
potujejo na letni oddih. ;e , isoko šte, ilo izletni-
kov (" eeken<l). 
Na naraščanje obiska Postojnske jame je torej 
odločilno vplival raz, o.i a\'tomobilizma. To je 
tudi razumljivo. Postojna stoj i ~1cpos11edno na 
µ;lan1em slovenskem turističnem prometnem to-
ku, ki je pomemben tudi , euopskem merilu, in 
ima z !njim podobne tendence tako smer pot.orn-
n ja, štedlčno rast. le tni režim (frekrnnco) 1 u-
rizma in izbor pre,oza - prometnega sreclstrn. 
OsnoH1 postoinskeg.'.l turizma je Ledaj v dejstvu., 
da se skozi Postojno prč!taka ,·,eliko šte, ilo turi-
stov, ki jih na poti proti morju ali :re na pm-ratku 
7,aust.ni slov,es jame. Tudi ta delon1a vpliva s 
svojo privlačnostjo na izhor variant poto,·anja. 
1\1:arsikateri turist, ki potujie skozi našo drža, o. si 
izbere pot skozi Postojno. cla bi si kar mimogr,ede 
ogledal še 111j,c,no jamo. Hkrati pa je Jei;u Postojne 
zanimiva tudi zato. ker stoji na pol poti med 
Ljublja1110 in Trstom ali Koprom ter Reko. Pri-
bli~o 50 km pa je tudi razdalja, kjer Y sodob-
nem avtomobilskem . turizmu urejaio parkirne 
prostore za oddih. hencinske črpalke. ser,;sne 
postaie. -okrepoe, a lnke in podobno. 
Glawrn turistiČlu zanimi, ost , Postojni je 
~heurni oi;led jame. Turist z avtomobilom si jo 
ogloda mimogrede me<l potrebnim oddihom na 
poti, obelnern p1 se s tem .izo~ne najhujši dne\''rli 
uočini na cesti, S.'.lj je ,. Postojni kar 88,60/0 
turistov Y poletnih m eseC'ih. Postojnsko kr,aško 
zaledje odkriva siocr fo mnogo drugih priwdnih 
za!nimivosti in posebnosti (n. pr. Rakov Skocjan, 
Cerk!niško jerero. Prerljamsl-.-i grad itd.) ter obilo 
mofutosti za oddih. Tudi mesto Po.stojna še ni 
izkoristilo razpoložlji,ih možnosti. cfa bi z njimi 
zadrremio goste. Zato je za dosedanji posLojnski 
tur.irem :miačilna izrazita p r ,eh odnos t . Saj je 
med sl0Yie11.skimi turističnimi Tuaji naselje z n aj-
krajšo dobo zadržeHllllja turistov (povprečno 1.13 
<.lini), a od ohis]rn,alce\' Postojnske jame jih je Ic 
5 do 60/o tudi prenočilo ,. t,em mestu (1 str. 59). 
Spričo :navedenih motivov. ki karaktierizirajo 
dosedanji turizem , Postojni: prehodnost za pre-
te-mo število obi.sko,aloev, le 2 do 1 urni posta-
nek, da si ogledajo jnmo. cilj potovanja je drugje. 
jamo obiščejo le mimoi;rede, je razumlji,o, da je 
,elika večina obiskovalcev motoriziranih turistov. 
Mednarodna že le:imi;ka proga skozi Postojno ;je 
sicer med najpomemhnej;imi železniškimi odseki 
v Sloveniji. važno Ylogo igra tudi zaradi , elikega 
ŠLcvila prcrnknih turistov in turističnih (sezon-
skih) "lakov, ,endar _se ti potniki v Postojni l~ 
redkokdaj ustavljajo. sevecla, kolikor v s,·oj ciTj 
poto,·anja tudi ne vključujejo ogleda jame (kot na 
primer šolski izleti; posebne skupine; pretewo 
<lomači turisti - izleb1iki). Zelo malo gostov v 
Postojni zasledimo med tranzitnimi železniškimi 
pot!niki skozi postojnsko re~ijo. Izstopanje in ča­
kanje 111.a rutslcdnjo želemiško Z\'czo, rezerviranje 
mest sredi poti, razto,arjanj,c. shranjevanje in 
p<>novno nakladanje prtljage toliko ,obremenjuje 
-· 
turiste, da 111ajraje opuscaJO preldnitev Yožnje. 
Saj nanezad11je železnica sploh ni prime1111a za 
tako imQllornni prehodni turizem. Lep dokaz. Ja 
so obisko,·alci Postojnske jame pred\'sem tut·isti 
prehodnega značaja. je tudi izraziui seoo.nska 
koncentracija 01Jisk-0rnke,. ki je v bist,·u zelo 
podobna sami koncentraeiji glavnih tujih i11 cfo-
mač-ih turističnih tokov Y Slo\'eniji fo fo prav 
posebno aia postojnski cesti. 
Vfaoka in hitra rasi motoriziranega turizma 
na naših cesuih j e Postojnski jami tudi ,. :naj-
večjem olJsegu pripomogla. da iz leta ,· leto šte-
\'ilo obisko,·a lcev tako mogoiino narašča. V sedmih 
letiJ1 : 1957 do 1963 je ;te\'ilo obisko valcev jame 
naraslo za 670/o (,· letih 19.'i? do 1960 za 3,50io). 
V istem razdobju pa s e je tudi na vpadnici jz 
Ljubljane tik pred Postojno po,· eč.:ilo Šle\'i(Q pre-
YOŽenih potnikov s oest111imi motornimi y,ozil i oclo 
za 37 1'0/o (, letih 1957 do 1960 1.a 1990lo), na 
'1)adnici iz PiYke tik pred Post-0jno za 322 O/o (v 
letih 1955 do 1960 za 9G O/o). iTlll oni iz Kopra pred 
Postojno pa za 163010 ( , · letih 1957 do 1960 za 
19-! odstotkov). 
Zaradi enakomenne tempcra11ur,e v Postojnski 
:jami skozi vse let.o. bi lahko bil obisk jame hrez 
izrazitih sezcxnskih koleba11j. Jamo obišoe poleti 
88,60/o , ·seh letnih gosto, . kar je močan dokaz, 
da gre l e za prehodne goste, ki potujejo skozi 
Postojno. in , , eliki meri tudi za stacionanne 
turiste jz bližnjih turi.stiČJ1ih središč (Portorož, 
Opatija, Bled itd.), za kateve organizirajo turi-
stične agencije izlete v Postojno. 
Cc primerjamo oelotno povprečje dJ1en1ega 
šte,ila pomikov z o ebnimi motornimi vozili na 
cestah vpadnicah Y Postojno s poletJnim povpr~č­
jem, se poka:re. da so ceste poleti mnogo holj 
obremenjene, pa tudi letno povefanjc obremenitve 
oost je mnogo hitrejše na dveh ,paclnicah (ljub-
ljanski fo koprski) kot na ti·etji (ph ~ki). Med 
potniki v Postojno je se,·,eda mno~ tako imen~-
va.nih poslomih ljudi, ,endar lahko vsaj razliko 
med oelolel.nim in poletnim dnev1J1im povprečjem 
štejemo za tmi.stifoi promet (glej tabelo!). V 
resnici pa še y,eč. Sklepamo. da je po lomi pro-
met hrnn poletne sezone nekoliko rnoencjhi kot 
v poletnih mesecff1, ki so zaradi letnih do1>ustov 
poslorno vsaj do neke mere na slabšem. 
Povprefoo število potniT,ov v ,osebnih motor-
:nih vozilih na cestah vpadnicah v Postojno.* 
• Podatki o povprd·11<'m štr , il11 potnikov v cestnem 
prometu so močno pav,alirani. Gre namreč za podatke e 
štirikratncm štetju prometa na odscl-ih cebt v SRS. Sicer 
trdijo domači in tuji Rlrokovnjaki. da pokažejo dobro 
izbrana 1,j.kral.na in celo stirikrntnu štetja zelo realno sliko 
(glej lit. 4), relativno pa so podatki uporablji, i tembolj, 
ker so štetja v na, edenih letih iz,·edcna ,•ečkrat na i5tih 
,tcvnih mestih , v istih dne, ih in tudi z upoštevanjem vedno 
istih dni v tednu. Za motorno kolo smo Šteli 1,5 oseh, na 
osebni avtomobil 2,7 oseb, 1111 a, tolms pa po,·prcčno 24 oseb, 
povprečje je izručonano na osno,·i ,·seh motornih vozil, ki 
bO v l. 1963 ,ozil;i tudi preko mc~nih prehodqv y Sloveniji, 
Ceste vpadnice Celoletno Poletno 
v Postojno Leto poYprečjl' po, preč je 
iz Ljubljane 1957 2 733 
1960 8170 
1963 12882 
iz Kopra 1957 2312 
1960 .f 752 
1963 6087 
lZ Pivke 1957 123,) 
1960 2-117 
1963 5 21-1 
ravedicni podatki za preteklih seclem let (19.37 
do 1963) so m1111 ohencm doher kažipot, kafrn hi 
Fe po dosed,mj ih turistič.nih raz,ojnih tendencah, 
sc,edn če ostanejo , eč ali manj ne premen jene 
cestno-prometne smeri. 11rechidoma r.az, ijal pro-
met ,. naslednjih sedmih letih. to je , razrlohju 
na;e/?:'l euemfeL'1ega gosp<ldarskcg:1 11:.ifrta (1964 
do 1970). Ce ho raz, oj turističnega prometa skozi 
Postojno ;e kazal podobne tendcnec rasti kakor 
doslej, .e je upr:1, ii'eno bati. da oo postal s.'.lm 
sebi močna ovira. Pri tem mislimo na ;irine cest. 
ki so re ,. sed:mjem prometu komaj zadostne. in 
na pmkirnc prosto,,c. ki jih je oh konicah že tudi 
premalo. 1 [krati z Jiara~č..·u1j,em prometa. fo po-
selmo turističnega. pa rast,cjf) t11di potrehe po 
ostalih turistifoih uslugah , ki jih zahtC\ a prehoclni 
turizem. p·1 tudi absolutµ10 ii~c, ilo (če že ne od-
stoLel,) stacion<Jrnih turisto,~ ter njih potrebe. 
Kakor 111am karejo podalki o raz,oju osel.in.ega 
cestneg:.t prometa , Slo, enij i , letih 195-:' <lo 
1963 fo po<htki o ohremenit, i ret z osebnim 
prometom, je smer Ljuhljana- Postojna m1::a naj-
bolj obrcmenjcn::i c-est..a , hl,rati pa spada med tiste 
ceste , S11)\ o.ni ji, kjer promet iz leta ,. leto naj-
moiineje nara~ča. Tu<li karta ohrcmenit, e cest z 
oselmjm prnmetom , Slo,,eniji priča. <la je za 
Postojno zeb pomeml1c·1 e\1' ,pski turi tič:1i t , ,k, 
ki ima smer S - .J, to je iz Ljubljane proti Po-
stoj111i (regionalna turislična smer j,e SV- .JZ in 
obr.'ltno\ ali iz a,strijsko-juf!,OS10,a·1skih mejnih 
Cie f.njh prehod.,, (Koren. Ljubelj. .Jezersko in 
f e11tilj' pr~ko Ljubljane i.:1 Postojne proti jugu i11 
j .,gozahoclu. Cia, ni tok iz Ljubljane prx>li Postojni 
se razdeli (, rednost smeri Poslojna- Trst- l"{opcr 
,ie 61.2 0'o proti ,rdnosti s1neri Poslojn:.1- nck'I 
38.80.0): skupna obremenite, obeh na, edenih cest 
doseže obremenite, do, odniec iz ljubljanske sme-
rj. (Smer Ljubljana--Postojna je olll1cmenjena 
97.9% od ·lrn_pne obremenit, e cest Post(ljna-
Hcka in Postojna- Razdrto.) Clm na nadaljnja 
smer proti Kopru in Trs tu se pt·i rlazdrt,cm pn-
no, no 1"1z, rji proti Vipm·i. C()riC'i. Trstu i,, 
Kopru (Hc<luost gorj:J-.c smeri je 33.3 00 proti 
Hcclnosti senoie;ke. ki zna;a GG.7 0,0,). Glarna ten-
dcmcu o ebnc0a ~stncga prometa iz Ljubljanske 
(100 Olo ) 4830 (100 Oio) 
(299 O/o J 13 169 (272 0/o) 
(471 O/o) 29,>28 (611 O/o) 
(100 0/o) 2;>16 (100 O!o ) 
(20,') O/o) 7158 (28-1 O/o) 
.(263 O/o ) 19995 (794 0/o) 
(100 o,o) 2287 (100 o o) 
(19'6 O'o) 4098 ( 180 O'o) 
(422 Oio) 7 651 (33-1 o,o) 
kotl ine 01i t,orej Z-\·, tem,eč po s,ojem izvoru 
S - .T, reg'i,malno pa y · tem cklu SV- JZ in 
obralillo. Prometni tokod osebnega cestnega pro-
meta z zahoda, to je iz Italije, se vključujejo 
oziroma sečejo to mer in prihnjajo p1·cdvscm jz 
Trsta in čez Trst. Tudi za osebne potnike iz te 
smeri je zn::ičilna tendenca usmerjenosti proti 
jugu. torej mer SZ - .J\' in obratno. Cesta 
Kozina- Reka služi izključno takim tendencam, 
deloma tudi cesta DiYač.a-Jlirska Bistrica, pred-
,·sem pa cest.a Skofije-Koper (glej karto!). 
Brez ch-om1 bo tudi Y bodot\Cm razvoju tu-
rizma , Postojni in Postojnski jami igral cestni 
promet zelo rnžno , logo. Razwlj in modernizacija 
prometa in p1,cdddena sprememba prometnih 
smeri pa so od ločilne , ažnosti ne le za Lurizem , 
Postojni. te1m cč za ,,es ~rnš. tako slovenski kot 
jt1goslo, anski, turistični raz, oj. V zvezi per-
spekthno prometno problematiko c je potrebno 
seznaniti z n ekaterimi, za Postojno še posebno 
Yažnimi težnjami. 
1. Zmoglji,o t današnjih gla'11ih cest, ki vo-
dijo skozi Postojno. je ie elane:,. ,·saj ob lonicah. 
izkoriščena do kraja. Ce pričakujemo. da se ho 
promet ,. nasled11jih sedmih letih razvijal z e-na-
k.un tempom kot do sedaj. si je iluzorno pred-
st.a, ljati na postojnski cesti -! do 5-kratno po, e-
čan promet , poletnih mesecih. Da bi se 11am 
posrečilo obdr½a ti dosedanjo rast ocstncga p1,o-
meta in s tem tudi turizma (na ohoje račun:1 
7-leLni načrt z določenimi climcnzijami). bodo 
potrebne no, c gradnje. rekonstrukcije, rizširitH~ 
oest, modernizari ja in prech ;,cm o<lpra, a ozkih 
grl (na primer PI.minske ride. roh Planinskega 
polja , Postojna- Seno7,e[;c itd.' . 
2. Pred,idru10 naraščanje obiska turisto,· v 
jami je izračunano na osno,i dosedanjih pol~aza-
telje,·, 111a 0. 1w, i dosedanje!!'! turizma, ki se je 
razdjal v clolofonih okoli~hrnh. .Janez Planin::i 
ugotavlja v svojem pri,;p r ,·ku: .. K, antitati,·na 
analiza obiska Postojnske j.1111-c> ... da je obif-k jame 
~unkcija turističnega prom :-ta , .Ju~l)sla, ij i (2). 
Ko je mi osno,i doc;e<lanj :::'.!n raz,oja turističnega 
obiska , Postojnski jami in do-edanj e rusti 1uri-
stičinih prenočitev oziroma šLe, ila turisLo, v Ju-
,,.. 
_ ,,/, 
r·--
/.1 
' ., jj~· 
·-.- r·<I'\. /·-·-"""· ....... ·' 1/ . ·,,: ·--... _ _ _ __ 
,~.j ..-='! . 
---.., ___ ., 
,,,,-. ✓··j -~,;;\ 
. v· 
.. ,,, 
'-...\ 
' 
' , _. 
.,"'\_,' 
' \ 
' ,, 
-' 
~--....... ,,,J 
.,, 
.--<r--·--·, ,_ ...... /' . . i ) 
I -c) 
; ~ 
.--·-... \ ( ' · ·, \ 
' ·-j . <....'"r 
,~-
\ 
\ ·, 
--; \ 
•·\., t 
-----:,., -....... ......... ... 
RAZVOJ PROMET-A OSEBNIH MOTORNIH" 
VOZIL NA CEST AH SR SLOVENIJE V 
LETIH OD 1957 DO 1963 
POVPRECNO DNEVNO STEVILO OSEBNIH MOTORNlft 
VOZIL NA CESTAH 1-IN 2 REDA 
1 ~ ~ : -;--
: ni tKIDll1~o··-
, 1'X10/24P, 
. 2000/24" 
""""''"" • 80Qol2An 
WJ00o124" 
l !,()00/2,i&n 
)OCX,012"'1 
Jmct ~0'9"°, 1011to 
1ovt~,JowtorrlOOIII 
~ ) ... o }.,., 
--1~57 
gosta,Jji izrafunal indek's korelacije in indek·s cfe-
terminacije, j,e dobil presenetljivo to<"·no btevilo za 
deterrni.nacijo <loscda:njega razvoja. Za predvide-
vanje bodočega prometa Y Postojnski jami si je 
Planirw izposodil podatke iz sedemletnega plana 
o predddenem šte,ilu gostov v Jugosla, iji v letih 
1964 do l970. Končno je po tej poti izračunal in 
dosegel 07iroma prikazal najY,ečjo verjetnost, da 
jama lahko predddev.a v letu 1970 že 78·1-.000 
obisl,cO\ a!cev. Podobno slik,o o razvoju turistične­
ga prometa , jami l.,i morali dobiti, če Li. posta-
,imo, vzeli obisk jame kot funkcijo prcrnženih 
pot.nikO\· v osebnimi motornimi vozili skozi Po-
stojno. Poudariti pa moramo. <la je na, cdena 
.litmkcija , obeh primerih rezultat določene turi-
stično prometne situacije , Jugosladji, izraz do-
Iočenegn rarnotJežja turi„tičnih toko, _po Jugosia-
,iji in iz Jugoslavije. Gre tor,ej za geografske 
<lcterminan!Je položaja Postojnske jame gledP na 
to. <.la je v republiki, kjer je <lomači turizem zelo 
razdt, obenem pa Le~ ob poti, po kateri prihaja 
večji del tujih turistov Y Jugo„fa,ijo. Planina :je 
to tudi upobteval, saj je poostavil srnje šte, ilo 
predddonih obiskmaloev le <lo 1970. leta, torej 
za čas. ko k ni mogoče pričako, ali izrazitcjšil1 
sprememb , turističnih toko,ih. S,oje <lomne, e 
je pač postavil na edino realno osnowJ <lose<lanje 
rasti turističnega prometa ob llosedanjih razme-
rah ,· glan1em in imel prognoz.e ;e naprej za 
nerealne. Nastaja pa ,·pra;anje, 1-ako se bodo 
morebit)1c S[Wemembe prometnih smeri pokazale 
Y postojnskem turizmu. 
3. Ce ponorno poudarimo, da je za poletni 
turizem , Evropi 111ajbolj značilna smer S - .J in 
da ta smer vplirn tudi ila naš :inozemski turiz.em, 
moramo že zdaj pre<l,ide, :iti posledice, ki jiJ1 bo 
povzročila no, a avstrijska e,esta. Trasa zelo mo-
derne, aYstrijslre avtomobilsl,e cestt' pelje z Du-
naja preko Dunajskega ·o, ega mesta in Jiart-
oerga iflltrarnost proti jugu do Clcisd.orfa (,zhod-
no o<l Gra7„a), kjer pa se obnH! proti zahodu na 
Packstrasse; dalje 111as rndi proti Celo, cu. Belja-
ku, odtod pa zopet aia jug proti Pontehi in še 
naprej proti Italiji. kjer se nayeže na gla,no 
omrežje ,elikih in hitrih italijaaskih ecst. Posa-
mezni odseki avstrijske ceste so že zgrajeni (na 
primer Dunaj- Dilllajsko No, o mesto, biriua oe-
srišča z.naša 36 m), 111ekateri odseki so , delu (na 
primer za 29 m široko cestišče na odseku Celo-
,ec-Beljak, kj,cr rndit.a YSaj drn, za naše raz-
mere dobri oe.sti, so namenili 40 milijard šilin-· 
go,-). Do kraja moderna, ;iroka in hitra cest.a se 
pri Grazu prihliža naši meji, nakar se zaobrne 
tako, 1da v lokru obide našo državo, in se tak-Oj 
llato wpet usmeri proti jugu. Geste, ki se iz 
Jugoslavije ~1m,ezujejo na to novo, za na;e raz-
mere mogoQTlo cesto. so ,·saj na aYst..djs kil1 odse-
kih i,clo slabe in težarne (na primer Ljubelj, 
Koren, Jez.ersko). Omenjena a\'to cesta pa j e ,obe-
nem tudi Jtajholj yzhodna varianta severno-južne 
turistionc poti proti S1iedozcmlju. Z njo pa se, cda 
izgublja stara smer dunajske ceste (skozi Postojn-
ska uata) precej veljave 111e le za avstrijske, 
11~ 
I> H ' 1 1 ' · 
temvec turo za ostale turJSte 1z tega deta Evrope. 
Nov,a smer cestišča pa bu pomembna tudi za tkte 
turiste, ki ob pra71nildh potujejo na morje, saj ho 
zaradi veli!-ie propw,lnosti in brzine pomak.:1ila 
ra<lius t. z,. praznične <loscglji, osti Jadrana daleč 
na senr (to je poto,anje, ki se <la opradti , 
eh eh do treh J;1eh). 
4. Tudi SR IInatska gra<li novo, moderno 
cesto iz Zagreba proti se, eru, po dolini Krapine. 
preko \ ~elil.::e9a TrgO\i;ca in Djurmanca proti 
.Ptuju. Razumtjh o je, da bo tucli ta cesta prej ko 
slej dobila priključek llll omenjeno norn a\!>lrij-
sko cesto pod Gr,tzom, ali blizu njenega kolena 
pri Cleisclorfu. Le il1il ta način si lahko obetamo 
s te oesLe tudi " bodoče turistični priliv v Jugo-
sla\ijo. Za turiste iz gra;ke smeri bo to najkrajša 
pot do Zagreba, dalje pa imajo že ugodno cesto 
<lo Plitvičkih jezer: podaljkk te ceste proti morju 
pa je " gradnji. Brl!z drnma pa bo ta smer 7,a 
tuje turiste vabljirn, saj jim bo omogočala, d,1 
bodo relativno hitro do:;egli Plitvice in Dalmacijo; 
v promet jadrausk1c c·e„tne magistrale pa se bodo 
, ki učili že daleč na jugu. 
l~ri oora, n:1, i rnz,oja postojnsl~ega turizma 
smo :;.i.cer za;li , zelo širok vegio,naLu okvir . .\Ii-
slimo pa, <la je tako tmli pra,, saj je dotok obi-
sko, alcev o<l,i.CJ1 predvsem od veilldh in po-
memlmih turističnil1 poti in od naselitvenih src-
di;č. Pokazalo se j e, da je <lolgotraj11i raz,oj 
prometa našel prirodno najoolj primerna in tudi 
razumljiH-1 • mednarodna pota, ki se v Sloveniji 
jzražajo , t. im. cestnem in ielezniškem luižu. 
Tež.nje teh smeri so jasno ,idne tudi v dana~ji 
prometni situaciji, toda njih lokalna izvedba se 
v zad.njem času spremi.nja tako, da se izogiba 
SloH~1ujic, da jo, fo smemo nekoliko pretirano 
izraziti, pu;čajo kot otok v sredini (to težnjo 
lahko zasledujemo tudi pri gradnji inaftovo<la). 
\ ·sekakor pa razliJge za to politiko " gradnji ce.,,t 
niso Jiareko,·ale samo naš:e lokalne' razmere, razen 
morda toliko, J,coill-:or nismo prav;očasino sledili 
no,im~ fo•;in1 potrebam, in <la nismo s s,·ojo 
lastno, za illa;e koristi in potreue bolj sprejemlji\O 
gradnjo ces1J1ega omrežja nudili ugodnejše , .9.-
riantc. No,e ceste bodo v„ckakor vplfrale n:i 
raz, oj prometa na 01ašem cestnem križu in ,na 
njcgodh od~cnkih; Postojna pa je na ~1.Ujbolj 
obremanjienem i--1 hkrati na tehnično najbolj pro-
blematil<nem odseku tega cestnega vozlišoa. 
5. Preostaja nam ;~ potreba, da se dotaknemo 
uredib,e oestnega omrežja, ki ,odi skozi Postojno. 
Promet lna Postojnski cesti tako hitro narašča, da 
si jutri~jih razmer, posebno v poletnih konicah, 
sploh ~1e mor,emo , eč predst.a vi jati. Zato postaja 
potreba po Dekonstrukciji ne le cestišča temveč 
tudi trase vedno bolj per,eča. Izvedba se opira na 
zamisel o P°' ezavi italijanskega in jugoslovanske-
ga cestnega omrežja, tako da bi se naša cesta iz 
Ljubljane priključila italijansia avtostradi pri 
Palmanod. Oficielna varianta te ceste je: Ljub-
ljana - Kalce - Hrušica - Ajdovščina - Gori-
ca - Palmano,,a. Odcep proti Trstu in Reki je 
zamišljen nekje vzhodno od Hrušice. Od tod bi 
tekla no,·a tr~a~Trn cestd mimo Buirnvja do Belske 
ža~e, 'kjer bi se razdelila n a dva kraka: eden bi 
potekal mimo Landola Jo Razdrtega, drugi pa 
m irno , asi Zagon in Zalog d-o obstiojeoe r eške 
ceste. Pred\'idena j e tudi rekonstrukcija reške 
ocsle. ki bi na odseku med Pi,ko in Ilireko Bi-
strico , pril101foje potekala čez K11ežak in ne , cc 
po do Uni Reke ( L ). 
Prechi<lene spremembe cestnega onrnezJa po 
naznačeni ,arianti hi imele za Postojnsko jmno 
in J1jeno okolico močno opazne posle<licc. Tra~a 
ll\to ceste Kak~ - lfrušica - ,\jdo,ščina zapusti 
pri f{alcah smer se,er-jug, ozi1x,111a se,,erovzhod-
jugozahod ter rn usmeri na zahod proti Ajdo,·-
;čin i. S tem se na dalec· izu1,rne Postojni i.n o-.la-
lim turističnim oh jel-. lom , okolici (Cerkniško je-
zero. Planinskn polje oziroma af,ornulacija. 
Gnet·, Rakrn škocjm1) saj , odi njena tr.:isa skozi 
področje tako ini enU\anega turislirno-gospodar-
sl,cga ,·akuuma. Xa to , arianto je Postojna Ye-
ztum le z lokalnimi prik ljucki m1 <Hkep ceste 
proti Reki. Ta 11f,r,ep pn postadja danasnji iz-
kljt11:no prometno prehodni turisti<'ni oonter Po-
stojne , prometno zatišje. D~1 hi se ta sprememba 
mol'no nega ti, no pokaza la , i;ostojnske.m tu rizmu. 
je jasno tem bolj sprifo dcj:;l\ a . da oddaljen i 
turisti izbirajo prechsem hitne. lažje in direktiw 
ceste, da so turi tirna , ozila mofoo oblufona s 
prtljago. in da je , eclnn , erji odstotek turisto,·. 
ki , ozijo s sehoj ~tanrl\imjske priklopnike. Ker 
postojnski turiz;em sam ne bo mngel odločilno 
, pli, ati DHI izhiro , ariantc za no, o m tostra<lo. se 
je potrehnn ponovno ,oweti po ghn nih te.r.njah 
promela - ;,c pos·clmo turistirnega, ki , tem 
predelu nikakor nima smeri zahod-, zhod, tem, d•, 
se, erovzhod-ju~ozahod (Ljubljana - Koper, Trst. 
Reka) in se,,eroz..ahod-jugo,·zhod (italijansk<l-jugo-
slo, ansl(i obmejni prehod i - jadranska obala -
glej podatke o ohremenit,-:i odcepov in karto 
cestne obremenit, e ,. letu 1963). 
Iz 111a, e<lcnjh rnzlogo, j e potrebno 1usment1 
, ečjo pa:tJnjo še drngi varianti r,ckonstrukcije 
cestnega omrdja Y tem predelu Sim enije. Nanjo 
je opozoril :tJC Urbanistič.n i inštitut SRS (5). Dru-
ga ,arianta a\. lOccst,e ima sledečo smer. Ljubljana 
- Kalce (morebi tni odoep regionalne ceste preko 
Hrn;ice ,. Ajcl,nščino) - C:nec (odoep regiona lne 
ce~te Unec, C'erknfra -No\'O mesto) - Postojna 
(odcep a,10 oest,e prot.i Reki) - Razdrto (odcep 
regionalne ocste proti AjdO\·ščini) - Senožeče in 
dalje proti T rstu a li Kopru. Mislimo, da bi bilo 
potrebno obe s meri še proučiti in me<l seboj pri-
.... 
merjati gospoda1,sk.'e p1,ednostl,· Id jiT1 pre<1v\de-
, ata. S stališča P ostojne in , sega našega kra~kega 
turizma ter oh upošt,evanju nzlog,ov. ki jih štu-
c]j ja oh robno na, aja, to je širši r cgio:ialni il1 
me dI1egionalni koncept, je seveda bolj primerna 
druga , arianta. Za lažjo predsta,·-0 je pot11cbno 
pripomniti , da poteka druga rnrianta blizu stare, 
prirodno nakazane poti. dunajske ocste, preko 
Postojnskih \Tat, neposr•edno mimo Postojne, pro-
ti llazclr temu, le Planinsko polje ohide na ,·zhodni 
si r a.ni . Omenjen:, , arianta se 1h igne v Postoj'1skih 
, ratih le n ekaj p,,cko GOO m n. m. , . , . nasprotju 
s pn o smerjo. ki rnd i sko,1i gospodarsko in tun-
-;tično nezm1imi, prostor I frušice (pribli žno 8-W m 
n. m. , .). se dotika druga smer morno zanimi,·ega 
t,irističncga lua:.kcga poclr-0i·ja. priblifa se Ccrk~1i-
skcmu jez;cru. dotakne se Rakovega Skorjam\ in 
Postojne. Drnga , a1-im11,a j e krafa za smeri proti 
Beki. pot proti T rstu in r,.-opru pa je po njej 
daljiia le za 3.8 km. hkrat i p :1 mllogo lažja ,· 
primerja"i z dolgimi , zponi in padci preko Ifru -
; icc, kjer ne smemo znnemar iti ~udi z:rntno , išjih 
:;tro;km za ,zdržcn111Je c·csle zaradi Yisokih zc1-
mcto, pozimi. p·1 tudi ne , ·etra. Druga , a rianta 
se moč.no prihližuj:: gla,nim danmfojim težnjam 
prnmct•1. hkrati pa j :: z..a Gorieo 1rnmj ugodna, 
8'1j je za 22 km clalj~1 od p1Te. uradne Htriante. 
Za Gorico ho pač um esLno Y bodočnosti graditi 
oclc~!J. r egionafnc ceste Kalce - frru;iea - Aj-
dm :;t·1m1. 
Ker razlika med obema rnriantama tudi ,· 
kilometrih ni ,·elika, ostali moti,·i. ki Jaj,ejo 
prednost drugi. pa so do, olj tehtni in mislimo, 
da ho koristno po:10,no pr,)ltčiti in z ,seh strac1i 
os,et liti oelotno probl,ematiko uredi t, e cestnega 
i, rnrežja okoli Postojne. 
VIRT: 
l !(Or \ riser. Rcirionalno načrtornnjc- turizma \' postojn-
ski obi·in i, G. \'. Ljuuljanu 196•: :!. \'ckoslav Sršc-n .. Janc-z 
Pianinu. ~lnrjan Za;n1r, Turis1ii·nc pcrspckti\t' Po,tojnskc 
jnme. elaborat zn nadaljnjo izgraclnjo k rn1.ne proge v .Jami, 
a~hiv Turis1ii·na Z\'CZu Slo,enijc in Lpr.ovc Po,tojnske j.111w; 
3. Podatki o me rjenju promt'la nu ccslnh I. in ll. reda ,· 
SloHniji. Uprma za restc SRS; •. C:lanck: Stc(j c- promct,1 
, le tu 196.3 , S,ici, Strn~c und \ ('rl..clu·, 11 /196• str . .368, 
Bern 196•: 5. lng. nojun T1l\zcs. Hocloče avtoceste ,. uliz.ini 
l'o,lojne, rokopi,,. Zll\od za urbaniz~m SRS; 6. T11ri~tii·11i 
,cstnik. pos tojnska ,tc,ilka, Ljubljana 195.3 7; 7. h,m Gams, 
Jamski turizem, Turisticni ,cs tnik. Ljubljana 1963, 11.