Po Sloveniji
Ljubljana •
Referendum o pokrajinah vprašljiv O Stran 2
Po naših občinah Ivanjkovci •
Slovensko-irsko sodelovanje
O Stran 4
Ptuj, torek, 13. maja 2008
~ letnik LXI • št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Po naših občinah Majšperk • Dnevi glasbe, motorjev, kulinarike in zabave O Stran 5
IvlK
CT\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
oddajamo že
45 let
Nogomet •
Mini šok terapija neuspešna
O Stran 11
Spodnje Podravje • Šport Špas prireditve
Zdravje in medgeneracijsko druženje
Športno plezanje •
Mina zmagala na 1. tekmi DP
O Stran 11
Šport Špas prireditve so v soboto, 10. maja, povezale več kot 30 tisoč udeležencev treh generacij iz 90 slovenskih vrtcev, šol, društev upokojencev in zdravstvenih domov iz cele Slovenije. Prireditev je potekala na kar 84 lokacijah. Na Ptujskem so jih pripravili v Vrtcu Ptuj, kjer so privabili kar 315 udeležencev, ter osnovnih šolah Hajdina, Markovci, Videm in Destrnik. Gre za prireditev, ki povezuje note zdravja, humanosti, varovanja okolja in medgeneracijskega druženja. Na vsakem od prireditvenih prostorov so jo začeli s pohodi treh generacij v bližnjo okolico. Vsak obiskovalec je s seboj prinesel kilogram papirja kot prispevek za humanitarno akcijo, za fundacijo Pismo srca, ki temelji na štipendiranju mladih in nadarjenih. Pohodu so sledile športne in družabne prireditve ter kvizi Šport - eko - zdravo = za zabavo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Vozniki o novi zakonodaji J Ptuj • Konferenca evropskega SD podmladka
Kazni so previsoke Manifest Spremembe za Evropo
Kolesarstvo •
Dirka v napačnem delu Poljske	■	v" ■ "x ■
o Stran 13 in neučinkovite!
Odkar je pričela veljati nova, ostrejša prometna zakonodaja, so po vsej državi zaradi premočne vinjenosti pridržali že več kot 100 voznikov, zaradi hujših kršitev pa so zasegli že več kot 40 vozil, da o globah in obdolžilnih predlogih ne govorimo.
Okrog 80 mladih iz 40 različnih socialdemokratskih političnih podmladkov iz cele Evrope in zahodnega Balkana je od 8. do 11. maja na Ptuju sodelovalo na Konferenci Evropske socialdemokratske mladine (ECOSY), na kateri so razpravljali o mladih, zlasti še o tistih z manj priložnostmi, in skušali poiskati dobre rešitve za ljudi med 15. in 32. letom starosti, pri čemer so jim bili v pomoč tudi primeri dobre prakse iz Evrope pri reševanju problematike mladih.
Vabljeni na predizbor ansamblov za
29. slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptui 200?
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 13. uri izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Pošljite kupon, med prijavljenimi bomo izžrebali 35 potnikov.
Perutnina Ptuj
i
Tudi na območju Policijske postaje Ptuj so po uveljavitvi novele zakona, od 30. aprila do 7. maja, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali že sedem voznikov, tri vozila pa so zasegli. V glavnem je šlo za voznike, za katere se je po preizkusu z alkotestom dokazalo, da so vozili nad dovoljeno stopnjo vinjenosti - „napihali" so nad 0,52 mg/l izdihanega zraka. In kako so novo, bistveno ostrejšo zakonodajo sprejeli udeleženci v cestnem prometu? Na Ptuju in bližnji okolici smo ustavili nekaj naključnih voznikov in
voznic.
O Stran 7
Vodja projekta konference ECOSY na Ptuju Dejan Leva-nič, ki tudi vodi skupino za pripravo alternativnega vladnega programa SD na področju mladih in mladih družin, je na petkovi tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju povedal, da je ta konferenca izrednega pomena tudi za Ptuj in ptujsko mladino, ne samo za slovensko in evropsko socialdemokratsko mladino. Mladi forum je član ECOSY že od leta 2001. Na njej so govorili o stanovanjski problematiki, iskanju prve zaposlitve, enakih možnostih pri dostopu do izobraževanja in udeležbi mladih pri zanje pomembnih odločitvah. Razpravljali so o evropskih integracijah, vključenosti Balkana v evropska dogajanja, pri čemer je generalna sekretarka ECO-SY Ania Skrzypek še posebej
poudarila, da je integracija Balkana ključnega pomena za socialno in politično stabilno Evropo. Seje sveta Mladega foruma SD so se udeležili tudi predstavniki organizacij z Balkana, sicer pa je delo konference potekalo v glavnem v številnih delavnicah, kakšnega sodelovanja pa si želijo v bodoče, pa so mladi pokazali tudi skozi številna neformalna in sproščena druženja. Ptujska konferenca ECOSY je na nek način zgodovinska, saj so jo prvič organizirali v novi
članici EU in tako blizu balkanskim organizacijam in državam. Pri vzpostavljanju stikov ECOSY z balkanskimi organizacijami je Mladi forum odigral ključno vlogo. Pomembna tema, ki so jo mladi socialdemokrati Evrope tudi odprli na Ptuju, so bile priprave na volitve v Evropski parlament, ki bodo v letu 2009. Tako kot Slovenija tudi Evropa, ki se sooča s konzervativno prevlado, potrebuje spremembe, so poudarili.
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Referendum o pokrajinah na spolzkih tleh
Odbor ni izglasoval mnenja, da je predlog za razpis referenduma primeren
Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj prejšnji teden ni sprejel mnenja, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah primeren. Zadostne podpore ni nato dobilo tudi nobeno od predlaganih referendumskih vprašanj. Da odbor sprejme mnenje, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin v Sloveniji primeren, je glasovalo sedem članov odbora koalicijskih SDS, SLS in NSi. Šest opozicijskih članov, ki se jim je pridružil še Vili Rezman (DeSUS), pa je bilo proti.
Člani odbora so nato glasovali še o odloku o razpisu posvetovalnega referenduma, in sicer posebej o vsakem od predlaganih referendumskih vprašanj. Najprej so se opredelili do spremenjenega koalicijskega predloga SDS in SLS za 14 pokrajin (13 plus Ljubljana), ki so mu nasprotovali v opoziciji in Rezman, Martin Mikolič (NSi) pa se je vzdržal. Celotna koalicija je nato glasovala proti predlogu opozicijskih SD, LDS in Zares, da bi ljudi na referendumu povprašali, ali so za šest, osem ali 13 pokrajin.
Nazadnje zadostne podpore ni dobil niti osnovni koalicijski predlog za referendum na podlagi pokrajinskega zemljevida s 13 pokrajinami (12 plus Ljubljana); tudi tu se je pri glasovanju »proti« opoziciji pridružil Rezman.
Predsedujoči odboru Franc Jazbec (SDS) je na vprašanje Mirana Potrča (SD), kaj takšna odločitev pomeni, odgovoril, da bodo strokovne službe pripravile zapisnik o poteku seje
Uvodnik
Cukjati: O razpisu pokrajinskega referenduma bo odločalo glasovanje v DZ
Predsednik DZ France Cukjati je dejal, da bo o razpisu pokrajinskega referenduma odločalo glasovanje v DZ, ne glede na negativno mnenje matičnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Cukjati je na petkovi seji kolegija predsednika DZ dejal, da so razlike med sprejemanjem zakonov in pobudo za referendum. Dodal je, da je odbor za lokalno samoupravo naredil napako, ker je obravnaval tudi odlok o razpisu referenduma. »Šele, če bodo poslanci izglasovali sklep o razpisu referenduma, bo odbor lahko razpravljal o odloku,« je poudaril.
in poročilo. Kakšni pa bodo postopki naprej, pa naj bi odločil kolegij predsednika državnega zbora, ki bo danes ob 12. uri. Potrč je ob začetku seje izrazil tudi protest nad četrtkovim delom odbora in ravnanjem Jazbeca kot njegovega predsednika. Kot je pojasnil vodja poslancev SD, je namreč dovolil, da je opozicija skupaj z Rezma-nom čakala več kot pol ure na poslance koalicije. Nihče pa jim ni pojasnil, ali se bodo vrnili na sejo ali ne. Potrč je ob tem po-
Ravnateljsko swingerstvo pod odejo
Zadnje čase postaja funkcija ravnatelja očitno skoraj tako pomembna kot funkcija predsednika države. Vsaj po vseh zakulisnih igricah, paktiranjih in dogovorih bi se dalo soditi tako.
Začelo se je lani z izbiro markovskega ravnatelja, kije bila prav tragikomična, prav v teh dneh pa sta aktualni dve podobni zgodbi. Prva se za očmi in ušesi širše javnosti odvija v videmski osnovni šoli, druga pa na sloviti ptujski Olgici.
No, v Vidmu je situacija (približno) takšna: za vodstveno funkcijo šolnika se poteguje več kandidatov, med njimi tudi dosedanja v. d. ravnateljice, s katero pa niso ravno najbolj zadovoljni njeni podrejeni (z izjemo haloškegapodružničnega kadrovskegapoten-ciala) in tudi starši (oz. predstavniki staršev) nikakor ne kažejo posebne podpore nadaljevanju njenega vodenja. Razklanost podpore znotraj kolektiva, ki se nekoliko bolj nagiba k imenovanju drugega kandidata, se tako še povečuje z neodobravanjem podaljšanja funkcije sedanji ravnateljici s strani staršev. Morebiti pa bi se nadaljevanje ravnateljevanja dosedanje vršilke lahko nekako posrečilo z dobrim lobiranjem znotraj občinskega sveta, ki bo najverjetneje celo odločilni jeziček na tehtnici izbire. Na tej točki menda, po glasnih govoricah, že nastopa tudi domači župan, ki je z delom dosedanje vršilke videti zadovoljen in seveda lobira za njen obstanek. Ali mu bo uspelo ali ne, bo jasno do konca tega meseca.
Zelo podobna zadeva se dogaja tudi za zidovi Olgice, ki jo po dolgoletnem vodenju zapušča dosedanji ravnatelj. Bitka med kandidati za njegov stolček se je zreducirala na dve kandidatki; eno že zaposleno na tej šoli, druga pa prihaja z enakega stolčka ene haloških občin. Katera od njiju bo v nemalo umazanem dvoboju slavila, je težko napovedati. Kot je slišati, se večina staršev nagiba k odobritvi domače kandidatke; prepričala naj bi jih z izjemno dobrim projektnim programom delovanja in razvoja šole v bodoče, precej manj pa so zanjo zagreti zaposleni, saj bi jih očitno hudo bolj zasipala z delom, kot so bili vajeni doslej. Zato bi šolniški kader vseeno raje videl na prvem stolčku svoje šole haloško kandidatko, katere zahteve so manj»obremenjujoče«za zaposlene... Čisto verjetno je, da te gladiatorske igre za nasledstvo dosedanjega ravnatelja Olgiceprav zabavajo, nikakor pa tudi ni izključena možnost, da se zna v tem primeru uresničiti rek: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In čisto možno je, da bo ta tretji z dobičkom kar dosedanji ravnatelj, čeprav bi si že krepko zaslužil iti v pokoj.
Simona Meznarič
udaril, da bi moral Jazbec po preteku časa nadaljevati sejo in v skladu s poslovnikom ugotoviti nesklepčnost. »Razumem, da obstaja v koalicijskih vrstah velika neenotnost. Razumem, da jo želite razrešiti, vendar ne na račun zlorab poslovnika,« je poudaril Potrč. Jazbecu pa je očital »grobo zlorabo poslovnika in privatizacijo dela tega odbora s strani vladajoče koalicije«.
SD, LDS in Zares: Zahteva za razpis referenduma ne izpolnjuje pogojev za sejo DZ
V SD, LDS in Zares so prepričani, da po glasovanju na odboru za lokalno samoupravo in
Foto: Črtomir Goznik
France Cukjati, predsednik DZ
regionalni razvoj ni pogojev, da bi zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah uvrstili na dnevni red seje državnega zbora. Tako so na skupni novinarski konferenci pojasnili Miran Potrč (SD), Pavel Gantar (Zares) in Mitja Slavinec (LDS), ki upajo, da bo takšna odločitev sprejeta tudi na kolegiju predsednika DZ. Kot je dejal Potrč, nobeden od predlogov na odboru ni bil sprejet. Glede na poslovniške določbe in tudi dosedanjo prakso je bilo vedno tako, »da če se matično delovno telo ni izjasnilo o predlogih, ki so bili dani, takšna točka ni mogla na sejo DZ«. »Upam, da bo takšna odločitev sprejeta tudi danes na kolegiju predsednika DZ, ker je matično delovno telo
pač ni bilo sposobno - glede na način njegovega dela in vodenje - sprejeti,« je dodal Potrč. Gantar je tako na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovil poziv, da upošteva rezultate današnjega glasovanja na odboru in »da ne predlaga in ne da predloga odloka v razpravo in odločanje v DZ. Takšno ravnanje bi po Gantarjevem prepričanju pomenilo, »da popolnoma ignorira procedure v DZ in tudi voljo poslancev, ki je bila skozi odbor jasno izrečena«. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da predlog za razpis referenduma ni dobil pozitivnega mnenja. »Včerajšnja razprava, pa tudi današnje glasovanje je dosti jasno sporočilo dvema koalicijskima strankama, SDS in SLS, naj se vendarle ne-
hata igrati z referendumom o tako pomembnih zadevah, kot je oblikovanje pokrajin«. Da je referendum izsiljen, nepotreben, po vsebini zavajajoč in pripravljen zgolj zaradi političnih interesov dela vladajoče koalicije, je znova poudaril Potrč. Bolj ali manj je namreč jasno, da imata dve koalicijski stranki »resne vsebinske načelne ali pa praktične pomisleke k predlaganemu referendumu,« je še ugotavljal Potrč. Slavinec je dodal, da referendum pomeni nepotrebno trošenje davkoplače-valskega denarja. Z vprašanjem, kot je bilo predlagano, ne bi razrešili nobene dileme in ne bi prispevali k temu, da bi dobili pokrajine, ki bi bile razvojne in bi zagotavljale skladnejši regionalni razvoj. Omenjeni poslanci so protestirali tudi zaradi poteka četrtkove seje odbora, saj so prepričani, da je prihajalo do kršitev poslovnika DZ, še zlasti ob izteku seje, ko so jih koalicijski poslanci pustili čakati več kot pol ure, ne da bi opozicijskim članom kdo pojasnil, kaj se dogaja in ali se nameravajo vrniti na sejo. Slavinec je ob tem izrazil bojazen, »da se bo tudi v prihodnje na vse načine poskušalo doseči cilj, ne samo z zlorabo poslovnika, ampak še preko drugih kršitev in nepravilnosti v zakonodajnem postopku«. STA. (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Kongres LDS bo 7.
junija
Sklenili smo, da bo kongres LDS, na katerem bomo sprejeli program, 7. junija v Ljubljani, je po seji izvršnega odbora stranke medijem povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Pričakujem, da bo strankin interni izbor kandidatov za državnozborske volitve končan konec maja, dokončno pa bo kandidatna lista sprejeta pred volitvami, je še pojasnila. Po besedah Kresalove v programu posebno pozornost namenjajo temu, kako vzpostaviti pogoje za odprto in učinkovito gospodarstvo, kako čim bolj pametno vlagati v znanje in zdravje, in doslednemu zavzemanju za pravno državo. »To so področja, ki jih je ta vlada zapostavila, in sicer zato, ker ni izvedla obljubljenih in potrebnih reform, ali zato, ker je na nedopustne načine posegala v njihovo avtonomijo,« je poudarila predsednica LDS. Poleg tega smo imenovali organa, to sta volilni štab in volilni svet, ki bosta vodila volilno kampanjo, je dejala. Pojasnila je, da bo volilni štab pod vodstvom generalnega sekretarja stranke Dorjana Maršiča vodil organizacijsko tehnično izvedbo kampanje, volilni svet pod njenim vodstvom pa bo skrbel za vsebinsko-strateška vpra-
šanja. (sta)
Sindikat kulturnih in umetniških delavcev RTVS za odstop vodstva RTVS
Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija vodstvu RTV Slovenija »izreka nezaupnico in zahteva, da odstopi«. Generalni direktor zavoda Anton Guzej je v okviru pogajanj za aneks h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTVS »obšel celovitost in zlorabil okvir teh pogajanj«, so zapisali v sporočilu za javnost. Napovedujejo, da bo sindikat »uporabil vsa pravna sredstva in metode sindikalnega delovanja za uveljavitev celovitosti plačnega sistema javnega sektorja v okviru javnega zavoda RTV Slovenija«. Z morebitno uveljavitvijo in prenosom plačnega dela iz kolektivne pogodbe za poklicne novinarje v tarifni del kolektivne pogodbe zavoda pa bi prekoračil tudi mejo zakonitosti, postavil v neenakopraven položaj več kot 75 odstotkov zaposlenih v Radioteleviziji Slovenija in jih opeharil za v pogajanjih doseženo raven uskladitve plač na
podlagi že podpisanih, torej veljavnih orientacijskih delovnih mest za RTV Slovenija, so še zapisali. (sta)
Prednostne obravnave na evropskem sodišču glede lastništva Blejskega otoka ne bo
Evropsko sodišče za človekove pravice je blejski župniji poslalo odgovor, v katerem navaja, da ne bo prednostno obravnavalo pritožbe glede lastništva Blejskega otoka. Omenjena župnija je pritožbo na evropsko sodišče v Stras-bourgu vložila 6. januarja letos. Kot je znano, si blejska župnija že od leta 1992 prizadeva za vrnitev Blejskega otoka, ki je bil podržavljen v času vladavine komunistične partije. Ustavno sodišče je junija lani zavrnilo pritožbo župnije zoper sodbo vrhovnega sodišča, zaradi česar se je župnija v začetku januarja letos pritožila na evropsko sodišče za človekove pravice v Stras-bourgu. Odvetnik blejske župnije Danijel Starman je marca za STA pojasnil, da so se za pritožbo odločili zato, ker je sodba ustavnega sodišča po njego-
vem prepričanju krivična. (sta)
Zavod 25. junij napoveduje državljansko nepokorščino
Zavod 25. junij bo, če cvetlična korita, ki ovirajo pot do domačije Joška Jorasa, do 17. maja ne bodo umaknjena, v skladu z načeli spoštovanja pravne države javno napovedal popolno državljansko nepokorščino. To je na novinarski konferenci sporočil direktor zavoda Marjan Podobnik, ki o podrobnostih za zdaj ne želi govoriti. Po Podobnikovih besedah bodo najprej zaprli »to kontrolno točko« na Sečovljah, nato pa vsak teden še eno nadaljnjo kontrolno točko, nadaljnji mejni prehod, dokler slovenski, hrvaški in evropski politiki ne bodo začeli delati tega, za kar so bili izvoljeni. Podobnik sicer upa, da bo do 17. maja, ko pripravljajo nov shod, prišlo do dogovora med Slovenijo in Hrvaško, na osnovi katerega bodo odstranjena nezakonito postavljena cvetlična korita. To bo po njegovih besedah tudi razlog, da Joras preneha gladovno stavko, k čemur ga ni uspel prepričati niti predsednik republike Danilo Türk. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Konferenca Evropske socialdemokratske mladine
Manifest Spremembe za Evropo in Slovenijo
Okrog 80 mladih iz 40 različnih socialdemokratskih političnih podmladkov iz cele Evrope in zahodnega Balkana je od 8. do 11. maja na Ptuju sodelovalo na Konferenci Evropske socialdemokratske mladine (ECOSY), na kateri so razpravljali o mladih, zlasti še o tistih z manj priložnostmi, in skušali poiskati dobre rešitve za ljudi med 15. in 32. letom starosti, pri čemer so jim bili v pomoč tudi primeri dobre prakse iz Evrope pri reševanju problematike mladih.
Vodja projekta konference ECOSY na Ptuju Dejan Leva-nič, ki tudi vodi skupino za pripravo alternativnega vladnega programa SD na področju mladih in mladih družin, je na petkovi tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju povedal, da je ta konferenca izrednega pomena tudi za Ptuj in ptujsko mladino, ne samo za slovensko in evropsko socialdemokratsko mladino. Mladi forum je član ECOSY že od leta 2001. Na njej so govorili o stanovanjski problematiki, iskanju prve zaposlitve, enakih možnostih pri dostopu do izobraževanja in udeležbi mladih pri zanje pomembnih odločitvah. Razpravljali so o evropskih integracijah, vključenosti Balkana v evropska dogajanja, pri čemer je generalna sekretarka ECOSY Ania Skrzypek še posebej poudarila, da je integracija Balkana ključnega pomena za socialno in politično stabilno Evropo. Seje sveta Mladega foruma SD so se udeležili tudi predstavniki organizacij z Balkana, sicer pa je delo konference potekalo v glavnem v številnih delavnicah, kakšnega sodelovanja pa si želijo v bodoče, pa so mladi pokazali tudi skozi številna neformalna in sproščena druženja. Ptujska konferenca ECOSY je na nek način zgodovinska, saj so jo prvič organizirali v novi članici EU in tako blizu balkanskim organizacijam in državam. Pri vzpostavljanju stikov ECOSY z
Foto: Črtomir Goznik
(od leve) Dr. Patrik Vlačič, svetovalec predsednika SD, Petroula Nteledimou, podpredsednica ECOSY in predstavnica podmladka grške stranke Pasok, Dejan Levanič, Ania Skrzypek, generalna sekretarka ECOSY, in Marco Baruca, predsednik Mladega foruma SD na tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju, ki so jo organizirali 9. maja, na dan Evrope. Dejan Levanič je ob tej priložnosti kot vodja projekta ECOSY konference še posebej poudaril pomen sprejema ključnega dokumenta evropske socialdemokratske mladine, t. i. ptujskega manifesta z naslovom Spremembe za Evropo.
balkanskimi organizacijami je Mladi forum odigral ključno vlogo. Pomembna tema, ki so jo mladi socialdemokrati Evrope tudi odprli na Ptuju, so bile priprave na volitve v Evropski
parlament, ki bodo v letu 2009. Tako kot Slovenija tudi Evropa, ki se sooča s konzervativno prevlado, potrebuje spremembe, so poudarili.
Marco Baruca, predsednik
Mladega Foruma SD, je prepričan, da je politika tisto ključno orodje, ki lahko mladim pomaga pri soustvarjanju njihove prihodnosti. Pri tem pa jim nikakor ni vzor dnevna politika v
Sloveniji, ki je polna nestrpnosti in robustnih sporov, želijo si odprtih, strpnih in argumentiranih razprav, kakršne razvijajo na srečanjih socialdemokratske mladine. Zanima jih duh
sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Glavno sporočilo tokratnega biroja ECOSY je, da si evropska mladina želi sprememb. Amalija Koren, mednarodna koordinatorka Foruma Mladih SDP Hrvaške, pa je prepričana, da če bi prisluhnili mladim, se večina stvari, ki se sedaj dogajajo med Slovenijo in Hrvaško, ne bi dogajala. Potrebno je prisluhniti mladim in potrebno je spremeniti tako politiko v Sloveniji kot tudi v Hrvaški, da bi se stvari začele obračati na boljše.
Dr. Patrik Vlačič, svetovalec predsednika SD Boruta Pahorja, pa je povedal, da z vladnim alternativnim programom, ki nastaja, želijo povedati, da bi bile lahko stvari v Sloveniji boljše, kot so pod trenutno oblastjo. Ena od pomembnih točk tega programa pa je program za mlade.
Ptujski študentje pa so udeležence Ecosy konference na Ptuju na dan Evrope povabili tudi na koncert na Slovenskem trgu. Vrhunec srečanje socialdemokratskih političnih podmladkov na Ptuju pa je bil sprejem t. i. ptujskega manifesta pod naslovom Spremembe za Evropo, pri čemer pa so v Mladem forumu Socialnih demokratov in Mladem forumu Socialnih demokratov Ptuj, ki so bili gostitelji udeležencev konference, prepričani, da spremembe potrebuje tudi Slovenija.
MG
Ptuj • V četrtek odprtje razstave Gospodje Ptujski
Vabijo Gospodje Ptujski
Razstava o Gospodih Ptujskih, ki se je pripravljala celo desetletje, bo v četrtek v prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj končno ugledala luč sveta. Pred odprtjem so projekt predstavili na novinarski konferenci, istočasno pa so s Perutnino Ptuj, d. d., podpisali pogodbo o pokroviteljstvu.
Razstavo, ki bo na ogled postavljena od četrtka naprej v drugem nadstropju ptujskega gradu, si bo možno ogledati vse do 31. decembra. Zasnovana je kronološko in tematsko, večina gradiva pa je predstavljena s fotografijami in besedili na panojih, ki so prevedena tudi v angleški jezik. »Z namenom izboljšanja poznavanja delovanja in vloge te pomembne ptujske rodbine v javnosti, smo se v Pokrajinskem muzeju Ptuj odločili za pripravo razstave, na kateri bo prikazano politično, vojaško in gospodarsko delovanje Gospodov Ptujskih, njihove povezave s srednjeevropskimi plemiškimi rodbinami in njihova vloga v razvoju območij, v katerih so delovali. Poudarjen bo prikaz njihove gradbene in mecen-ske dejavnosti, torej področij, na katerih so se najbolj izkazali in po katerih najbolj slovi-
jo. Razstavo bo obogatil dokumentarni film, spremljale pa jo bodo tudi publikacije,« je pojasnila dr. Polona Vidmar, ki je na temo Gospodje Ptujski pripravila doktorsko di-zertacijo in je razstavo idejno zasnovala. Projekt je posvečen predsedovanju Slovenije Evropski uniji, podprla pa sta ga tudi Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ptuj. Kar polovico vseh sredstev, 40 tisoč evrov, pa je za izvedbo projekta namenilo podjetje Perutnina Ptuj, d. d. S predstavnikom tega podjetja Jo-com Tarbukom je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih podpisal tudi pogodbo o pokroviteljstvu. Svečano odprtje razstave o Gospodih Ptujskih bo v četrtek ob 18. uri na ptujskem gradu, spremljalo pa jo bo tudi druženje ob nevsakdanji srednjeveški grajski pojedini.
Dženana Bečirovič
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je s predstavnikom Perutnine Ptuj, d. d., Jocom Tarbukom podpisal pogodbo o pokroviteljstvu.
Foto: DB
Ivanjkovci • Slovensko-irsko sodelovanje
Umetnost nas povezuje
Minulo sredo so na OŠ Ivanjkovci organizirali osrednjo prireditev ob obisku učiteljic z Gaelscoil na Cruaiche iz Westporta na Irskem. Prireditev z naslovom Umetnost nas povezuje v Evropi se je poleg številnih drugih gostov udeležil tudi častni gost, njegova ekscelenca Patrick McCabe, veleposlanik Irske v Sloveniji.
Na OŠ Ivanjkovci so se že nekaj časa želeli povezati s kakšno šolo iz tujine. Iskali so stike, priložnost pa je nanesla, da je irska družina v bližini Ivanjkovcev kupila nepremičnino. Povsem spontano in impulzivno so navezali stike, irski vrstniki pa so prišli na šolo Ivanjkovci in našim učencem zaplesali irski ples. »Bili so navdušeni nad našo šolo, kako čista je, kako lepo so opremljene učilnice, kako lepa je dekoracija po hodnikih, kako pridni so
učenci. Našim učencem pa je bil všeč odnos, ki ga gojijo irski starši do otrok in obratno. Našega iskanja je bilo konec in takoj smo navezali stike s šolo, ki jo obiskujejo mali Irci. Rezultat sodelovanja je obisk treh irskih učiteljic pri nas. Predstavili smo jim delo na naši šoli, naš šolski sistem, popeljali pa smo jih tudi po okolici, na degustacijo vin. Druženje bomo zaključili s folklorno-glasbeno prireditvijo, kjer bomo nastopali oboji. Pri irskih kolegicah me naj-

bolj preseneča sproščenost. Slovenci se težko sprostimo in pokažemo čustva, oni pa to mimogrede,« je povedala Marjetka Pfajfar, nosilka projekta.
Irske učiteljice so bile nad OŠ Ivanjkovci navdušene, saj je precej manjša in bolj urejena od irskih. Naš konec Slovenije je očaral tudi veleposlanika Irske Patricka McCabeja, ki nas je pozdravil z »dober dan«, kaj več pa slovensko še ne zna. Povedal je, da imata Slovenija in Irska, kot člani-
	
i	*
K. i	
ci EU, podobne poglede na najpomembnejša razvojna vprašanja.
Na prireditvi je spregovorila ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar, ki je zbrane pozdravila in povedala, da se na šoli trudijo učencem nuditi kar največ. Še posebej so ponosni na razširjeni program, nad katerim so navdušeni učenci, podprejo pa ga tudi starši. Gre za številne šole v naravi, center obšolskih dejavnosti, plavalne tečaje v prvih štirih razredih, fakultativni pouk nemščine in franco-
ščine, ki ga podpira Občina Ormož. »To nas je pripeljalo do sodelovanja s šolo iz Irske, in sicer z namenom, da bi del njihovih didaktičnih pristopov prenesli v svoje delo, v svoje kroge in s tem odpiramo tudi možnost, da irski učitelji spoznajo našo šolo in šolstvo.« V prireditvi so nastopili učenci OŠ Ivanjkovci, ki so s pesmijo, besedo in plesom predstavili Slovenijo. Nastopili pa sta tudi učiteljici iz Irske, ki sta s svojim temperamentnim nastopom spravili dvorano na noge.
Prireditev je s svojo prisotnostjo podprl tudi župan občine Ormož Alojz Sok, v imenu ministrstva za šolstvo pa se je srečanja udeležil Živ-ko Banjac. Ob tej priložnosti smo ga povprašali tudi po usodi takšnih lepih, a žal majhnih šol, kot je ivanjko-vska. »Pravilnik o normativih in standardih ostaja v glavnem delu nespremenjen. 28 učencev ostaja še naprej število za oblikovanje normalnih oddelkov. To je normativ, ki ga država zagotavlja, za vse,
kar bi bilo več, bi država morala zagotoviti več denarja. Na sistemski ravni ne vidimo občutnega problema, ponekod se bo število oddelkov zmanjšalo, kar bo imelo tudi posledice na zaposlovanje. Ampak ministrstvo ima posluh in z različnimi dodatnimi oblikami omogoča ohranjanje števila delovnih mest na področju šolstva na dosedanji ravni. Bistveno zmanjšanje števila otrok v nekaterih okoljih pa terja razmislek o racionalnosti šolske mreže. Odpirajo se možnosti, da bi se kakšne šole združevale, oziroma bi se spremenil njihov status. Vsekakor se bo omogočil vpis vsem učencem v njihovem šolskem okolišu.« Povedal je tudi, da nima veliko priložnosti obiskati tako prijetnih šol, ki bi pripravljale prireditve z mednarodno dimenzijo. Sicer pa bi vsaki šoli priporočal povezavo s kakšno šolo iz EU, saj tako nastajajo izkušnje, ki so v času, v katerem živimo, neprecenljive. Viki Klemenčič Ivanuša
Med številnimi gosti, ki so prisostvovali osrednji prireditvi, je bila tudi njegova ekscelenca Patrick McCabe, veleposlanik Irske v Sloveniji (prvi z leve).
Otroški pevski zbor Sonce je s pesmico Krajnski Janez zabaval tudi Irish girls .
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • O uresničevanju odločbe o zapori ceste
Odločitev o zapori mestnega jedra na osnovi prometne študije
Že dolgo ni kakšna od zapor vzbudila toliko nejevolje kot zapora od tržnice do dela Prešernove (Cankarjeve ulice). Kljub temu da je v veljavi že nekaj dni, je vozniki, ki prihajajo na območje mestnega jedra, v večini ne spoštujejo. Pakiranih vozil je celo več kot pred samo zaporo. Mag. Janku Šircu, vodji oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, smo postavili nekaj vprašanj v zvezi s to problematiko in tudi načrtovanemu zapiranju mestnega jedra, ki traja že predolgo.
dro končno zaprli za promet?
»Zaprtje mestnega jedra je odvisno od ureditve, zagotovitve drugih, vzporednih prometnih tokov. Strokovne podlage za morebitne zapore posameznih ulic v mestnem jedru pripravljamo v okviru prometne študije, ki se izdeluje za območje celotne MO Ptuj, v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru. Omenjena strokovna izhodišča bodo osnova za širšo razpravo zainteresirane javnosti in odločitev na svetu MO Ptuj.«
MG
Na kakšen način in s kom se mora uresničevati odločba o zapori ceste, ki je v pristojnosti MO Ptuj?
»Odločba o zapori ceste se izda na podlagi vloge za izdajo odločbe o zapori ceste. Temelj za izdajo odločbe o zapori občinske ceste je odlok o občinskih cestah na območju mestne občine Ptuj, ki je nastal na osnovi Zakona o javnih cestah in statuta MO Ptuj iz leta 2007. V sklopu izdaje odločbe o zapori ceste se prosilcu tudi naloži, da pri ustrezno usposobljenem podjetju naroči
izdelavo elaborata za zaporo ceste, na podlagi katerega se označi in uresniči odločba o zapori ceste.«
Kdo lahko kljub temu zapelje na cesto, za katero velja zapora?
»Kljub zapori lahko zapelje na cesto le tisti, ki ima dovoljenje za vstop na območje zapore ceste oziroma je tako označeno s samo zaporo. V sklopu odločbe o zapori je potrebno zagotoviti tudi dostop intervencijskim vozilom.«
Ali ne bi morda lahko te zapore izkoristili tudi za to, da bi »snemali« ob-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj: »Kljub zapori lahko zapelje na cesto le tisti, ki ima dovoljenje za vstop na območje zapore ceste oziroma je tako označeno s samo zaporo.«
našanje vseh tistih, ki se morajo kljub zapori voziti na to območje?
»Odvisno za kakšne potrebe bi potrebovali »posnetek« obnašanja vseh tistih, ki se morajo oziroma se lahko kljub zapori vozijo na to območje. V sklopu izdelave prometne študije že od aprila izvajamo štetje prometa, potekalo bo do konca maja, na podlagi katerega bomo dobili trenutno sliko prometnih tokov, ki bodo služili kot podlaga za pripravo načrtov za nadaljnjo ureditev cestne infrastrukture.«
Kdaj bomo mestno je-
Majšperk • 3. mednarodni glasbeni sejem
Dnevi glasbe, motorjev, kulinarike in zabave
Breg pri Majšperku je bil od četrtka, 8., do vključno sobote, 10. maja, prizorišče 3. mednarodnega glasbenega sejma, na katerem je letos sodelovalo že 23 razstavljavcev, največ proizvajalcev glasbil, glasbene opreme, ozvočenja in avto akustike, svoje izdelke so predstavili tudi proizvajalci drobne in umetne obrti, živahno pa je bilo tudi dogajanje v velikem zabaviščnem parku ter v zabaviščnem šotoru, kjer je v treh dneh nastopilo 423 rock in narodno-zabavnih glasbenikov.
Na četrtkovi otvoritveni slovesnosti se je pred dvorano v Majšperku poleg razstavljavcev in domačinov zbralo tudi nekaj drugih gostov, med njimi tudi poslanec državnega zbora in duhovni pokrovitelj festivala Branko Marinič, ki je v pozdravnem nagovoru izrazil prepričanje, da bo ta prireditev prerasla v še bogatejšo, saj glasba vedno združuje in bogati. Po besedah direktorja in glavnega organizatorja sejma Albina Brencla je 3. mednarodni glasbeni sejem obogaten s številnimi novostmi, s čimer so želeli združiti sodobno tehnologijo z znanjem in izkušnjami in tako prispevati svoj delež k napredku tega kraja in širšega območja. Sejemskega dogajanja je bila vesela tudi majšperška županja dr. Darinka Fakin, ki je ob tem poudarila, da so v občini ponosni na take ljudi, kot je Albin Brencelj, ki si upajo in znajo, organizatorjem pa se je v imenu občine za mednarodno sejemsko prireditev iskreno zahvalila.
Tretjo mednarodno sejem-
sko prireditev ja blagoslovil ptujskogorski župnik pater Janez Šamperl, s kulturnim sporedom pa so jo obogatili in pospremili na pot Pihalni orkester kidričevskega Talu-ma ter domači harmonikarji. Po slavnostnem prerezu traku pred vhodom v dvorano, kar so skupaj opravili županja dr. Darinka Fakin, poslanec Branko Marinič in direktor Albin Brencel, pa so si skupaj s prvimi obiskovalci z zanimanjem ogledali razstavne prostore v dvorani in v prireditvenem šotoru.
V prostorih dvorane nekdanje TVI Majšperk so svoje izdelke predstavila podjetja Beyerdinamic, Monacor, Ce-lestion, KV Audio, Harmonike Kotnik, Glasbila Korošec, Harmonika center Marjana Hercoga, RTV Slovenija, LM Trade, Glasbeni center Ču-rin, Liontraks, svoj razsta-viščni prostor s sejemskim studiem pa je imela tudi naša informacijska družba Radio-Tednik Ptuj. Ob dvorani so v osrednjem prireditvenem šotoru svoje izdelke postavili na ogled proizvajalci izdel-
kov domače in umetne obrti od blizu in daleč ter nekatera društva in organizacije iz območja občine Majšperk. Veliki prireditveni šotor pa je bil namenjen nastopom številnih glasbenikov in glasbenih skupin iz vse Slovenije, v treh dneh se jih je po zagotovilu organizatorjev na odru zvrstilo 423; ker je bil ta šotor opremljen tudi z mizami in klopmi, so si udeleženci in gostje v njem vmes lahko privoščili tudi katero od kulinaričnih specialitet kuharskih mojstrov iz ptujskega podjetja Gastro. Čeprav obljubljenega, skoraj 60 m velikega razglednega kolesa zaradi razmočenih tal v Majšperku niso mogli postaviti, je bil pester in dovolj privlačen tudi zabaviščni park, saj takšnega menda v tem kraju še ni bilo.
Pestro in bogato je bilo tudi obsejemsko glasbeno dogajanje. Že prvi dan je bil veliki prireditveni šotor prizorišče Četrtkovega večera s 1. programom Radia Slovenija, ki je s številnimi glasbenimi gosti in pogovori potekal v živo. Drugi dan je bil na-
Foto: M. Ozmec
V petek popoldne si je sejemsko prireditev z zanimanjem ogledal tudi prometni minister mag. Radovan Žerjav (desno).
menjen srečanju motoristov in moto pikniku, ki so ga v popoldanskih urah začinili z rock glasbo. Med obiskovalci od blizu in daleč si je popoldne sejem z zanimanjem ogledal tudi minister za promet mag. Radovan Žerjav s sinom. Na večernem izboru za naj rock skupino večera se je pomerilo kar 11 rock skupin, strokovna komisija pa je prvo nagrado prisodila sku-
pini 500 metrov iz Zreč, ki si je s tem prislužila tudi studijsko snemanje dveh skladb v studiu Jama. Rock večer so prijetno začinili še z nastopom skupin Rikola in Drugo dugme.
Tretji sejemski dan pa je bil v celoti posvečen slovenski narodno-zabavni glasbi. Že v popoldanskem času so pripravili glasbeno delavnico mladih glasbenikov Ama-
Foto: M. Ozmec
Na sobotni Orfejčkovi gostilni so zaplesali člani folklorne skupine Rožmarin haloških dolin.
Foto: M. Ozmec
Skupina Pop design je po 22 letih spet nastopila z Miranom Ru-danom (v ospredju).
deus, predstavila sta se domača harmonikarja Alen Vuk in Marko Kardinar, nastopili so mladi člani harmonikar-skega orkestra Primoža Zvira ter prav tako mlad tambura-ški orkester KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina. Sobotni večer pa so zaokrožili z dobro obiskano Orfejč-kovo gostilno, na kateri sta Luka in Pepi gostila številne glasbenike in glasbene skupine. Poleg harmonikarjev Primoža Zvira so nastopili člani folklorne skupine Rožmarin haloških dolin iz Dole-ne, Šmarski muzikanti, pevka Sara Oman, mladi člani tamburaške skupine iz Maj-šperka pod taktirko Draga Kleina, pevka Ela, popularna skupina Pijamas ter skupina Pop design, s katero je prvič po 22 letih spet nastopil Miran Rudan. Organizatorjem in vsem glasbenikom se je za uspelo prireditev zahvalila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, našo in vašo Orfejčkovo gostilno pa so prijetno zaokrožili z ansamblom bratov Gašperič.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na petkovem večernem tekmovanju za naj rock skupino je nastopilo kar 11 rock skupin iz vse Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Bogat zabaviščni park je bil najbolj privlačen za mlade vseh starosti.
Ormož • Obnova železniške proge v polnem zamahu
Most čez Lešnico do konca poletja
Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo je s podpisom pogodbe 8. decembra 2006 oddala v izvajanje dela na A projektu posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož. Vrednost podpisanih del znaša dobrih 36 milijonov evrov, izvajalec pa je SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d., v sodelovanju z Alpine Mayreder Bau GmbH in SCT, d. d., je povedal Dejan Jurkovič, vodja projekta.
Foto: vki
Obnovilo se bo tudi 1600 metrov podpornih zidov med Veliko Nedeljo in Ormožem.
Načrtovana posodobitev železniške proge Pra-gersko-Ormož obsega rekonstrukcijo štirih postaj: Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož s predvidenim podaljšanjem tirov na koristno dolžino 750 metrov, z ustrezno zamenjavo kretnic in izvennivojskim dostopom na novozgrajene potniške perone, izgradnjo novih izogibališč v Cirkovcah in Cvetkovcih, ki bosta s koristnimi dolžinami tirov namenjeni dodatni možnosti križanja vlakov in s tem večji kapaciteti proge.
Projekt vključuje tudi obnovo podpornih zidov na delu železniške proge med Veliko Nedeljo in Ormožem, gradnjo dveh novih dvotirnih mostov čez potoka Pesnica in Lešnica, podhoda pred Ormožem ter sanacijo cestnega podvoza v Kidričevem. V okviru pogodbenih del bo na območju izgradnje izogi-bališča Cirkovce in Cvetkov-ci po ureditvi povezovalnih cest ukinjeno tudi skupno pet nezavarovanih nivojskih
prehodov, štirje nezavarovani prehodi pa bodo dodatno zavarovani z avtomatskimi zapornicami.
Rok za izvedbo je dve leti in se izteče januarja prihodnjega leta. Večina postaj je že obnovljenih. Trenutno se največja dela izvajajo na ormoškem območju v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov. Na postaji Ormož se posodablja zgornji in spodnji ustroj
proge, kar vključuje obnovo okrog 4.500 metrov tirov, 16 kretnic, dva nova perona in podhod za dostop na perone. Začela se je tudi izgradnja novega mostu čez Lešnico, ki bo zgrajen avgusta letos. V polnem zamahu je tudi obnova 1600 metrov podpornih zidov med Veliko Nedeljo in Ormožem.
Glavna zahteva naročnika izvajalcu del je bila, da izvaja
dela s čim manjšimi ovirami v železniškem prometu, vendar brez ovir seveda ne gre. Zato so v času izvedbe del nastajale manjše zamude potniških
vlakov, v času popolnih zapor pa je bil organiziran nadomestni avtobusni promet potnikov. V minulem tednu je bila ena zadnjih večjih popolnih
zapor železniškega prometa na odseku Moškanjci-Or-mož, a se je končala v noči s petka na soboto.
Viki Klemenčič Ivanuša
Mezgovci • Nova pridobitev
Vaški odbor postavlja brunarico
Lenart • Seja občinskega sveta
Vračila vlaganj v telefonijo jeseni
Minuli četrtek so se svetniki občine Lenart sestali na 13. seji. Uvodoma jih je župan mag. Janez Kramberger seznanil s poročilom o delu občine v zadnjem času.
Med drugim je omenil, da je v ponedeljek predviden sestanek z ministrico za zdravje, z njo pa se bodo župani Osrednjih Slovenskih goric pogovarjali o problematiki zdravstva. Povedal je tudi, da bo zahtevana izredna seja občinskega sveta 21. maja. Na njej bodo govorili o prometni problematiki. Svetnike je seznanil tudi z odmevnim projektom
postavitve anten na razgledni stolp na Zavrhu in dodal, da bo v kratkem podpisana pogodba.
Svetniki so na seji sprejeli rebalans letošnjega proračuna, ki je bil potreben zaradi zagotovitve lastnih finančnih sredstev za projekte, ki bodo financirani s strani državnega ali evropskega proračuna. Prejeli so tudi investicijski program za Center Slovenskih goric - CSG, ka-
terega vrednost je ocenjena na nekaj več kot 1,2 milijona evrov. Potrdili so projektov za modernizacijo dobrih treh kilometrov ceste Spodnji Porčič-Zgornja Senarska. Vrednost projekta pa je okrog 1,8 milijona evrov. Sprejeli so tudi projekt rekonstrukcije kulturnega doma Lenart, pri čemer računajo na sofinanciranje države. Svetniki so menili, da je projekt nujen, saj si Lenart zasluži sodoben
kulturni dom.
V nadaljevanju seje je predsednica komisije za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje mag. Vera Bele svetnikom poročala o delu komisije in poudarila, da so storili vse in jim je uspelo, da so priznana vsa vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Znesek za vračilo za KS Lenart znaša okrog 393.000 evrov, za za KS Voli-čina pa 723.000 evrov, kar je bistveno več, kot je bilo najprej predlagano. Svetniki so omenjeni predlog poravnave potrdili in župana pooblastili, da podpiše poravnavo, to pa pomeni, da bodo sredstva nakazana na račun Občine Lenart v 90 dneh od podpisa poravnave. Občani bodo potemtakem prejeli vračila v jesenskih mesecih. Mag. Vera Bele je še dodala, da s tem delo komisije nikakor še ni končano, saj morajo uskladiti dokumentacijo za pripravo sklepov, po katerih bodo sredstva razdeljena, ko bodo prispela na občinski račun.
Svetniki so na seji soglašali tudi s povišanjem cen pogrebnih in pokopaliških storitev na lenarških pokopališčih.
Zmago Šalamun
Mezgovškemu vaškemu odboru so letošnji topli pomladni dnevi očitno dali moči in zagona, da je začel z nadaljevanjem urejanja manjšega športnega centra, v okviru katerega je že urejeno igrišče z igrali za otroke ter nogometno igrišče. V teh dneh namreč člani odbora pospešeno postavljajo še brunarico.
Ideja o vrtni lopi se je sicer oblikovala že lani, ko so ob igriščih zastavili betonske temelje. V letošnjih prvih majskih dneh pa so se prostovoljci lotili še postavitve brunarice, ki bo služila tako za zabavna druženja kot za spravilo orodij, potrebnih za urejevanje manjšega rekreativnega centra. Potreben denar za stroške izdelave je zagotovljen
v okviru proračuna, ki pripada VO Mezgovci. „Zdaj smo se lotili pospešene izdelave brunarice, saj jo želimo dokončati do našega občinskega praznika v juniju. Dela tečejo vsak dan, pač takrat, ko imajo naši člani ob svoji redni službi še čas za to. Na srečo smo ves potreben material, gre za les in strešno kritino, kupili že lani, tako da nas zdaj čaka samo še dokončna postavitev. Zahvaljujemo se vsem, ki so že pomagali ali pa zdaj sodelujejo pri postavitvi, še posebej pa Francu Kukovcu, ki nam je do-niral del lesa, ki nam je zmanjkal in tudi Tomu Vihru, ki nam je pomagal z načrti za lopo," je med delom povedal Janez Lah, ki s svojo ekipo prav tako sodeluje pri izdelavi brunarice.
SM
Foto: SM
Na robu manjšega rekreativnega centra člani V0 Mezgovci že postavljajo brunarico, ki mora biti končana v tem mesecu.
Ormož • Zaključek zamenjalne razstave fotografij
Fotografije so zamenjale lastnika
Društvo Sožitje in fotoklub Mladinskega centra Ormož sta minuli teden pripravila zbiranje prostovoljnih prispevkov v zameno za fotografije. Povpraševanje se je zadržalo v ormoških okvirjih, kljub temu pa je kar nekaj fotografij zamenjalo lastnika.
Fotografije so bile zadnje tedne na ogled v občinski avli in precej interesentov si je svojo najljubšo fotografijo že izbralo in rezerviralo, tako da vsi, ki so zamenjali fotografije za prostovoljni prispevek, niso bili prisotni na torkovem druženju. Fotografije so bile zares zelo lepe in vredne občudovanja. Prispevalo jih je 10 avtorjev, izkupiček pa je bil namenjen društvu Sožitje, ki bo zbrana sredstva porabilo za izvajanje socialnih programov za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki so njihovi člani, predvsem za terapevtsko jahanje.
Predsednica društva Sožitje Andreja Resman je povedala, da društvo deluje na območju nekdanje občine Ormož že 35 let. Od lani uradno delujejo tudi v vseh novonasta-lih občinah in združujejo 60 članov. Njihovi člani so osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihovi starši in tudi nekaj strokovnih delavcev, tako da je vseh članov 134. Društvo
ima obsežen program in zajema različne aktivnosti. „Te-rapevtsko jahanje, kopanje v Banovcih, vikend seminar za družine v termah Vivat smo že imeli letos, minuli četrtek so se naši člani udeležili regijskih iger specialne olimpija-de v Lendavi, v sredini junija pa se bodo udeležili še državnih iger specialne olimpijade v Ljubljani. Ta vikend se odpravljamo na tridnevni izlet v Strunjan. Potem pa se začne najpomembnejši del našega dela, to so tabori za osebe z motnjami v duševnem razvoju, na njih se je letos prijavilo 27 oseb, ki se bodo odpravili na različne konce Slovenije, kjer bodo preživeli teden dni svojega dopusta. Del naših aktivnosti predstavljajo tudi aktivna organizirana letovanja za družine. Jeseni pa je čas za predavanja in pred koncem leta se še enkrat srečamo in obdarimo," je povedala Re-smanova.
Največ sredstev za svoje delovanje pridobijo od zve-
Predsednica Društva Sožitje Andreja Resman si želi več aktivnega sodelovanja staršev.
ze Sožitje, ki jih financira v dveh delih. Na socialne programe morajo kandidirati, jih
izvesti, o njih poročati in jih evalvirati, del sredstev pa jim zveza nakaže po svojem klju-
ču. Nekaj denarja pridobijo tudi iz članarine, z dobrodelnimi prispevki. Letos so bili
veseli tudi prispevka občine, ki jim je namenila denar namesto novoletnih voščilnic. Prav sedaj čakajo na razpis za društva in humanitarne organizacije, kjer bodo prav tako kandidirali s svojimi programi. Če so uspešni, tako letno dobijo okrog 2500 evrov za projekte, rednih prihodkov pa je okrog 2500 evrov. S temi sredstvi velikih skokov ne morejo delati, so pa zadovoljni in poskrbijo, da se imajo njihovi člani lepo. Glavni problem vidi predsednica društva v premajhni aktivnosti članov. „Zelo ozek krog članov je res delovnih v društvu. Večina se jih odziva le na vabila in takrat se prireditev udeležijo, pogrešam več idej, aktivnosti, angažiranosti staršev, ker so le oni tisti, ki najbolj poznajo probleme in potrebe svojih otrok. Mi smo le strokovni delavci, ki se sicer lahko trudimo, a morda ne doživimo stvari tako čustveno vpeto kot starši."
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Tednikova anketa • Vozniki o novi prometni zakonodaji:
Kazni so previsoke in neučinkovite!
Odkar je pričela veljati nova, ostrejša prometna zakonodaja, so po vsej državi zaradi premočne vinjenosti pridržali že več kot 100 voznikov, zaradi hujših kršitev pa so zasegli že več kot 40 vozil, da o globah in obdolžilnih predlogih ne govorimo.
Tudi na območju Policijske postaje Ptuj so po uveljavitvi novele zakona, od 30. aprila do 7. maja, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali že sedem voznikov, tri vozila pa so zasegli. V glavnem je šlo za voznike, za katere se je po preizkusu z alkotestom dokazalo, da so vozili nad dovoljeno stopnjo vinjenosti - „napihali" so nad 0,52 mg/l izdihanega zraka. In kako so novo, bistveno ostrejšo zakonodajo sprejeli udeleženci v cestnem prometu? Na Ptuju in bližnji okolici smo ustavili nekaj naključnih voznikov in voznic.
Drago Kolarič iz Podvin-cev, voznik od leta 1970: „Me-nim, da novela zakona ne bo učinkovala tako, kot si želijo predlagatelji, kajti visoke kazni zagotovo ne bodo pomagale. Poglejte, v razvitem svetu, mislim, da v Švici, plačujejo kršitelji kazni glede na višino svojega osebnega dohodka, pri nas pa so kazni, ki so sedaj resnično zelo visoke, enake za vse. Veste, kaj pomeni plačati 500 evrov kazni tistemu, ki ima prav toliko mesečne plače, in kaj tistemu, ki zasluži 10- ali 20-krat več?! Primerjava učinkov ne vzdrži in ni čudno, da so pričeli policiste zaradi tega sovražiti, čeprav tudi oni le opravljajo svoje delo. Zato menim, da bi se morala pričeti vzgoja voznikov že v rani mla-
dosti, kar v otroškem vrtcu, kajti poseči je treba v kulturo ljudi, ki je tu očitno na dokaj nizki ravni. To pa bo težko spremeniti kar tako čez noč. Zaradi narave dela sem veliko na cesti in v večini primerov upoštevam prometne znake ter hitrostne omejitve."
Ivan Kopša iz Zavrča, voznik že 32 let: „Zakonov in predpisov se običajno držim, tako da s tem nimam nekih težav, le na avtocesti včasih stopim malo na plin, tako da verjetno mene novosti zakona o cestnem prometu ne bodo toliko prizadele. Sicer pa menim, da bi bilo kljub visokim kaznim potrebno dati večji poudarek vzgoji mladih voznikov, saj vemo, da so ti najbolj vihravi in lahkomiselni, zato so tudi med najpogostejšimi povzročitelji prometnih nesreč. Pri nas so velik problem predvsem tudi slabe ceste, stare po več desetletij, ki so ponekod v nemogočem stanju in za voznike že prav nevarne. Tudi zaradi tega, ker so ponekod preozke; če so bile včasih dobre za fičke, ki so bili široki le nekaj čez meter, potem je to danes premalo, vsaj za varno vožnjo v obeh smereh. Slišal sem, da so nove kazni drastične, da so takoj po praznikih že kar precej vinjenih voznikov spravili v keho. Če bo šlo tako naprej, ne vem, ali bo za vse kršitelje dovolj
prostora, saj je v naših zaporih že sedaj premalo prostora."
Janko Jaušovec iz Ptuja, voznik že 28 let: „Sem profesionalni voznik tovornega avtomobila in menim, da so te kazni nenormalno previsoke. Pravzaprav je vse skupaj zelo narobe, kajti na eni strani imamo sedaj za prekrške zares astronomsko visoke kazni, na drugi strani pa niso izpolnjeni vsi pogoji za uveljavitev zakonskih določil. Če pogledamo le na dejstvo, da za tovorna vozila ob cestah ni dovolj parkirišč; poglejte, po določenem času moraš nekje ustaviti, a enostavno tega ne moreš storiti, saj na bencinskih servisih ali počivališčih ni prostora. Ne le pri nas, po vsej vzhodni Evropi. Ponekod so enostavno dovoz zaprli z betonskimi koriti, tako da je dostop nemogoč, pa tudi sicer je parkirišč za tovornjake s priklopniki daleč premalo. Sicer pa se držim vseh predpisov, ker imam do svojega poklicnega dela zelo profesionalen
odnos."
Milan Slana iz Rogoznice, voznik že 38 let: „Le kdo bo lahko plačeval tako velike kazni s povprečno plačo nekaj nad 400 evrov?! To enostavno ni normalno. Nekateri vozijo iz strahu pred globo pod psihološkim pritiskom in to seveda ni dobro, v odločilnih trenutkih hitrega ukrepanja je lahko celo usodno. Še zdaleč nisem proti kaznovanju kršiteljev, saj pogosto srečaš kakega divjaka, ki vozi samomorilsko in s tem ogroža tudi druge, takega bi morali takoj odstraniti, nekje mora biti meja. Poglejmo samo našo Osojnikovo cesto. Po njej se nekateri vozijo kot na dirkališču, saj švignejo mimo tebe daleč prek 100 kilometrov na uro - in to mimo policije. Po mojem pa bi imelo na prometno varnost večji učinek, če bi bili policisti na cestah več in pogosteje prisotni, vsaj na najbolj kritičnih odsekih, to se je do sedaj pokazalo kot najbolj vzgojno in pozitivno."
Roman Irgl iz Kicarja voznik že prek 30 let: „Prvo, kar je, kazni so zares previsoke, po mojem za mnoge celo nepla-čljive, sploh pa za študente in brezposelne. Pogosto sem na cesti in predpise upoštevam v večini primerov, lahko bi rekel v 80 odstotkih, sicer pa mi pokažite voznika, ki dosledno upošteva vsa pravila. Na splošno vozim previdno in obzirno do drugih. Sicer pa menim, da bi morale biti kazni bolj vzgojne in da ni vse v denarju, za mlade voznike bi morale biti dovolj vzgojne in učinkovite. Tako pa enostavno ne morem verjeti, da bodo ostrejše kazni vplivale na zmanjšanje morije na naših cestah. Če želimo učinkov ukrepe, se moramo zadeve lotiti bolj kompleksno!"
Darja Galun iz Ptuja, voznica že 22 let: „Zakon je po moje teoretično dobro zasnovan, vendar ne verjamem, da bo praktično prinesel kake bistvene izboljšave, saj je prometnih nesreč na naših cestah daleč
preveč, še posebej s smrtnim izidom. Opažam pa, da so nekateri vozniki zares neprevidni in nepremišljeni, zato bi morali nameniti veliko več pozornosti vzgoji mladih voznikov, predvsem pa tudi z vzgledom starejših in bolj izkušenih voznikov. Na splošno je vozniška kultura pri nas na razmeroma nizkem nivoju in v tej smeri bi bilo treba učinkoviteje ukrepati. Ljudem bi morali vcepiti v zavest, da so sami odgovorni zase in svoje življenje, ne glede na kazni in zakone, ki so lahko zelo različni."
Metka Roškar iz Ptuja, voznica že 32 let: „Če sem čisto odkrita, menim, da tako visoke kazni enostavno od vseh ne bo možno izterjati, saj nekateri enostavno nimajo dovolj dohodkov, pa tudi lastnine ne, da bi jih rubili. Da ne govorim ,koliko nepotrebnih sodniških in drugih upravnih stroškov se bo nabralo, vse to bo v končni fazi ostalo na naših plečih. Najbolj je vse skupaj vprašljivo pri mladih ljudeh, ki so kot udeleženci v prometu po znanih podatkih dejansko najbolj problematični. Precej več pozornosti bi morali posvetiti prometno-preventivni vzgoji, poleg tega pa sem prepričana, da bi odvzemi vozniških dovoljenj in podobne kazni bile bolj učinkovite in manj drastične."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Drago Kolarič iz Podvincev, Ivan Kopša iz Zavrča, Janko Jaušovec iz Ptuja, Milan Slana iz Rogoznice, Roman Irgl iz Kicarja, Darja Galun iz Ptuja, Metka Roškar iz Ptuja
Ljubljana • Natečaj odprt do 30. junija
EU mlade vabi k natečaju Za življenje brez tobaka
Evropska komisija v okviru kampanje HELP - za življenje brez tobaka prireja natečaj, ki mlade angažira k sodelovanju v gibanju za denormali-zacijo tobaka. Mlade vabijo, naj ustvarijo video, sliko ali strip, ki sporoča pozitiven vidik življenja brez tobaka. Natečaj je odprt do 30. junija za vse mlade Evropske Unije stare med 15 in 35 let.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, morajo biti posredovana sporočila pozitivna, podobe pa naj se osredotočijo na mlade. Podobe naj ne presegajo jezikovne in kulturne omejitve, saj natečaj poteka v celotni Evropski uniji.
Izid natečaja bo objavljen septembra na spletni strani http://en.help-eu. com/youthandtobacco. Avtorje treh najboljših izdelkov v vsaki kategoriji bo kampanja HELP povabila na dogodek, ki bo organiziran v Bruslju, predvidoma konec septembra. Deset najboljših izdelkov v vsaki kategoriji pa bo promoviranih na nivoju Evropske unije.
Cilj kampanje Evropske komisije HELP - za življenje brez tobaka je prepričati mlade, naj prenehajo ali ne začnejo s kajenjem. To dosega s pomočjo televizijske in spletne kampanje ter z različnimi aktivnostmi v 27 državah članicah EU, so še zapisali v sporočilu za javnost. (sta)
Bruselj • Bo v EU
možno gojiti gensko spremenjeno hrano?
Bruselj spet brez odločitve o odobritvi GSO
Evropska komisija je danes spet preložila odločitev o odobritvi dveh vrst gensko spremenjene koruze in vrste gensko spremenjenega krompirja ter Evropsko agencijo za varnost hrane pozvala, naj še enkrat preuči svoje pozitivno mnenje. Odločitev komisije v svetu sproža ugibanja, ali bo EU sploh odprla svoj trg gensko spremenjeni hrani.
Dve vrsti koruze in vrsta krompirja bodo tako še enkrat romali v laboratorije Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Parmi na še en krog znanstvenih raziskav. »Komisija bo EFSA zaprosila za nadaljnje znanstvene analize učinkov GSO na okolje in zdravje,« je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger. Bruselj zaupa kakovostnim znanstvenim mnenjem agencije, je zatrdil La-itenberger. EFSA je doslej vselej izdajala pozitivna mnenja o odobritvi gensko spremenjenih proizvodov v EU. EFSA je pristojna za znanstveno oceno tveganj, obvladovanje tveganj pa je v pristojnosti komisije, so v Bruslju pojasnili sodelovanje z agencijo.
GSO v EU sprožajo številne polemike. Okoljevarstveniki nasprotujejo sedanjemu postopku odobritve GSO, ki je zaradi nezmožnosti držav članic, da bi dosegle dogovor, odvisen od mnenja EFSA, češ da ta temelji na raziskavah industrij, ki pa imajo svoje interese. S temi očitki se strinjata tudi Francija in Nemčija.
Okoljevarstvene organizacije so tudi tokratno odločitev komisije ostro kritizirale. »Spraševati za mnenje o varnosti teh organizmov EFSA, ki je neprimerna in finančno podhranjena agencija, že tretjič zapored je enako kot prositi lisico, naj varuje ko-košnjak,« je opozoril predstavnik Greenpeacea, pristojen za GSO, Marco Contiero.
Okoljevarstvene organizacije, poleg Greenpeacea se je danes oglasila tudi organizacija Friends of the Earth, trdijo, da ti proizvodi ogrožajo zdravje ljudi in živali, in pozivajo EU, naj zavrne mnenje agencije. Na drugi strani pa GSO v obdobju vse višjih cen hrane dobivajo novo vlogo in tako postaja jasno, da odgovor
na vprašanje GSO v EU ne bo lahek. (sta)
Praga • Češko združenje za turizem protestira
Čehi jezni zaradi hrvaških omejitev pri počitnikovanju otrok
Združenje čeških turističnih organizacij je protestiralo proti novim predpisom hrvaških oblasti, ki določajo, da mladoletniki za potovanje na Hrvaško potrebujejo pisno soglasje staršev, poroča danes srbska tiskovna agencija Beta.
Češke turiste jezi birokracije, ki jih čaka, če želijo češki otroci, mlajši od 18. let, s svojimi starimi starši ali prijatelji na počitnice na Hrvaško. Hrvaški predpisi določajo, da je potrebno pisno soglasje overiti pri notarju in hkrati plačati za prevod soglasja v angleški ali hrvaški jezik pri sodnem tolmaču.
»Naše združenje ostro zavrača kakršnokoli poslabšanje pogojev gibanja čeških turistov na Hrvaški, saj je to najljubša destinacija, kamor potuje na sto tisoče mladoletnih Čehov,« je za današnjo izdajo češkega dnevnika Pravo povedal Tomio Okamura iz omenjenega združenja.
Češke turistične agencije upajo, da bodo hrvaški zakonodajalci do začetka sezone uspeli vsaj znižati starostno mejo na 16 let. Tovrstni predlog se je že pojavil v hrvaškem parlamentu. Hrvaška je med Čehi že več desetletij najbolj priljubljen kraj za počitnice. Vsako leto na Hrvaško odpotuje okoli 800.000 Čehov, še poroča Beta. (sta)
Rim • Berlusconi že sestavil vlado
V novi italijanski vladi 21 ministrov
Po enournem pogovoru z italijanskim predsednikom Gior-giom Napolitanom je mandatar za sestavo nove italijanske vlade Silvio Berlusconi v sredo zvečer predstavil imena 21 izbranih ministrov, med katerimi jih bo devet brez listnice. Že četrta Ber-lusconijeva vlada je konec minulega tedna že zaprisegla.
Italijansko zunanje ministrstvo bo vodil Franco Frattini, notranji minister pa bo Roberto Maroni. Pravosodni minister bo Angelino Alfano, obrambno
ministrstvo pa bo vodil Ignazio La Russa. Finančni minister bo Giulio Tremonti, ministrstvo za gospodarski razvoj pa bo vodil Claudio Scajola.
Luca Zaia bo novi italijanski minister za kmetijstvo, ministrstvo za okolje bo vodila Stefania Prestigiacomo. Altero Matteoli bo minister za infrastrukture, Maurizio Sacconi bo vodil ministrstvo za blaginjo, ki se bo ukvarjalo z osnovnim preživetjem Italijanov. Maria Stella Gelmini bo ministrica za šolstvo, ministrstvo za kulturno dediščino pa bo v domeni Sandre Bondi.
V vladi bo tudi devet ministrov brez listnice. To bodo vodja Severne Lige Umberto Bossi, ki bo prevzel reforme, Raffaele Fitto bo skrbel za odnose s pokrajinami, Elio Vito pa za odnose s parlamentom. Andrea Ronchi bo vodil evropsko politiko, Renato Brunetta pa javno administracijo in razvoj. Roberto Calderoli bo kot minister brez listnice skrbel za odpravo odvečnih zakonov in birokracije. Giorgia Meloni bo prevzela mladinsko politiko, Mara Carfagna pa bo ministrica za enake možnosti. Gianfranco Rotondi pa bo nadzoroval, da bodo vsi politični programi tudi izpeljani, piše italijanski dnevnik La Repubblica. (sta)
Yangon • Ciklon Nargis zahteval preko 60.000 življenj
Mjanmarska hunta ovira dostavo pomoči na prizadeta območja
Združeni narodi so kot nezaslišano in brez primere v zgodovini humanitarne pomoči označili odločitev vojaške hunte, da prepove vstop tujim humanitarnim delavcem v Mjanmar, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ob tem so opozorili, da prizadeti v uničujočem ciklonu Nargis še vedno čakajo na hrano in zdravila.
Mjanmarska hunta je danes
izrazila hvaležnost mednarodni skupnosti za pomoč. Ob tem je poudarila, da je najboljši način pošiljanje materialne pomoči, ne pa tudi osebja. Obenem so še dejali, da so eno od letal s pomočjo takoj po pristanku v Yangonu morali odsloviti, saj je bilo na njem poleg pomoči tudi več reševalcev in novinarjev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v državo.
Po doslej znanih podatkih je število umrlih in pogrešanih v divjanju ciklona naraslo na 62.000, poleg tega se mnogi bojijo, da bi število mrtvih lahko preseglo 100.000, saj v Mjanmaru že razsajajo tudi nalezljive bolezni. Poleg tega vojaška hunta ne izdaja vizumov tujim humanitarnim delavcem, ki bi lahko deloma preprečili katastrofo.
Tiskovni predstavnik Svetovnega sklada za prehrano ZN Paul Risley je ob tem povedal, da je organizacija zaprosila za deset vizumov, vendar jim niso odobrili nobenega. Ob tem je pozval mjanmarsko vlado, da čim bolj pospeši postopke za odobritev vizumov. Medtem je hunta sporočila, da je trenutno dala prednost prejemanju pomoči, ki »jo sama dostavlja na prizadeta območja«.
»Verjemite, da vlada ne bo dovolila tujcem, da pridejo na prizadeta območja. Vlado skrbi le njena lastna stabilnost, ne zanima pa je stiska, v kateri so se znašli prizadeti,« je povedal Joseph Kyaw, lastnik živilske trgovine v Yangonu.
Tako samo na Tajskem za vstop v Mjanmar čaka več reševalnih ekip, ki jih sestavljajo člani ameriške organizacije USAID, poleg njih pa več letal in helikopterjev, natovorjenih s pomočjo, predvsem s hrano in zdravili. Pred tem sta dve letali ZN s pomočjo uspeli dobiti dovoljenje za pristanek v Yangonu, eno pa je bilo iz neznanih vzrokov zavrnjeno. Poleg tega ni znano, koliko pomoči je doslej doseglo najbolj prizadeta območja, od koder poročajo o razpadajočih truplih, ki jih naplavljajo reke. ZN pri tem ocenjujejo, da je brez strehe nad glavo ostalo več kot milijon ljudi. Območje delte reke Irrawaddy je dostopno le iz zraka, saj so ceste povsem uničene, opremo za tovrstno pomoč pa ima le nekaj držav, med njimi ZDA, ki, kot rečeno, še ni dobila dovoljenja, da njihove reševalne ekipe vstopijo v državo.(sta)
Moskva • Nova vlada, brez posebnih sprememb
Medvedjev zaprisegel kot ruski predsednik, Putin predsednik vlade
Dmitrij Medvedjev je v sredo uradno zaprisegel kot predsednik Rusije, pri čemer je nasledil dosedanjega predsednika Vladimirja Putina. Putin pa je takoj zatem postal ruski premier, poroča ameriška tiskovna agencija AP. S
Foto: internet .	.. . . . .v..
slovesnostjo ob predsedniški zaprisegi Dmitrija Medvedjeva se je končalo Putinovo osemletno predsedovanje Rusiji, pri čemer ostaja gotovo, da bo še naprej ohranil velik vpliv v državi. Eno izmed prvih dejanj Medvedjeva kot predsednika je bilo tako imenovanje Putina na mesto ruskega premiera. Medvedjev je tudi zagotovil, da bo nadaljeval politiko, ki se je je držal njegov predhodnik, še poroča AP.
Vladimir Putin je že v četrtek postal predsednik ruske vlade potem, ko ga je na ta položaj potrdil spodnji dom ruskega parlamenta, duma. Za Putina je glasovalo 392 poslancev, 56 jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putina je na položaj v sredo imenoval novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. V govoru dumi je Putin pred glasovanjem napovedal, da si bo prizadeval za spodbujanje proizvodnje nafte. Zavzel se je tudi za znižanje davkov naftnih podjetij in brzdanje inflacije. Stopnjo slednje želi novi ruski premier znižati pod deset odstotkov. Lani je inflacija v Rusiji dosegla 11,9 odstotka. (sta)
Gospodarstvo po svetu
FRANKFURT - Nemška pozavarovalnica Munich Re je v prvem letošnjem četrtletju zaradi izgub na kapitalskem trgu in večjim številom odškodninskih zahtevkom za 19 odstotkov znižal čisti dobiček, ki je znašal 775 milijonov evrov. Kljub nižjemu četrtletnemu dobičku vodstvo pozavarovalnice napovedi za celotno leto ni spremenilo.
BRUSELJ - Belgijski pivovar InBev je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 249 milijonov evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Slabši izkupiček je predvsem posledica slabše prodaje v Braziliji, kjer InBev ustvari polovico prihodkov.
TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v prvem četrtletju letos ustvaril za 1,98 milijarde evrov dobička, kar je 28 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička je posledica predvsem močnejšega jena in zmanjšanja prodaje v Severni Ameriki.
DUNAJ - Raiffeisen International, ki je prisotna na trgih srednje in vzhodne Evropi, med drugim tudi v Sloveniji, je v prvem četrtletju ustvarila 254,4 milijona evrov dobička, kar je 32,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih se je zvišal za 21,1 odstotka na 279,4 milijona evrov.
NEW YORK - Ameriški koncern Warner Music zaradi upada prodaje zgoščenk ter zvišanja stroškov tone vse globlje v rdeče številke. Precejšen porast digitalnega poslovanja prek interneta doslej ni uspel nadomestiti izpada prihodkov iz klasičnega poslovanja.
ZÜRICH - Ameriške oblasti so v okviru preiskave domnevne davčne utaje pridržale višjega uslužbenca švicarske banke UBS, so potrdili v banki. Časnik Financial Times je objavil, da oblasti preiskujejo, ali so svetovalci UBS pomagali nekaterim ameriškim državljanom pri izogibanju plačila davkov.
DÜSSELDORF - Nemški koncern Henkel je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 219 milijonov evrov čistega dobička, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki družbe so se v primerjalnem obdobju znižali za 2,3 odstotka na 3,16 milijarde evrov.
PARIZ - Francoski telekomunikacijski velikan France Telecom je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal prihodek za 1,4 odstotka na 13,03 milijarde evrov. Ob tem je napovedal prevzeme v Evropi; med potencialnimi tarčami sta skandinavski družbi Telia Sonera in Telenor.
PARIZ - Francoska naftna skupina Total je v prvem četrtletju letos ob neupoštevanju posebnih učinkov ustvarila 3,25 milijarde evrov čistega dobička, kar je devet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodek se je zvišal za 19 odstotkov na 44,2 milijarde evrov.
LONDON - Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Ea-syjet je v šestih mesecih do konca marca zabeležil 43,3 milijona funtov (54,9 milijona evrov) izgube, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašala 12,7 milijona funtov (16,1 milijona evrov). Skupni prihodek se je zvišal za 24 odstotkov na 892,2 milijona funtov (1,1 milijona evrov).
DUNAJ - Avstrijski naftni in plinski koncern OMV je na ravni skupine v prvem četrtletju letos ustvaril za 5,96 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Čisti dobiček skupine se je povečal za 34 odstotkov na 446 milijonov evrov.
PODGORICA - Turistični vodnik Shermans Travel je Črno goro uvrstil med 25 najboljših turističnih destinacij sveta in hkrati kot drugo najboljšo državo za preživljanje počitnic v Evropi.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je v sredo gibala pod 122 dolarji za 159-litrski sod. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v juniju je bilo treba v današnjem elektronskem trgovanju odšteti 121,63 dolarja. Na newyorški borzi se je torkovo trgovanje, potem ko je cena dosegla 122,73 dolarja, sklenilo pri 121,84 dolarja za sod.
LONDON/NEW YORK - Cene nafte so tudi v torek nezadržno rastle. Potem ko se je ameriška nafta že v ponedeljek zvečer podražila za približno štiri dolarje in prvič presegla ceno 120 dolarjev za sod, je v torek popoldne že poskočila tudi nad 122 dolarjev za sod, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Cena zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v juniju, se je na blagovni borzi v New Yorku povzpela na novo rekordno vrednost 122,47 dolarja za sod, potem pa se nekoliko znižala na 122,26 dolarja. Na novo rekordno vrednost se je povzpela tudi cena severnomorske nafte vrste brent. Za sod je bilo treba danes prvič odšteti več kot 120 dolarjev, in sicer so pogodbe sklepali vse do 120,41 dolarja za sod.
PARIZ - Francosko tožilstvo sumi, da je gradbeni gigant Al-stom z namenom pridobivanja poslov podkupoval tuje uradne osebe. Tožilstvo sumi, da je Alstom visokim državnim predstavnikom v nekaterih državah v Aziji in Južni Ameriki, kjer je želel dobiti posle, v obdobju med letoma 1995 in 2003 izplačal več sto milijonov dolarjev. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, ki se je sklicevala na neimenovane vire, je tožilstvo zoper nekatere vodilne v družbi začelo postopek zaradi podkupovanja tujih uradnikov in negospodarnega ravnanja s premoženjem Alstoma, enega največjih svetovnih podjetij na področju gradnje elektrarn in postavitve hitre železnice. V Al-stomu so priznali, da je policija opravila preiskavo, vendar pa naj ne bi vložila nobene obtožnice.
WASHINGTON - Največja ameriška hipotekarna družba Fannie Mae je v prvem letošnjem četrtletju zaradi krize na ameriškem hipotekarnem trgu ustvarila 2,2 milijarde dolarjev izgube. V družbi pričakujejo, da bo stanovanjski trg tudi letos izredno šibak, kar bo vodilo v neizpolnjevanje hipotekarnih obveznosti in izvršbe. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v družbi Fannie Mae zaradi poraznih četrtletnih rezultatov že ukrepajo. Z izdajo novih delnic bodo zbrali šest milijard dolarjev in v prihodnje krepko znižali dividende, s čimer naj bi letno privarčevali 390 milijonov dolarjev.
Prejeli smo
Podtalnica - ovira za avtocesto, za železnico pa ne?!
7. marca 2008 sem v Štajerskem tedniku objavil članek z vsebino, ki izhaja iz samega naslova, v želji, da širša javnost spozna, kaj se je dogajalo in se še dogaja v občini Hajdina ob gradnji takega objekta, kot je avtocesta (AC), kjer gre za grob poseg v naravo, ki pa bi lahko bil v končni izvedbi bolj sprejemljiv in čim manj boleč za prebivalce in okolje ob njem, to pa se v občini Hajdina žal ni zgodilo!
25. marca 2008 je bilo v tem časopisu na strani 22 objavljeno pismo Ministrstva za okolje in prostor (Službe za odnose z javnostmi), ki med ostalim pravi, ...»da bi objavljeno pismo g. Marko-viča lahko bralca povsem zavedlo, ker kot kaže, ne pozna vseh dejstev. Zato smo dolžni njemu in bralcem pojasniti dogajanje v obeh omenjenih načrtih.«
Ker želim in sem prepričan, da si bodo bralci iz obeh objavljenih pisem dokončno ustvarili svoje mnenje, bom v tem pismu (ker poznam mnoga dejstva, ne pa vseh) podal najpomembnejše dogodke okoli AC vse od leta 1999.
Pri pismu ministrstva še posebej izstopa poudarek na račun stroškov izgradnje in ostalih občasnih stroškov ob deževju, če ne bi gradili viadukta preko železniške proge (že v prejšnjem članku sem ta viadukt imenoval »SIPOFIM«). Kako je mogoče, da v ministrstvu niste odgovorili na odprto vprašanje v 7. odstavku mojega članka, zakaj se je trasa speljala po najbolj orni zemlji in mimo gozdov ter se s tem podaljšala za cca 1,6km, koliko stane 1 km AC in koliko ste plačali za odkup zemljišč.
Bralec bo iz kronologije nekaterih najpomembnejših dogajanj - stališč in odločitev lahko ocenil tudi informacije o stroških
-	4. 8. 1999 je na razširjeni seji Odbor za komunalno infrastrukturo občine Hajdi-na obravnaval variante (tri variante) poteka AC skozi občino in obvoznico mesta Ptuja in sprejel stališče: »Podpiramo varianto Kidričevo (60 % trase poteka po gozdu, sicer se bo uničilo 180 ha zemljišč, prav tako pa je zaradi bližine AC sporno pridelovanje vrtnin zaradi izpuhov SO2 ter zaradi dolgoletnega nabiranja težkih kovin v tleh), pri čemer pa predlagamo korekturo končnega priključka - na sedanjo kra-pinsko cesto (od tu bodoča AC) med gasilskim domom na Hajdini in železniškim nadvozom (obstoječi)«;
-	decembra 1999 URBIS, d. o. o. (projektantska družba), poda nasprotno stališče, ki kot najprimernejšo varianto izbere varianto Marjeta (Ho-tinja vas - severno nadMar-jeto - pred hidroelektrarno
Zlatoličje naslon na kanal - na južni strani naselij Slovenja vas, Hajdoše in Skor-ba - priključek na glavno cesto in razširitev te (proti Podlehniku preko sedanjega železniškega viadukta)). V poglavju AD 2.1.1.1.1. Prečni prerez predvidene AC navaja, »da so v tehničnem delu študije predvideli max. zavarovanje AC in njenega vplivnega območja pred razlitjem nevarnih snovi (Bentofix, tesnenje delovnih reg, betonska odbojna ograja N.J. ter vodotesna kanalizacija z lovilcem maščob). Stroški za tako zavarovanje so že zajeti v investiciji. Predvideno izvedbo zavarovanja II. varovalnega pasu bi izvedli po istem sistemu, ki je bil uporabljen pri gradnji v Ljubljani (Kleče), ki poteka po I. varnostnem pasu podtalnice in kije bil tako tudi že preizkušen v praksi«; kot najmanj primerno so imenovali varianto Kidričevo!;
-	13. 1. 2000 sestanek na občini Hajdina z udeležbo MPZ, BPI, DDC, URBIS, MOP, župan in člani občinske komisije, kjer projektant zagovarja varianto Marjeta (tako iz prometnega kot tudi iz prostorskega vidika). Podtalnico bi zaščitili z okopom. Cesta v okopu je že bila izvedena v slovenskem prostoru; predstavnica MOP pove, da je stališče urada »da je varianta Marjeta bolj primerna«;
-	21. 11. 2000 sestanek v prostorih črpališča vode v Skorbi z udeležbo občine, DDC, URBIS-a in BPI: »Glede na pogoje občine in na osnovi terenskega ogleda predstavnikov MOP - UPP z dne 7.11. 2000je ugotovljeno, da je optimalnejši potek variante z okopom oz. pod železniško progo«;
-	21.1. 2004 na 10. seji Občinskega sveta občine Hajdi-na sprejete smernice:
-	»izgradnja AC v podvozu pod železniško progo in pod regionalno cesto II. reda 432,
-	odsek AC Prepolje - Dra-ženci je povsod, razen na območju križanja železniške proge, predviden v okopu. V okopu naj poteka tudi pri prečkanju železniške proge, da bo tudi na območju poselitve na Zg. Hajdini zagotovljen čim manjši vpliv AC na poselitev in krajino«;
-	27. 5. 2005 obisk ministra Podobnika, ki seznani s situacijo okoli AC (osebno sem mu v razgovoru v Mar-kovcih prikazal izvedbo, ki bi bila »najboljša« za prebivalce ob AC);
-	20. 6. 2005 16. seja Sta-tutarno-pravne komisije, kjer župan predlaga, »da se po odhodu predstavnikov iz Ljubljane na jutrišnji seji OS Hajdina sprejmeta sklepa -občinski svet daje pozitivno mnenje k predlogu DLN za AC pod pogoji: da je na območju občine AC vkopana, da se izvede s podvozom pri križanju z železniško progo, na dnevni red pod točko 5pa uvrsti sklep o imenovanju komisije za izvedbo AC, ki jo bo vodil Viktor Markovič«;
-	21. 6. 2005 18. seja Ob-
činskega sveta občine Hajdi-na, ki pomeni zgodovinski udarec demokraciji in resni-coljubju v občini Hajdina -župan ne predlaga pogojev in 5. točke dnevnega reda, ki jih je predlagal in sprejela Statutarno-pravna komisija, in po razpravi je z 9 glasovi proti 4 glasovom sprejeto samo pozitivno mnenje brez pogojev, kar pomeni izgradnjo viadukta preko železniškeproge. Za zanimivost je poskrbel še predstavnik DARS-a, ki je povedal na seji, »da je skozi resolucijo nacionalnega programa opredeljena tako investicija kot izgradnja tega avtocestnega odseka. Ni nobenih zadržkov, da investicija ne bi stekla. Poudari, da odločitev glede nadvoza oz. podvoza ni nikoli bila vezana na finančna sredstva (?)«;
Nadaljnji potek dogodkov - od ustanovitve Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina (LIPOH), zahteve po razpisu referenduma (podpisalo jo je 13 % volivcev), zavrnitve zahteve po referendumu s strani župana, do pritožbe na Vrhovno sodišče RS (LIPOH, avgust 2005, plačilo sodne takse 47500,00 SIT) - pa je zgodba občanov občine Hajdina.
Kaj pa pravi drugi del stroke, čeprav tudi vpleteni ni nikoli decidirano zastopal ministrstev, »da ni mogoč podvoz oz. vkopana AC«?
Meteorna voda ne predstavlja težave pri izvedbi podvoza AC pod železniško progo, saj je le-to možno z relativno enostavnimi ukrepi in nizkimi stroški vzdrževanja dvigniti na višji nivo, to je na nivo terena, od koder prosto odteka vzdolž trase v smeri Dražencev. Pred podtalnico pa se zavarujemo z AB vodotesno škatlo, kjer njena konstrukcija ne sega do nivoja podtalnice, ampak služi le za primer, če bi se pojavila višje od 8 m in še to le do zgornje kote nihanja, kar pomeni, da bi dolžina vodotesne škatle bila dosti krajša od sedaj grajenega viadukta - po oceni bi segala le do polovice celotne globine podvoza območja, kjer niha podtalna voda. Sam strošek izvedbe kesona po m2 je višji od izvedbe nadvoza, vendar še zdaleč ne doseže ali preseže celotnih stroškov izvedbe nadvoza dolžine 1000 m.
Absurdne so navedbe »stroke«, ki navaja., da AC, po kateri bodo vozili v glavnem tujci, ne sme biti nikoli poplavljena in vedno prevozna na račun tistih, ki ob njej živimo. Ti isti ljudje pa sedaj sprojektirajo izvedbo podvoza pod železniško progo in navajajo »da pa je ta cesta lahko poplavljena, saj je lokalnega značaja«! Ce povzamem: najprej se za tujca, ki uporablja Ac, zgradi nadvoz na plečih krajanov in uničene krajine, obenem pa je za te iste dober poplavljen podvoz! Kaj takega se v Evropi, razen v Sloveniji, ne bi zgodilo - v Evropi potekajo AC tudi pod morjem.
Kje pa ima cela zgodba gradnje AC pravo ozadje? Ce bi izvedli AC po vkopani varianti, ne bi bilo mogoče v
kratkem času plasirati enor-mnih količin gramoza iz bližnjih gramoznic in seveda širjenja kanala nižje od hidroelektrarne Zlatoličje, kar je bil ključen argument za viadukt z obojestranskim nasipom čez železniško progo in za ostale nadvoze lokalnih cest in javnih poti čez AC po občini Hajdina. Nekomu to godi in prinaša cekine, bi rekel človek kmečke pameti! Ce bi izvedli AC v vkopani izvedbi (zahteva Ljudske iniciative občine Hajdina), bi iz izkopa pridobili ogromne količine najkvalitetnejšega gramoza, ne bi ga kupovali za potrebe AC, ampak celo prodajali in s tem pokrili del stroškov izgradnje AC - temu rečemo gospodarnost.
Glavna krivca in najodgovornejša za to, da se danes gradi taka izvedba AC in mastno plačuje gramoz ter ogromni stroški prevoza na račun davkoplačevalskega denarja, sta minister MOP g. Podobnik in župan občine Hajdina, ki je vseskozi s svojimi privrženci v občini vodil in predlagal sprejemanje odločitev proti naravi, proti prebivalcem, živečim ob AC. Izvedba AC po občini Haj-dina in izstopajoči viadukt sta županov drugi spomenik v občini Hajdina, ki se ga bodo zanamci še stoletno spominjali!
Za bralce našega časopisa je zanimiva slika betonarne na Hajdini (Štajerski tednik, petek 11. aprila 2008, stran 32) - kako globoko je dejansko podtalnica?
MOP oz. g. Podobnik, čas bi že bil, da se globoko zamislita nad besedami, ki so jih izpovedali sodelujoči na protestu od Prekmurja do Primorske na Brdu 12. aprila 2008 - Podobnik se je po-drejalkapitalu...
Sedanje Ministrstvo za okolje in prostor je potrebno v Državnem zboru preimenovati v ministrstvo PROTI okolju in prostoru!
Na koncu pa vabim odgovorne v naši pravni in socialni državi oz. evropski Sloveniji, da obdelajo vse peripe-tije okoli stroškov izgradnje AC Slivnica-Draženci, saj je dovolj indicov, ki kar vpijejo po kontroli inštitucij in posameznikov, kjer je prisotna tajkunizacija, ki jo preganja predsednik vlade!
Viktor Markovič
Prejeli smo
Spoštovani g. župan Janez Jurgec!
Pišem vam v imenu Območne organizacije SD Ptuj v zvezi z vašimi izvajanjem v Štajerskem tedniku z dne 18. 4. 2008, ko ste izrekli kar nekaj neprimernih in neresničnih obtožb na račun g. Milana Žumbarja, ki je tudi član Socialnih demokratov in svetnik v občini Cirkula-ne.
Nikakor se ne bi želeli spuščati v podrobnosti problematike, ki je očitno prisotna v vaši občini, saj le-te dovolj dobro ne poznamo. Smo pa
Pa brez zamere
Po pameti in po cesti
Nov prometni zakon
Hja, kaj naj rečem? Težka je, to drži. Nekaj je treba narediti; to tudi drži. In seveda - tole nekaj morajo narediti tisti, ki smo jih za to izvolili. A vprašanje je, ali je rešitev, ki so si jo izmislili, najbolj primerna, pa tudi, ali se izvaja na pravilen in najbolj op-ttmalen način. Se pravi, ali bo rešitev dejansko prinesla rezultate in bo nov prometni zakon zmanjšal število nesreč ter prinesel boljše in varnejše čase za vse uporabnike prometne infrastrukture. Da pa bi se to zgodilo, se mora uresničiti nekaj stvari in izpolniti nekaj pogojev. Ki pa, kot bomo videli, niso mačji kašelj.
Prvi pogoj je seveda, da mora biti sam zakon dober. Učinkovit sam po sebi. Ali, če hočete, dobro napisan. Ce je res tako, bomo videli sčasoma. Predpisane kazni so vsekakor astronomske; ali so upravičeno take in ali bodo ti zneski dovolj, bo presodil čas. Drugi pogoj, da bo zakon deloval, s(m)o seveda tisti, ki nam je namenjen. Ce namreč zakon ni upoštevan, je, tukaj se verjetno strinjate z mano, popolnoma odvečen in nevreden niti ene minute procedure, s katero so ga v parlamentu sprejeli. A zgolj vrtoglave kazni niso dovolj, da bi bil zakon uspešen in bi udeleženci v prometu začeli (še bolj) spoštovati vse omejitve in ostale predpise, ki smo jim podvrženi, kadar se na tak ali drugačen način podamo na cesto. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo psihološki učinek novih kazni trajal približno tri mesece. Kaj pa potem? Bo treba sprejeti nov zakon? Še večje kazni? No, pa naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so za to plačani in odgovorni. Kar se pa mene tiče, vam pa povem (in upam si staviti, da imate podobne izkušnje), da tudi sedaj, ko se nahajamo še v obdobju teh treh mesecev, ko naj bi višina kazni psihološko učinkovala, človek na cesti sreča presenetljivo dosti tistih, ki imajo očitno zelo debele denarnice in se na kazni požvižgajo, saj še naprej divjajo krepko nad omejitvami. In če so že zdaj tako objestni, je vprašanje, kaj bodo po cestah delali potem, ko bo ta čas psihološkega učinka kazni pretekel. A po drugi strani pa lahko sedaj na cestah človek sreča še druge vrste čudake, ki so se kazni očitno ustrašili do te mere, da svoja vozila sedaj konstantno premikajo z najmanj trideset kilometri pod omejitvijo in na ta način prav tako ogrožajo sebe in druge. Kar se teh tiče, komaj čakam, da minejo tile trije "psihološki" meseci, da bodo (vsaj upam) spet začeli voziti normalno.
Zadnji dejavnik v tej prometni enačbi pa so seveda tisti, ki najbolj neposredno skrbijo, da se zakon upošteva, in ki kršitelje tudi kaznujejo. Kar se tiče policije, je z novim zakonom vsekakor dobila še močnejše orožje v svoje roke, vprašanje pa je, ali ga bo znala uspešno in primerno uporabiti. Skrivanje v razna avtobusna postajališča ali grmovje, od koder potem "streljajo", se ne zdi nekam primerna rešitev. Bolje bi bilo, da bi bila policija konstantno prisotna (torej, vidna) na črnih točkah v prometu. A v tem primeru bi najbrž beležili precejšen upad priliva iz naslova prometnih kazni, tako da bi se torej pojavili problemi finančne narave, kar pa tudi menda ni nikoli dobro. Pa presodite sami.
Skratka, nov zakon je tu in menda bo tu tudi ostal. Kar lahko vsi skupaj storimo, je, da se ga držimo, pa če nam je všeč ali ne. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da se nam bodo v proračunu pojavile finančne luknje. To pa, kot smo že rekli, menda nikoli ni dobro.
Gregor Alič
prepričani, da je vsako težavo možno rešiti s pogovorom in dogovorom, predvsem pa s pripravljenostjo po sodelovanju.
Radi bi opozorili na napačno interpretacijo, ki ste jo podali tudi medijem glede želje g. Žumbarja po kandidaturi v državni zbor RS. Naj na tej točki pojasnimo, da g. Žumbar ni kandidat za poslanca, njegovo ime se je pojavilo zgolj na javno-mnenjski raziskavi, kije preverjala po našem mnenju sposobne in kompetentne ljudi kot možnost za morebitno kandidaturo.
Socialni demokrati dajemo prednost tistim kandidatom, kjer je sposobnost pred strankarsko lojalnostjo, in
veseli bi bili, če bi g. Žumbar kandidiral na listi SD. Ker pa temu ni tako, vas vabimo, da lahko v prihodnje kadarkoli tudi vprašate, kaj se pri Socialnih demokratih dogaja glede volitev, ne bi pa želeli, da tudi v prihodnje operirate z napačnimi informacijami.
Razvoj kateregakoli kraja, še posebej tako majhnega, kot so Cirkulane, je zelo odvisen od povezovanja in sodelovanja med ključnimi ljudmi. Zato osebne diskre-ditacije na tej točki niso potrebne, še posebej zato, ker verjamemo, da zmorete uporabljati argumente.
Z najlepšimi pozdravi,
Dejan Levanič, predsednik Območne organizacije SD Ptuj
Ptuj • Upokojenski četrtek prvič na prostem
Danes Bavčarja ne bi več reševal ...
Na terasi Bo caffeja je potekal prvi majski upokojenski četrtek iz cikla upokojenskega projekta Četrtki na Ptuju, ki imajo za cilj prebujati družabnost v najstarejšem slovenskem mestu. Prvič je dogajanje potekalo na prostem, prvič pa je bila kot prireditveni prostor uporabljena ploščad pred obnovljenim Mestnim gledališčem, kjer sta svoje rezbarske in kiparske izdelke, literarne in druge stvaritve razstavila novinar Franc Milošič in Gabriel Berlič.
Na knjižni polici
Franc Milošič, ki se je doslej ukvarjal z veliko stvarmi, je nekaj malega, kot vzorec, prinesel na ogled rezbarije - postavil jih je na prt, za vezenje katerega je porabil celih 550 ur; kot študent se je namreč ukvarjal tudi z vezenjem. Urejal je tudi študentski časopis Tribuna. Takrat sta se veliko družila z Igorjem Bavčarjem. »Pogosto sem ga vlekel iz godlje, danes tega ne bi več naredil,« pravi. Ko sta se pred leti ponovno srečala, mu je na vprašanje, kaj dela, odgovoril, da razmišlja o tem, kako bi nekaj napisal o tem, kako je Igor Bavčar jokal, da ga ne bi vrgli iz partije.
Franc Milošič je pisal tudi poezijo, knjige, imel svojo založbo, precej se je ukvarjal z oblikovanjem knjig, prospektov, celostnih podob, dolenjski cviček je kar 18 let nosil njegovo vinsko etiko. Delal je tudi makrameje. Odkril pa je tudi, da je rezbarstvo krasna zadeva in da je bolj živo, kot je morda videti.. Ko ga je nekoč v njegovi delavnici obiskal dr. Adolf Žižek, mu je naravnost povedal, da se z lesom ukvarjajo tisti, ki imajo intelektualne probleme, z glino pa tisti, ki imajo čustvene probleme. Gabriel Berlič, Jelč za prijatelje, ki je razstavil enega svojih kipov iz črnega lesa s kamnom na sredini, je ob povedanem zaskrbelo, kaj bi doktor Žižek povedal o ustvarjanju s kamnom.
Ko je Milošič ustanovil svojo založbo, je Gabriel takoj prinesel dve knjigi: pesniško zbirko in prozno delo, zgodbo Zavod.
Vsem obiskovalcem prvega
Foto: Črtomir Goznik
Gostitelj prvega majskega upokojenskega četrtka je bil Franc Milošič, ki je na druženje povabil prijatelja Gabrijela Berliča, upokojenskega pripravnika, ki šele pričenja spoznavati utrip upokojenskih vrst.
majskega četrtka sta poklonila izvoda obeh knjig, da bo spomin na to srečanje živ še nekaj časa. S seboj pa so lahko odnesli zdaj že „zgodovinske" izvode ptujske revije Vivat in strokovne revije Detel, ki jo izdaja Združenje rezbarjev Slovenije, z njo pa poskušajo popularizirati rezbarstvo skozi zgodovino in današnje rezbarstvo.
Franc Milošič je nekaj malega povedal tudi o svojem kritičnem pisanju o Ptuju, ker je potrebno stvari zapisati tako, da bi se prebrale. Nikomur ne prizanaša, ne sebi, ne otrokom, ne ženi in ne mestu, pa tudi ne svojim Halozam. „Nočem se braniti,
v mnogih slovenskih revijah sem v reportažah predstavil lepote Ptuja. Cenim vrednote tega mesta, za tisto, kar je po splošni oceni vrednota, za tisto se jaz tudi zelo potrudim," je še povedal Milošič kot gostitelj prvega majskega četrt-
ka DU Ptuj, ki je na sproščeno druženje tistih, ki želijo prebuditi družabnost v Ptuj-čanih, pripeljal tudi prijatelja Gabriela Berliča, s katerim veliko besedičita o njegovih kiparskih stvaritvah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu, ki je že tako nabit s pozitivno energijo, sta jo s svojim nastopom dodatno obogatili flavtistka Urška Ljubec, ki jo je spremljala Cecilija Emeršič iz zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla.
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
Gospodje Ptujski, srednjeveški vitezi, graditelji in meceni so na ptujskem gradu živeli več kot tristo let (1131 do 1438). Ob Celjskih so bili najpomembnejša rodbina na Štajerskem.
Odprtje razstave o Gospodih Ptujskih bo v četrtek, 15. maja 2008, ob 18. uri na Ptujskem gradu.
Cormac McCarthy Cesta
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008
McCarthyev roman Ni prostora za starce sta brata Cohen nadvse uspešno prenesla na filmsko platno. Film je nagrajen z oskarjem kot najboljši v letu 2007. Tudi roman Cesta bo doživel svojo vidno in zvočno upodobitev na filmskem traku. McCarthy je za Cesto prejel Pulitzerje-vo nagrado 2007.
Zgodba se odvija v postapokaliptičnem času v Ameriki, ko potujeta oče in sin, moški in deček, po cesti, ki vodi na jug, kjer naj bi bilo sonce, novo jutro, obljubljena prihodnost. Roman odlikuje poetičen jezik, trdna in zelo zgoščena pretresljiva pripoved, izpovedana z nabitimi, prežečimi in stopnjevanimi opisi, silovitimi podobami opustošenega sveta, spisana v kratkih povedih z odsekanimi in minimalističnimi preudarnimi dialogi in prežeta z nenehno tesnobo, strahom, samoto, preživetjem.
Potovala sta proti jugu, oče in sin, v pepelnati svetlobi, v času, ki ni bil več znan. Moški je potiskal voziček in oba z dečkom sta nosila nahrbtnike z najpotrebnejšimi stvarmi. Imata samo še drug drugega. Deček sprašuje, ali bosta umrla. Enkrat že. Še vedno gresta proti jugu, da jima bo toplo. Pepel nekdanjega sveta so nosili vetrovi v prazno. Vse je odtrgano s svojih korenin. Ko bi le imel kamnito srce, si želi moški in sprašuje, ali ima Bog srce. Nobenih znakov življenja ni, samo prah in pepel. V taki pokrajini pozabiš stvari, ki bi sijih želel zapomniti, spomniš se na tiste, ki bi jih želel pozabiti. Hladno je bilo in postajalo je še hladneje. Kjer je bilo vse požgano, ponoči nista mogla kuriti ognja. Najbolj ju je skrbelo zaradi čevljev in hrane. Še najbolj zaradi hrane.
Sanje so še vedno bogate z barvami, vendar strašne. Povsod v naseljih, na katera naletita, so mumificirana bosa trupla, čevlje so jim že zdavnaj ukradli. Prišla sta do hiše, kjer je oče nekoč živel. V prvih letih so bile ceste polne ubežnikov z maskami in očali na obrazih, v umazanih cunjah, s steklenimi očmi. Droben deček je edino, kar moškega ločuje od smrti. Snežilo je in sneg je bil oranžen. Kdaj se bo vrnilo sonce? Šla sta čez prelaz. Tudi igrače bodo umrle, ker jih ne bo nihče več navil. Nenehno se morata premikati, kajti nikjer ni varno. Na vozičku, ki sta ga vlekla in potiskala, sta imela tudi pločevinke s hrano. Deček si je želel, da bi bil skupaj z mamico - mrtev. V revolverjuje ostal samo še en naboj. Deček je bil že zelo utrujen in bilo ga je strah.
Še vedno sta dobra človeka. Srečala sta hudobne ljudi, z gnilimi zobmi zaradi uživanja človeškega mesa. Pojedla sta zadnjo pločevinko hrane. Nič hudega se jima ne bo zgodilo, saj nosita ogenj. Deček je opazilfanta svojih let. Kaj če nima nikogar, da bi zanj skrbel? Po cestah so hodili hudobni bradati možje z maskami, v rokah so imeli cevi z verigami. Hudobni ljudje s sužnji. Če ujamejo dečka, bo moral vtakniti cev revolverja v usta in odločno pritisniti. Ko pride čas, morda ne bo časa. Če ju najdejo, ju bodo ubili. Včasih nista vedela, v katero smer sta hodila, v katero smer se obračajo izgubljeni ljudje. Deček se je opotekal, vendar morata iti. Deček je bil prestrašen, bolan, izčrpan od strahu.
Spet sta se napotila po cesti, zgrbljena, tresoča v svojih capah. Ker sta dobra človeka, ne bosta nikoli nikogar pojedla. Moški je včasih, ko ni mogel spati, premišljeval o dobroti in lepoti. Čas je sposojen, sposojen je svet in sposojene so oči, s katerimi ga lahko objokuješ. V sanjah so še bile stvari, ki jih na svetu ni bilo več. Dobri ljudje kar naprej poskušajo, čeprav nimata več kam iti. Dečku ni mogel poustvariti sveta, ki ga je izgubil, čeprav se je neprestano trudil. Del njega si je ves čas želel, da bi bil že konec. Potem sta našla bunker, poln hrane, nekdo ga je pripravil. Ljudje so se vedno pripravljali na jutri. Starec, ki ga srečata, noče povedati imena. Je kot kakšen pravljičar iz davnih časov, obsojen na skorajšnji konec. Ne smeta obupati, vse bo še dobro.
Do morja so še trije tedni, morje je bilo včasih modro. Moški je zbolel, sanje so postale jasnejše, izginuli svet se je vračal. Deček ne sme obupati in sanjati o svetu, ki ga nikoli ne bo. Nekdo jima sledi. Svet je postajal z vsakim dnem temnejši. Vsak dan sta merila pot.
Ocean je bil siv kot velikanska kad žlindre, ogromna nesmiselna slana grobnica. Stala sta na kamnitem produ in gledala proti jugu. Srečnih naključij morda sploh ni!Mogoče so kje drugje še kakšni ljudje ali recimo Bog? Moški sluti svoj zadnji dan na Zemlji. Nobenega zvoka ni bilo razen vetra. Deček mora naprej, nesti mora ogenj, kije v njem. Bo dobrota našla dečka?
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Celjani v Ormožu nadigrali domačine
Stran 12
Nogomet
Kidričani tokrat učinkoviti
Stran 12
Kolesarstvo
Dirka v napačnem delu Poljske
Stran 13
Strelstvo
Odličen nastop Boštjana Simoniča
Stran 13
Tenis
Blaž Rola zmagal v obeh kategorijah
Stran 13
Rokomet
Več sreče prihodnje leto!
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Duričič ostaja?
Pred sobotnimi tekmami 33. kroga je bilo najbolj razburljivo na Ptuju, kjer so imeli igralci, vodstvo kluba in uprava burni četrkov sestanek, po katerem je Milan Duričič odšel iz Ptuja. V javnost je prišla kratka neuradna izjava, da Duričič ni več trener Drave. Skladno s to informacijo je Dravo na tekmi v Novi Gorici vodil Emil Šterbal. Vendar se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. V ponedeljek so iz NK Drava prihajale informacije, da bodo z Milanom Duričičem znova sedli za skupno mizo in skušali zgladiti nesporazume ter nadaljevati delo (Duričič ima s klubom še dveletno pogodbo). Pripombe na sestanku primarno namreč niso bile usmerjene na delo Duričiča, ampak na delo in metode njegovega pomočnika Bonačiča. Do sklepa redakcije (v ponedeljek ob 15. uri, op. ur.) nam končnih informacij še ni uspelo dobiti, saj je bila skupščina kluba in seja upravnega odbora pozno popoldan.
V senci teh dogodkov so Ptujčani izgubili tekmo v Gorici, čeprav so imeli priložnosti za ugodnejši rezultat kar precej (Kme-tec, Kelenc, Drevenšek, Zilič, Kronaveter). Tudi njihovi največji konkurenti v boju za obstanek so izgubili (Primorje, Nafta in Celje), tako da so razlike ostale nespremenjene. Odločali bodo zadnji trije krogi, vse možnosti pa so še vedno odprte.
Dogodek tedna je bila vsekakor prva tekma v prenovljenem Ljudskem vrtu, kjer je več kot 12 tisoč (!) gledalcev uživalo v zmagi vijoličastih. Slednji bodo danes (v torek, op. ur.) na celjski Areni Petrol igrali finale pokalnega tekmovanja, njihov tekmec pa bo ekipa ljubljanskega Interblocka. To bo zagotovo razburljiva tekma, saj si bosta obe moštvi poskušali priigrati evropsko vstopnico. To je že uspelo Domžalčanom in Koprčanom, ki bodo v naslednji sezoni zagotovo predstavljali slovenski nogomet na evropski sceni.
Neznank je torej vedno manj, najbolj pereče vprašanje pa je, ali bo končni izhod ugoden za Dravo? (JM)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 33. krog
Maribor - Nafta 3:1 (2:1); strelci: Pavlovič 24., Nilton 42., Tavares 59.; Vaš 19.
Koper - MIK CM Celje 2:0 (2:0); strelca: Mejač 25., Ibeji 35. Livar - Interblock 2:2 (1:0); strelci: Brezovački 23./11m, Perme 55.; Zeljkovič 57., Pregelj 91. R. K.: Lazič 66./Interblock
Domžale - Primorje 3:2 (2:1); strelci: Zahora 13., Juninho 22., Aljan-čič 66.; Škerjanc 45., Zatkovič 90.
Pokal Hervis, finale
Torek, 13. maja, v Celju (Arena Petrol): Interblock - Maribor.
Pari 34. kroga
Sobota, 17. maja, ob 17. uri: Nafta - Hit Gorica; ob 20. uri: MIK CM
Celje - Livar. Nedelja, 18. maja, ob 17. uri: Drava - Koper, Primorje - Maribor, Interblock - Domžale.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	33	19	10	4	56:26	67
2. KOPER	33	17	10	6	63:44	61
3. HIT GORICA	33	14	9	10	50:44	51
4. INTERBLOCK	33	14	7	12	45:36	49
5. MARIBOR	33	13	9	11	52:44	48
6. NAFTA	33	11	11	11	40:52	44
7. MIK CM CELJE	33	12	6	15	41:45	42
8. PRIMORJE	33	11	6	16	47:39	39
9. DRAVA	33	11	5	17	40:57	38
10. LIVAR	33	4	5	24	38:85	17
Lista najboljših strelcev:
17 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 15 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 14 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje); 12 zadetkov: Ekpoki (HIT Gorica); 10 zadetkov: Marko Kmetec (Drava), Dalibor Volaš (Maribor), Milan Osterc (Hit Gortica), Enes Demirovič (HIT Gorica), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Ermin Rakovič (Interblock); 8 zadetkov: Janez Perme (Livar), Amer Jukan (Koper), Andraž Kirm (Domžale), Ivan Jolic (Interblock), Darko Djukič (Koper); 7 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Ete-rovič (Nafta), Jozsef Sebok (Nafta), Vito Plut (Koper) ...
Nogomet • 1. SNL, 33. krog
Mini »šok terapija« neuspešna
HIT Gorica - Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Ekpoki (13)
HIT GORICA: Simčič, Dedič, Bukič, Nikolič, Komel, Jogan, N. Kovačevič, Cvijanovič, Demirovič, Velikonja (od 67. M. Kovačevič), Ekpoki. Trener: Darko Milanič.
DRAVA: Murko, Emeršič, Kmetec, Bošnjak, Prejac, Kronaveter (od 86. Ogu), Grižonič, Drevenšek, Radetič, Kelenc, Zilič (od 87. Grbec). Trener: Emil Šterbal.
RUMENI KARTONI: N. Kovačevič, Demirovič, M. Kovačevič; Emeršič, Bošnjak, Kronaveter.
V ptujskem taboru so v petek (začasno) ostali brez trenerja Milana Duričiča. To je že nekaj časa viselo v zraku, piko na i pa sta postavila dva zaporedna poraza, z MIK CM Celje na Ptuju in z Nafto v Lendavi. Dejstvo je, da vodilni v klubu poskušajo rešiti, kar se pred koncem prvenstva rešiti da. Cilj je jasen: beg iz devetega mesta, ki vodi v kvalifikacije za ohranitev prvoligaškega statusa z drugouvrščeno ekipo 2. SNL. V Novi Gorici je ekipo vodil Emil Šterbal, licenco pa je prispeval Boštjan Zemljarič, trener v NŠ Poli Drava Ptuj.
Ptujčani so se iz Nove Gorice želeli vrniti neporaženi. V začetni postavi ni bilo Horvata in Calamanteja, ki sta bila odsotna zaradi kazni rumenih kartonov, v ekipo se je vrnil Zi-lič, od začetka pa je zaigral tudi Kronaveter. Gostje iz Ptuja so zapretili takoj na začetku, ko je s strelom poskušal Bošnjak, vendar je žoga zletela visoko preko vrat. V 13. minuti so domači nogometaši povedli.
Foto: Črtomir Goznik
Abdulrazak Mohammed Ekpoki (HIT Gorica, beli dres) je bil strelec edinega zadetka na sobotni tekmi Gorica - Drava; na fotografiji ga ustavljata Mitja Emeršič in Marko Grižonič (Drava, modri dres).
Z desne strani je v kazenski prostor Drave podal Cvijano-vič, žoga je zraven kapetana Emeršiča prišla do Velikonje, ki jo je podal nekoliko na levo stran. Tam je Prejac obstal, Ek-poki pa je iz drugega poskusa neoviran poslal žogo za hrbet nemočnega Murka. Ptujčani so nato imeli dve priložnosti, ki sta jih zamudila Drevenšek in Zilič; obakrat je domači vratar Simčič strela ubranil.
Že v drugi minuti nadaljevanja srečanja je Drava imela veliko priložnost za izenačenje: iz desne strani je v domači kazenski prostor poslal pred-ložek Radetič, Kelenc je dobro
streljal z glavo, vendar je žoga zadela levi vratnik. V nadaljevanju akcije je žoga prišla do Kmetca, ki pa ni uspel žoge potisniti v mrežo. Sledilo je obdobje rahle terenske pobude domačih nogometašev, ki so veliko streljali z razdalje, vendar niso bili dovolj natančni ali pa je gostujoči vratar Murko uspešno posredoval. Minimalno vodstvo domačinom še ni zagotavljalo končne zmage, tega so se zavedali tudi nogometaši Drave, ki so poskušali na isti način kot domačini, s streli od daleč. Še najbližje zadetku je bil Kelenc, ki je meril pod prečnik, vendar se je do-
Emil Šterbal: »V Novi Gorici nismo igrali slabo in bi lahko z malce sreče pri zaključnih strelih uspeli iztržiti ugodnejši rezultat. Zadetek smo prejeli po naši napaki, saj fantje niso zaprli prostora pred vratarjem Mur-kom, kar smo se dogovorili.«
mači vratar izkazal in ohranil mrežo nedotaknjeno.
Na koncu so se Goričani veselili minimalne zmage, s katero so se prebili na tretje mesto prvenstvene razpredelnice v 1. SNL, Drava pa ob porazu še naprej ostaja deveta.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje
Mini zmaga na 1. tekmi DP
V	nedeljo se je v Kranju odvijala prva tekma letošnjega državnega prvenstva v športnem plezanju, skupno pa je nastopilo več kot 100 tekmovalcev.
V	težavnosti so se pomerili v srednjih in starejših kategorijah. V najbolj zanimivi tekmi članov je pri ženskah prvo mesto osvojila Mina Markovič (AO PD Ptuj, na fotografiji desno), ki je šele po razburljivem superfinalu ugnala Natalijo Gros (AO Kranj), tretje mesto pa je osvojila Katja Vidmar (PK Škofja Loka). Žal na startu zaradi poškodbe nismo videli njene sestre Maje, ki je blestela v lanski sezoni.
»Pred tekmovanjem sem bila dobro pripravljena, zato sem s svojim dosežkom tudi zadovoljna. V super finalu sva z Natalijo plezali moško smer, padla pa sem tik pod vrhom, saj sta mi do vrha smeri manjkala samo še dva opri-jemka,« je po zmagi povedala najboljša ptujska plezalka.
Pri moških sta bila v ospredju Klemen Bečan in Matej Sova, družbo jima je delal Blaž Rant. Slednji si je od vseh tudi najbolj popravil uvrstitev iz kvalifikacij.
UR
Rokomet • 1. A SRL (m, ž):
V Ormožu suverena zmaga Celjanov
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je težko prebijal obrambno vrsto Celjanov.
Jeruzalem Ormož -Celje Pivovarna Laško 20:31 (11:15)
Jeruzalem: Cvetko (9 obramb), Borko; Belšak 3, Korpar 1, Krabonja 1, M. Bezjak 6, Bogadi 1, R. Bezjak, Radujkovič 3, B. Čudič 4 (4), Sok, He-bar, Žuran 1, Potočnjak, Korez, Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Celje PL: A. Čudič, Škof (17 obramb), Rezar (2 obrambi); Muhovec 3, Sulič, Gregorc 2, Gajič, Toskič 4, Špiler, Trivundža 9 (2), Kozlina, Fur-lan, Gorenšek 5, Stojanovič 5, Terzič 1, Kos 2. Trener: Slavko Ivezič
1. A SRL MOŠKI -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 20 :31 (11:15), Cimos Koper - Gorenje 29:25 ( 21:12), Trimo Trebnje - Gold club 30:26 (11:10).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	31	25	3	3	53
2.	CIMOS KOPER	31	24	3	4	51
3.	GORENJE	31	23	2	6	48
4.	TRIMO TREBNJE	31	18	0	13	36
5.	GOLD CLUB	31	15	2	14	32
6.	JERUZALEM ORMOŽ	31	11	2	18	24
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATA 9. KROGA: Knauf Insulation - Slovan 33:28 (18:18), Rudar EVJ Trbovlje - Sviš Pekarne Grosuplje 34:33 (18:16).
1.	PREVENT	28 13 3 12 29
2.	KNAUF INSULATION 29 11 3 15 25
3.	SLOVAN	28 10 4 14 24
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 29 7 6 16 20
5.	SVIŠ P. GROSUPLJE 30 3 2 25 8
Sedemmetrovke: Jeruzalem 5/4; Celje PL 3/2.
Izključitve: Jeruzalem 12; Celje PL 8 minut.
Rdeča kartona: Korpar (25.); Špiler (25.)
Igralec tekme: Gorazd Škof (Celje PL)
Jeruzalem je bil tokrat proti Celjanom daleč od presenečenja, čeprav za trenutne državne prvake niso nastopili Kok-šarov, Sulic, Gajič in Furlan. »Železni Rus« si je tekmo na Hardeku ogledal v civilu, ostali
trio pa je srečanje presedel na klopi. Moštvo Jeruzalema je zaigralo brez vratarja Gregorja Čudiča, ki ima težave s poškodbo ramena, zato je priložnost v golu dobil Cvetko.
Ormožani so držali korak z gosti le do 25. minute, ko so zaostajali za tri zadetke, 8:11. V 49. minuti je prednost Celjanov, ki si tokrat z odgovorno igro niso privoščili spodrsljaja, že znašala 11 zadetkov, 15:26. V 25. minuti je ob posredovanju Korparja v obrambi prišlo do
poškodbe Stojanovica, ki je bil do tega trenutka eden izmed najboljših v dresu pivovarjev. Celjski igralec je bil po 20-mi-nutni zdravniški pomoči prepeljan v ptujsko bolnišnico: po napovedih Srb v celjski vrsti ne bo nared za odločilno tekmo proti Cimosu. Korpar in Špiler, ki je ob poškodbi Stojanovica nešportno odrinil domačega krožnega napadalca, sta ob tem dogodku prejela rdeča kartona. Največ preglavic je igralcem Jeruzalema povzročal
vratar Škof, ki je branil izvrstno ter povsem preprečil novo ormoško presenečenje.
Po zmagi Cimosa nad Gorenjem bo o naslovu državnega prvaka odločala zadnja tekma v Zlatorogu med Celjem in Koprom, ki je pred kratkim prav v Celju že osvojil pokalno lovoriko. Lahko Cimos osvoji še drugi naslov? Varovance Saše Pra-potnika v zadnji tekmi letošnje sezone čaka v soboto ob 20. uri gostovanje pri Gold Clubu.
Uroš Krstič
Zagorje Istrabenz Gorenje - Mercator Tenzor Ptuj 18:38 (9:23)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš 3,
Majcen, Ciora 1, Kikanovič 10, Marin-ček (23 obramb), Mihič 4, Strmšek 7, Levstik 1, Korotaj 1, Ozmec 3, Šeruga, Cvetko 1, Prapotnik 8. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v predzadnjem krogu letošnje sezone gostovale v Zagorju in svojo nalogo opravile po pričakovanjih ter s priigrale petnajsto zmago. Le-ta pomeni potrditev drugega največjega uspeha v zgodovini kluba v samostojni Sloveniji in osvojitev končnega tretjega mesta.
V prvem polčasu je igrala udarna ptujska sedmerica, ki s je priigrala velikih štirinajst zadetkov prednosti. S tem je bilo vse jasno glede končnega zmagovalca. Ptujski trener Nikola Bstrovič je v drugem polčasu poslal v ogenj nekatere kadetinje, ki so upravičile njegovo zaupanje in visoko vodstvo še povečale. Največ
1. SRL (ž)
REZULTATI 21. KROGA: Zagorje Istrabenz Gorenje - Mercator Tenzor Ptuj 18:38 (8:23), Velenje - Burja Škofije 40:22 (21:9), Olimpija PLK - Kočevje Evrocasino 43:32 (19:17), Izola - Krim Mercator 26:47 (13:23), Brežice - Celjske mesnine 23:25 (12 :11), Škofja Loka KSI - Celeia Žalec 27:30 (7:17).
1.	KRIM MERCATOR 21 21 0 0 42
2.	CELJSKE MESNINE 21 17 1 3 35
3.	MERC. TENZOR PTUJ 21 15 2 4 32
4.	OLIMPIJA PLK 21 13 2 6 28
5.	CELEIA ŽALEC 21 14 0 7 28
6.	ŠKOFJA LOKA KSI 21 12 1 8 25
7.	KOČEVJE EVROCASINO 21 9 1 11 19
8.	BREŽICE	21 6 2 13 14
9.	ZAGORJE I. GORENJE 21 5 1 15 11
10.	VELENJE	21 5 1 15 11
11.	BURJA ŠKOFIJE -1 21 2 1 18 4
12.	IZOLA	21 1 0 20 2
zadetkov so tokrat prispevale Kikanovičeva, Prapotnikova in Strmškova.
Zaključno tekmo sezone bodo rokometašice ekipe Mercator Tenzor Ptuj odigrale v soboto ob 19. uri v športni dvorani Center na Ptuju, ko se bodo pomerile z mlado in perspektivno ekipo Olimpije. Vodi jo selektor slovenske ženske reprezentance, ki je očitno izgubil kompas in je edini in izključni krivec, da Slovenije ni na največjih tekmovanjih. Za domačinke bo to priložnost za slovo od uspešne sezone.
Danilo Klajnšek
Nikola Bstrovič - trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj: »V Zagorju smo rutinsko opravili svojo nalogo, ki jo želimo uspešno zaključiti to soboto na Ptuju.«
Nogomet • 2. SNL
Aluminij tokrat učinkovit, Zavrč po porazu spet v breznu
Triglav Gorenjska -Aluminij 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Veselič (23), 0:2 Le-mezovič (51), 0:3 A. Medved (65), 1:3 Stjepanovič (85)
ALUMINIJ: Bratušek, Gašparič (od 47. Purišič), Topolovec, Krajcer, Pavlin, Dugolin, A. Medved, Veselič (od 63. Rotman), Lemezovič (od 78. Vračko), Težački, Stojnič. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so z zmago v Kranju na najboljši možni način hitro pozabili na boleč poraz z Belo krajino. Oba tekmeca sta praktično že izpadla iz borbe za prvi dve mesti, zato so oboji lahko igrali sproščeno. Igra je bila do dvajsete minute enakovredna, nato pa so Kidričani polagoma pričeli prevzemati pobudo. V 23. minuti je Vese-lič izkoristil napako domačega vratarja in svoje moštvo pope-
ljal v vodstvo. Gostje so uspeli zadržati to minimalno prednost do polčasa, pri čemer jim je pomagal tudi domači igralec Mertelj, ki je dobil v 44. minuti drugi rumeni karton in je moral predčasno z igrišča.
Drugi del srečanja je bil popolnoma v znamenju gostov, ki so v 51. minuti povedli z 2:0, strelec je bil Lemezovič. V 65. minuti je Medved dosegel še tretji zadetek za svojo ekipo, s čimer je bilo sanj domačinov o preobratu konec. Sledile so še štiri priložnosti gostov, ki pa
jih žal niso izkoristili. Pet minut pred koncem srečanja so Gorenjci uspeli doseči častni zadetek: po strelu iz kota je bil pred vrati Aluminija najspre-tnejši Stjepanovič.
Danilo Klajnšek
Krško - Zavrč 3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Zorko (43), 2:0 Janu-zovič (53), 2:1 Murko (85), 3:1 Janu-zovič (93).
Zavrč: Golob, Lenart, Letonja, Ristič, Murko, Golob (57. Bajec), Gre-gurič (60. Satler), Čeh, Murat, Ko-
kot, Korez (59. Buzeti). Trener: Miran Emeršič
Nogometašem Zavrča ni uspelo v Krškem osvojiti dragocenih točk, saj so srečanje z neposrednim tekmecem v boju za obstanek izgubili. Kr-čani so jih na lestvici prehiteli, Zavrčane pa poslali v nevarne vode za izpad iz 2. SNL.
V uvodu srečanja so gostje poskušali z napadalno igro in že v 1. minuti srečanja dodobra ogreli dlani odličnega Vezi-roviča. V nadaljevanju so vajeti v svoje roke vzeli domačini,
ki so strpno pletli mrežo okoli vrat Zavrča. V zaključku 1. polčasa je s pravim projektilom zadel domači zvezni igralec Rok Zorko. Tudi v nadaljevanju so Krčani igrali bojevito in napadalno in v 52. minuti je po lepi akciji Drnovška in Beriča zadel Junuzovič, ki je popeljal Krško v vodstvo 2:0. Zavrč je v nadaljevanju prevzel niti igre v svoje vajeti, vendar je nato s tvegano igro dovoljeval domačinom, da so tekmovali, kdo bo zapravil lepšo priložnost za povišanje vodstva. Obveljalo je pravilo, kdor ne da, dobi in Zavrč je ob zaključku srečanja z golom Murka znižal rezultat na 2:1. V času zadnje ofenzive gostov je piko na i iz nasprotnega napada postavil Junuzovič, ki je s
strelom iz neposredne bližine potrdil zmago svoje ekipe.
Zavrčane čakata ta teden dve srečanji na domačem igrišču: v sredo bodo v finalu pokala MNZ Ptuj gostili ekipo Aluminija, v soboto pa v prvenstveni tekmi ekipo Mure 05, ki bo izredno pomembnega značaja in bo že dala delni odgovor o prihodnosti Zavrča v 2. SNL.
Peter Golob
Finale pokala MNZ Ptuj
V sredo, 14. maja, se bosta v finalni tekmi pokala MNZ Ptuj v Zavrču pomerila naša drugoli-gaša, domači Zavrč in Aluminij. Tekma se bo pričela ob 17. uri.
2. SNL			
REZULTATI 24. KROGA: Triglav Gorenjska - Aluminij 1:3 (0:1), Krško - Zavrč 3:1 (1:0), Mura 05 - Zagorje 2:1 (0:1), Bela krajina - Bonifika 1:0 (0:0), Rudar Velenje - Krka 4:1 (1:0).			
1. RUDAR (V)	24 13	4	7 60:28 43
2. BELA KRAJINA	24 12	6	6 39:27 42
3. BONIFIKA	24 11	6	7 39:22 39
4. ALUMINIJ	24 11	5	8 35:23 38
5. TRIGLAV GOR.	24 10	4	10 34:36 34
6. MURA 05	24 9	6	9 26:36 33
7. ZAGORJE	24 8	6	10 41:44 30
8. KRŠKO	24 7	8	9 25:38 29
9.ZAVRČ	24 7	6	11 30:34 27
10. KRKA	24 4	5	15 19:60 17
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Aluminij, rdeči dres) je v Kranju dosegel prvi zadetek za svoje moštvo.
Šahovski kotiček
Društveni turnirji v mesecu maju
V začetku meseca se je nadaljeval ciklus društvenih turnirjev v hi-tropoteznem in pospešenem šahu. Zaradi praznikov je bila udeležba nekoliko manjša.
Na hitropoteznem turnirju, ki se je igral po krožnem Bergerjevem sistemu je zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je drugouvr-ščenega veterana Janka Bohaka prehitel šele ob koncu tekmovanja, medtem ko so ostali najuspešnejši domači hitropotezni igralci Boris Žlender, Viktor Napast in Igor Iljaž tokrat kar precej zaostali.
Rezultati: Danilo Polajžer 9,5 točke, Janko Bohak 9 točk, Boris Žlender in Viktor Napast 7,5 točke, Igor Iljaž 7 točk, Martin Majcenovič 5,5 točke, Ciril Kužner in Ivan Krajnc 5 točk, Silvo Zajc 4 točke.
Po petih turnirjih je v vodstvu Igor Iljaž s 84 (5) točkami pred Borisom Žlendrom z 51 (5) in Dušanom Majcenovičem s 35 (4) točkami.
Na turnirju v pospešenem šahu sta si prvo in drugo mesto razdelila mednarodni mojster Danilo Polajžer in Janko Bohak, ki je tokrat igral kot v mladih letih. Zmagovalec Danilo Polajžer je zasedel prvo mesto zaradi boljšega rezultata po dodatnem kriteriju (sitemu Buchholz), dru-gouvrščenega Janka Bohaka pa je prehitel šele, ko ta v zadnjem krogu ni uspel zmagati.
Rezultati: Danilo Polajžer in Janko Bohak po 5,5 točke, Igor Iljaž 5 točk, Bojan Lubaj in Boris Žlender 4,5 točke, Branko Orešek in Silvo Zajc po 4 točke, Klemen Janžekovič, Ivan Krajnc, Martin Majcenovič, Aleksander Podkrižnik in Martin Skledar po 3,5 točke.
Po petih turnirjih vodi Igor Iljaž s 85 (5) točkami pred Danilom Polaj-žerjem s 73 (4) in Jankom Bohakom z 58(5) točkami. Sledijo: Silvo Zajc 26 (5) točk, Aleksander Podkrižnik 25 (5) točk, Martin Majcenovič 24 (5) točk, Boris Žlender 21 (4) točk in Leon Selišek 21 (5) točk.
Janko Bohak
Tenis • Mladinsko DP
Blaž Rola zmagal v obeh kategorijah
V Kranju je prejšnji teden potekalo državno mladinsko prvenstvo v tenisu, na katerem so nastopili pri moških praktično vsi najbolj ši domači igralci v tej starostni kategoriji. Ptujčan Blaž Rola je z dobrimi igrami spet potrdil svojo nadarjenost; na koncu je turnir zaključil zmagoslavno brez izgubljenega niza. »Vseh pet dvobojev sem povsem kontroliral potek iger, nekoliko bolj razburljivo je bilo le v drugem krogu, ko sem moral z Goršičem v drugem nizu igrati tie-break. Mladi Ljubljančan se je v tem delu dobro upiral, a sem na koncu z dobrim serviranjem uspel zmagati,« je po zmagi povedal Blaž. V pol-finalu in finalu sta bila njegova tekmeca brata Bonin, ki pa sta skupaj osvojila le pet iger.
Podobno je bilo tudi v konkurenci dvojic, kjer je Blaž igral v paru z Ljubljančanom Rokom Kočevarjem - Dešmanom. V treh dvobojih so nasprotniki zbrali skromnih 7 iger.
Zaenkrat zunaj kvalifikacij Pariza
Blaž Rola, ki trenutno zaseda 103. mesto na mladinski lestvici ITF, je trenutno precej oddaljen od nastopa v Parizu, saj so se v kvalifikacije prijavili praktično vsi igralci, ki so uvrščeni pred njim (le trije tega niso storili!). S tem je Blaž na listi čakajočih okoli 15. mesta in lahko le upa na odpovedi v zadnjem trenutku.
Jože Mohorič
Rezultati, posamezno:
1.	krog: Blaž Rola (TK Terme Ptuj) - Matic Zupančič (Benč LJ) 6:1, 6:2
2.	krog: Rola - David Goršič (Slovan Ljubljana) 6:0, 7:6(4) Četrtfinale: Rola - Domen Korelc (Benč, 8) 6:1, 6:3 Polfinale: Rola - Enej Bonin (Koper) 6:1, 6:4
Finale: Rola - Rok Boni (Koper) 6:0, predaja
Dvojice:
Četrfinale: Rola/Kočevar - Dešman - Bajc/Crček (Triglav) 6:0, 6:0 Polfinale: Rola/Kočevar - Dešman - Zupančič/Plesnik (Benč, 4) 6:3, 6:2
Finale: Rola/Kočevar - Dešman - Korelc/Kovačič (Benč, Domžale, 2) 6:1, 6:1
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj) je zanesljivo zmagal na mladinskem državnem prvenstvu v Kranju.
Kolesarstvo • Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Dirka »v napačnem delu« Poljske
Kolesarji Perutnine Ptuj so minuli konec tedna nastopali na 43. dirki na Poljskem. V petih etapah so dosegli tri uvrstitve med deseterico, skupno tretje mesto in majico za najboljšega hribolazca. Najuspešnejši kolesar je bil kapetan Mitja Ma-horič, ki je zaostal le za domačinoma Bartošem Huzarskim in Tomažem Kiendisem ter se drugo leto zapored zavihtel na stopničke (lani je osvojil drugo mesto). Do zadnjega dne je bila v boju za uvrstitev med najboljše tudi preostala sedmerica perutninarjev. Najvišje, na dvanajsto mesto, se je uspelo prebiti Andreju Omulcu. Kristjan Fajt je zmagal v kategoriji gorskih ciljev. »Bili smo boljši od konkurence v vzponih, zato si želimo kakšno večjo vzpetino, vendar jih žal v tem delu Poljske ni, so le griči. Domačini so bili zelo dobro pripravljeni in motivirani, saj je to zanje pomembna preizkušnja. Zelo težko jih je premagati, mi smo več let že zelo blizu. Na koncu moramo biti zadovoljni, saj je bila konkurenca izenačena. Želimo si doseči kakšno etapno zmago, od tega smo bili tokrat malo preveč oddaljeni,« je povedal vodja perutninskega tabora, Srečko Glivar.
Ključna trenutka letošnje dirke sta bila dva. V četrtkovi prvi, s 185,6 kilometra najdaljši in šestimi kategoriziranimi gorskimi cilji najtežji etapi se je že naredila groba selekcija med tekmovalci, ki so še lahko upali na visoko uvrstitev. Eden
Foto: Marjan Kelner
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) se je z dobro vožnjo na kronometru prebil na stopničke za zmagovalce.
izmed najbolj aktivnih ta dan je bil Kristjan Fajt, ki je bil z
različnimi kolesarji v pobegu praktično od starta do cilja. Dvajset kilometrov pred ciljem ga je ujela glavnina, vendar Portorožan ni popustil in je še enkrat ujel pobeg. Tokrat je bil to tisti pravi, ki je zdržal do konca. Ob njem je bil tudi Mitja Mahorič, ki je imel v nogah več moči, zato je on sprintal in osvojil peto mesto. Zmagal je Huzarski, oblekel rumeno majico in je ni slekel vse do cilja v kraju Polkovice na severu države. Sledili sta dve lažji, ravninski etapi, obe sta se zaključili
Foto: Marjan Kelner
Kristijan Fajt (KK Perutnina Ptuj) je zmagal v kategoriji gorskih ciljev.
v skupinskih sprintih. V petek je bil na 160,1 kilometra dolgi progi najboljši Nemec, Andre Schulze, v soboto po prevoženih 183,8 kilometra Poljak, Krištof Jezovski. Ptujčani so upe polagali na Jureta Kocjana, ki se je šele pred kratkim vrnil na tekmovanja po poškodbi. Prvič se je Ljubljančan v borbi za položaj dober kilometer pred ciljem zapletel. Ob padcu kolesarja pred njim je moral močno zavirati, pri tem je izgubil hitrost, s tem pa ostal zunaj boja za visoka mesta. Drugič, v kraju Javor, je bil bolj uspešen in je osvojil peto mesto.
Odločitev o končnem zmagovalcu je padla šele zadnji dan. Kolesarji so vozili dve etapi. Dopoldne je na 25,8 kilometra dolgem kronometru slavil zmagovalec iz preteklih dveh let Poljak Tomaž Kiendis. A za končno slavje to ni bilo dovolj, drugo mesto si je le s štirimi sekundami zaostanka privozila rumena majica, Hu-zarski. V skupnem seštevku je Kiendis še vedno zaostajal 41 sekund, ga je pa dobra vožnja (pred kronometrom je bil šele petnajsti) povzdignila na drugo. Odlično je odpeljal tudi Mahorič, ki je z 41 sekundami zaostanka za Kiendisem zabeležil peti čas, v skupnem se-
števku pa se je povzel z osmega na tretje mesto. V popoldanski zaključni etapi do sprememb ni prišlo. V sprintu glavnine je zmagal Nemec Clemens Ra-dochla. Od perutninarjev je bil Kocjan uvrščen na deveto mesto, vsi najboljši pa so ciljno črto prečkali v času zmagovalca. »Dirka ni bila tako težka, vsaj po profilu ne. Na klance smo imeli še nekaj rezerve, po ravnih delih pa so Poljaki dobro kontrolirali razplet. S kronometrom sem zadovoljen, saj sem precej izboljšal vožnjo od lanskega leta. Mislim, da se je na koncu kar dobro izšlo. Žal mi je le prve etape, ko sem imel možnost za zmago, ampak sem prehitro pričel sprintati in so me štirje kolesarji prehiteli,« je povedal kapetan perutninar-jev. Potrditev dobrih voženj na vzponih je bila oranžna majica Kristjana Fajta. Po dveh dneh boja s Čehom Kozubekom mu je uspelo prevzeti primat, ki ga zadnji dan ni mogel več izgubiti. Ptujčani so bili do zadnjega dne najboljši v ekipnem seštevku, a so se po boljšem kronometru domačega moštva CCC Polsat Polkovice na koncu morali zadovoljiti z drugim mestom.
Uroš Gramc
Strelstvo • GP Liberation Plzen:
Odličen nastop Boštjana Simoniča v obeh disciplinah
Od četrtka do nedelje je v češkem Plznu potekal tradicionalni mednarodni turnir v streljanju z zračnim in MK-orož-jem, s številčno in kakovostno udeležbo najboljših evropskih in svetovnih strelcev, med njimi tudi del ekipe slovenske reprezentance. Med člani izbrane vrste, ki je zastopala Slovenijo, je bil tudi kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je na turnirju nastopal v obeh paradnih disciplinah, z zračno pištolo in MK-pištolo proste izbire. Najprej je Boštjan v četrtek streljal z zračno pištolo, s katero je dosegel odličnih 575 krogov in osvojil 27. mesto. Po serijah je dosegel 99, 98, 93, 99, 94 in 92 krogov, kar kaže na to, da je začel fenomenalno (po prvih dveh serijah je bil na 2. mestu med 109 strelci!) in čez celotno tekmo dostojno
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor (prvi z desne)
pariral najboljšim za preboj koncu »glava« ni zdržala velike v finalno streljanje najboljše psihološke obremenitve in s osmerice! Vendar ravno na serijo 92 krogov je ostal izven
finala na še vedno dobrem 27. mestu. Za finalno streljanje je bilo treba doseči 579 krogov, zmagal pa je Švicar Lukas Grunder s 586 krogi.
Po dobrih pripravah na Plzen in odlični domači izbirni tekmi z MK-pištolo proste izbire, kjer je Boštjan v Ljubljani dosegel 552 krogov, si je obetal dober nastop tudi v tej disciplini. Ker je domače tekme s šibko konkurenco domačih strelcev vedno lažje streljati kot v tujini, kjer se več kot 100 strelcev bori za odličja (od tega ima realno gledano vsaj 30 strelcev potencial zmagati), nismo pričakovali, da bo Boštjan uspel ponoviti tako visok rezultat. Dober mednarodni nastop s pištolo proste izbire pa predstavljajo že rezultati nad 540 krogov, kar v povprečju pomeni vsaj devetica za vsak strel.
Tudi v tej disciplini nas Boštjan ni razočaral, saj je dosegel 541 krogov in osvojil 28. mesto. Po serijah je dosegel 92, 88, 93, 90, 88 in 90 krogov. Za finale je bilo potrebno ustreliti tistih magičnih 552 krogov iz Ljubljane. Zmagal je Čeh Karel Bo-ruvka s 564 krogi.
Sezona z MK-orožjem se je šele prav začela in možnosti za dokazovanje dobre pripravlje-
nosti bo še precej. Mednarodni nastopi slovenskih strelcev se bodo v prihodnjih dneh nadaljevali z dvema zaporednima tekmama svetovnega pokala v Munchnu (15. 5.) in Milanu (22. 5.), kamor bo odpotoval tudi drugi del slovenske reprezentance, med njimi tudi Ptuj-čanka Majda Raušl.
Simeon Gonc
Boštjan Simonič: »Z obema nastopoma v Plznu sem zelo zadovoljen. Na zračni pištoli sicer nisem izkoristil enkratne priložnosti, ki se mi je ponudila po prvih štirih serijah in sem s slabšima zadnjima dvema zapravil odlično izhodišče za finale. Kljub vsemu sem vesel, da mi je uspel tak rezultat, ki je pomenil tudi dobro uvrstitev. Pri MK pištoli proste izbire so nam ponagajali vremenski pogoji, saj je pihal močan veter. Sam sem preveč pozornosti posvečal temu, da sem lovil brezvetrje. Kot se je kasneje pokazalo, sem zaradi tega zanemarjal nekatere osnovne strelske prvine. V takih pogojih sem streljal prvič in se v njih nisem najbolj znašel. Na prihajajočih tekmah za svetovni pokal si želim popraviti nekatere napake in še izboljšati dosežene rezultate, predvsem z MK pištolo.«
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Učinkovit krog v Štajerski ligi
3. SNL - vzhod: Stojnčani neporaže-ni iz Šmartnega
REZULTATI 23. KROGA: Malečnik - MU Šentjur 3:0, Paloma - Pohorje 3:2, Roma - Črenšovci 1:5, Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej 1:1, Dravi-nja - Koroška Dravograd 0:0, Trgovine Jager - Odranci 1:3, Šmartno 1928 - Stojnci 1:1.
1.	MU ŠENTJUR 23 15 3 5 50:21 48
2.	ŠMARTNO 1928 23 12 5 6 41:37 41
3.	DRAVOGRAD 23 10 6 7 50:29 36
4.	TEHNO. VERŽEJ 23 9 8 6 46:29 35
5.	ČRENŠOVCI 23 10 5 8 40:32 35
6.	TRGOV. JAGER 23 10 5 8 39:35 35
7.	MALEČNIK 23 10 5 8 35:32 35
8.	ODRANCI 23 9 7 7 31:32 34
9.	DRAVINJA 23 8 9 6 37:31 33
10.	STOJNCI	23	7	9 7	34:31	30
11.	PALOMA	23	8	5 10	29:38	27
12.	KOV. ŠTORE 23	6	9 8	44:40	27
13.	ROMA	23	3	4 16	24:69	13
14.	POHORJE	23	3	2 18	20:64	11
V 23. krogu 3. SNL - vzhod so nogometaši vodečega Šentjurja ponovno izgubili, tokrat v Malečniku, kjer jim je dva zadetka "podaril" nekdanji slovenski reprezentant Marinko Galič. Zato pa svoje priložnosti, da še zmanjšajo razliko pred zadnjimi tremi krogi na samo pet točk, niso izkoristili nogometaši Šmartnega, ki so proti Stojncem remizirali. Gostje so že na začetku šokirali gledalce, ko so v tretji minuti povedli. Na izenačenje se ni dolgo čakalo in je sledilo v 24. minuti, ko so domačini postavili končni rezultat srečanja. Seveda je ta točka pomembnejša za nogometaše Stojncev, ki so v vedno bolj varnih vodah.
Črenšovci so po pričakovanjih slavili proti Romi, "trgovci" iz Šmarja pri Jelšah pa so nepričakovano gladko klonili doma proti Odrancem; s tem jim je po vodi splavala priložnost, da bi se zavihteli na tretje mesto. Paloma iz Sladkega Vrha je s težavo ugnala zadnjeuvrščeno Pohorje iz Ruš, ekipo, ki bo v naslednji sezoni igrala v Štajerski ligi.
ŠMARTNO 1928 - STOJNCI 1:1 (1:1)
Strelca: 0:1 Topolovec (3), 1:1 Plesnik (24)
STOJNCI: Starčič, Milošič, Rižnar, Mlinarič, Janžekovič, Rumež, Topolovec, Habrun (od 87. Pernek), Žnida-rič, Klinger, Fridauer (od 55. Gaiser). Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga: v tem krogu je bilo doseženih 38 zadetkov
REZULTATI 23. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Železničar 6:0, Ho-lermuos Ormož - Zreče 3:2, Partizan Fram - Oplotnica 7:2, Šentilj Jare-nina - Gerečja vas Unukšped 1:1, Šoštanj - GIC Gradnje Rogaška 3:3, Mons Claudius - Podvinci 3:1, Simer šampion - Peca 4:2
1.	SIMER ŠAMP. 23 18 3	2	72:31	57
2.	MONS CLAUD. 23 16 2	5	56:33	50
3.	GEREČJA VAS U. 23 14	3	6	63:31	45
4.	HOLER. ORMOŽ 23 13	3	7	59:44	42
5.	ŠOŠTANJ 23 12	5	6	51:29	41
6.	ZREČE 23 11 2	10	45:35	35
7.	PARTIZAN FRAM 23 11 1	11	43:33	34
8.	A. E. BISTRICA 23 10 3	10	47:45	33
9.	PODVINCI 23 10 2	11	46:47	32
10.	PECA 23	8	1	14	38:51	25
11.	GIC ROGAŠKA 23	7	4	12	38:57	25
12.	ŠENTILJ - JAR. 23	6	4	13	29:54	22
13.	ŽELEZNIČAR 23	6	0	17	29:76	18
14.	OPLOTNICA 23	2	1	20	22:72	7
Tudi v Štajerski ligi se prvenstvo bliža koncu, igre in rezultati pa so temu primerni. V tem igralnem dnevu je bilo doseženih kar 38 zadetkov, kar je povprečno nekaj več kot pet na tekmo! Na vrhu je praktično vse jasno, saj imajo Celjani sedem točk
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi izgubljajo boj za 2. mesto v Štajerski ligi.
prednosti pred najbližjimi zasledovalci in ne bi smeli imeti težav glede uvrstitve v 3. SNL - vzhod.
V tem krogu so Bistričani "povozili" mariborski Železničar, ki mu ni več rešitve in bo moral v naslednji sezoni igrati v nižjem rangu, podobno kot Oplotnica. Odprto ostaja le še vprašanje o tretji ekipi, ki bo izpadla.
Nogometaši Ormoža so tesno premagali Zreče, Podvinčani pa so v Rogatcu izgubili proti Mons Claudiusu. Nogometaši iz Gerečje vasi so remizirali v gosteh pri Šentilju Jarenini. S tem izgubljajo borbo za drugo mesto, na katerem so bili precej časa, tesno za petami vodilni ekipi.
MONS CLAUDIUS -PODVINCI 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Firer (13), 2:0 Peer (23), 2:1 Toplak (65), 3:1 Zdovc (90) PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Plohl (od 59. Čeh), Makovec, Kralj, Lah, Strgar, Belšak, D. Petrovič, R. Petrovič, Toplak. Trener: Slavko Petrovič.
1. liga MNZ Ptuj: Bukovci spet v vodstvu
REZULTATI 19. KROGA: Cirkulane - Središče 0:0, Hajdina - Videm 0:0, Boč - Dornava 1:1, Apače - Rogoz-nica 1:1, Bukovci - Zgornja Polskava 3:1, Skorba - Gorišnica 2:4.
1.	BUKOVCI	19	11	3	5	39:19	36
2.	BOČ	19	10	5	4	32:24	35
3.	HAJDINA	19	10	3	8	42:30	33
4.	VIDEM	19	8	7	4	43:29	31
5.	APAČE	19	8	6	5	34:23	30
6.	GORIŠNICA	19	9	3	7	37:39	30
7.	DORNAVA	19	7	8	4	35:20	29
8.	SREDIŠČE	19	7	5	7	32:30	26
9.	ROGOZNICA	19	5	8	6	27:34	23
10.	CIRKULANE 19 4 5 10 28:37 17
11.	SKORBA 19 2 6 11 27:55 12
12.	ZG. POLSK. -1 19 2 3 14 22:58 8 BOČ - DORNAVA 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Serdinšek (31), 1:1
Sagadin (36)
BUKOVCI - ZGORNJA POLSKAVA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Antolič (8), 2:0 Strelec (51), 2:1 Klajderič (62), 3:1 Antolič (67) SKORBA - GORIŠNICA 2:4 (1:1) STRELCI: 0:1 Šegula (14), 1:1 Bratkovč (43), 2:1 Horvat (48), 2:2 Majerič (63), 2:3 Šegula (66), 2:4 Šegula (68) APAČE - ROGOZNICA 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Kukovec (39), 1:1 Zajc (41)
2. liga MNZ Ptuj: preobrat Grajene
REZULTATI 15. KROGA: Slovenja vas - Markovci 3:4, Lovrenc - Pra-
gersko 1:5, Podlehnik - Spodnja Polskava 0:1, Hajdoše - Tržec 0:2, Leskovec - Grajena 2:3.
1.	PRAGERSKO	15	14	1	0 63:8	43
2.	MARKOVCI	15	8	3	4	36:16	27
3.	HAJDOŠE	15	7	2	6 33:29	23
4.	TRŽEC	15	6	4	5	33:31	22
5.	LESKOVEC	15	5	3	7	29:38	18
6.	GRAJENA	15	5	3	7	32:48	18
7.	SP. POLSKAVA	15	5	3	7	16:32	18
8.	SLOVENJA VAS	15	4	4	7	20:37	16
9.	LOVRENC	15	4	2	9	18:27	14
10.	PODLEHNIK 15 4 1 10 10:24 13
SLOVENJA VAS - MARKOVCI 3:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Šmintič (20), 1:1 Kukovec (38), 1:2 Janžekovič ( 67), 1:3 Kukovec (73), 1:4 Šmigoc (83), 2:4 Matjašič (87), 3:4 Zupanič (90)
PODLEHNIK - SPODNJA POLSKAVA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Železnik (9. avto-gol)
LOVRENC - PRAGERSKO 1:5
(0:3)
STRELCI: 0:1 Krajnčič (5), 0:2 Žo-lek (35), 0:3 Krajnčič (40), 1:3 Kozel (63), 1:4 Rudolf (66), 1:5 Žolek (86) LESKOVEC - GRAJENA 2:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Horvat (1), 2:0 Merc (50), 2:1 Jakolič (57), 2:2 Jakolič (59), 2:3 Petek (83)
HAJDOŠE - TRŽEC 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Sitar (7), 0:2 Krajnc (20)
Veteranski ligi:
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 16. KROGA: Dornava
-	Stojnci 1:2, Videm - Ormož 7:3, Tr-žec - Leskovec 2:1, Gorišnica - Grajena 1:1, Podvinci - Markovci 2:2.
1.	VIDEM	16	11	3	2	48:27	36
2.	GORIŠNICA	16	9	7	0	37:13	34
3.	PODVINCI	16	7	4	5	28:20	25
4.	STOJNCI	16	8	1	7	35:33	25
5.	GRAJENA	16	7	4	5	25:28	25
6.	MARKOVCI	16	6	5	5	27:33	23
7.	ORMOŽ	16	5	5	6	22:28	20
8.	TRŽEC	16	4	3	9	22:33	15
9.	DORNAVA	16	2	3	11	19:36	9
10.	LESKOVEC 16 1 5 10 14:27 8
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 16. KROGA: Apače
-	Lovrenc 3:2, Prepolje - Skorba 3.2, Boč - Pragersko 1:3, Zgornja Polskava - Hajdina 3:1, Polskava
-	Podlehnik 2:1.
1. PRAGERSKO	16 12	1	3	53:15	37
2. HAJDINA	16 12	0	4	48:18	36
3. ZG. POLSKAVA	16 10	2	4	42:28	32
4. SKORBA	16 10	1	5	49:27	31
5. POLSKAVA	16 8	2	6	33:27	26
6. BOČ	16 7	2	7	43:34	23
7. PREPOLJE	16 7	1	8	34:49	22
8. APAČE	16 5	1	10	27:42	16
9. PODLEHNIK	16 1	2	13	12:86	5
10.LOVRENC	16 0	4	12	15:47	4
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL - končnica
Več sreče prihodnje leto!
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave bodo tudi v naslednji sezoni igrali v 2. SRL.
Z osmim krogom končnice v 2. SRL ligi, za uvrstitev od prvega do osmega mesta, se je končalo tekmovanje v tej konkurenci, kjer so skorajda vse ekipe gojile ambicije po napredovanju. Na koncu se je končalo po pričakovanjih, saj sta ekipi Šmartno 99 in Alples Železniki osvojili prvi dve mesti ter s tem postali novi članici 1. B SRL, ekipa Grča Kočevje pa je z osvojitvijo tretjega mesta pridobila možnost dodatnih kvalifikacij za napredovanje v višji rang - pomerili se bodo z ekipo Dol TKI Hrastnik, ki je bila v 1. B SRL enajsta. Ta možnost se je tema ekipama ponudila zaradi izstopa prvoligaša iz Nove Gorice od nadaljnjega tekmovanja.
Svoje načrte so imeli pred končnico tudi rokometaši ptujske Drave, ki so ciljali vsaj na tretje mesto, kar pa jim žal ni uspelo. Tako bomo tudi v naslednji sezoni gledali derbije Drave Ptuj in Velike Nedelje v drugoliga-ški konkurenci.
MRK Ptuj - RK Grča Kočevje 38:31 (19:17)
Ptuj: Marjanovič, Dogoša, Kelenc 3, Mesarec 3, Halilovič 13 (2), Petraš 2, Luskovič 1, Bračič 5, Predikaka 1, Kafel 3 (1), Ferk 1, Kokol 5, Galanič, Pučko, Bedenik. Trener: M. Valenko.
Gledalci so tudi tokrat videli zanimivo in borbeno igro obeh ekip, kljub temu da ni odločala o ničemer, saj so Ptujčani dokaj nesrečno izgubili srečanje v Kočevju; z zmago bi še ostali v boju za napredovanje.
Po uvodnih minutah izenačene igre so pobudo prevzeli domačini, ki so si priigrali prednost štirih zadetkov, a je borbenim gostom uspelo rezultat do odmora znižati. V nadaljevanju so gostitelji z uspešnimi protinapadi vodstvo višali, tu je prednjačil nezadržni Halilovič. Spodbudno je, da pri domačinih zadetke lahko dosegajo vsi rokometaši, svoje pa sta
Nogomet • 1. SŽNL
V zadnjih minutah izpustile zmago iz rok
REZULTATI 17. KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Olimpija 1:2 (0:0), Maribor
-	Senožeti Škale 0:0, Slovenj Gradec
-	Pomurje 1:7, Velesovo - Krka 0:2.
1.	KRKA	17	16	1	0 119:4	49
2.	POMURJE	17	13	1	3 94:16	40
3.	VELESOVO	17	10	1	6 51:20	31
4.	SLOV. GRADEC	17	7	2	8 74:43	23
5.	OLIMPIJA	17	7	1	9 32:46	22
6.	SENOŽETI ŠK.	17	5	1	11 36:59	16
7.	MARIBOR	17	3	2	12 16:120	11
8.	LJUDSKI VRT	17	2	1	14 19:133	7
ŽNK Ljudski vrt -Olimpija 1:2 (0:0)
STRELKE: 1:0 Nina Cafuta (75), 1:1 Nataša Petrovič (88), 1:2 Mojca Murič (89)
ŽNK LJUDSKI VRT: Alenka Murko, Daša Grdina (od 73. Klavdija Lju-bec), Maja Skaza, Nina Pihler, Maja Koren, Urška Arnuš, Mateja Arnuš, Katja Nežmah, Martina Potrč, Teja Šmintič (od 59. Karin Matjašič), Nina Cafuta. Trener: Miran Zorčič.
Mlade ptujske nogometašice so v
nedeljskem srečanju nesrečno izgubile z ljubljansko Olimpijo. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, čeprav so bile bližje vodstvu domačinke.
V drugem polčasu pa jim je končno uspelo zadeti v 75. minuti. Zmaga
ali vsaj točka se jim je nasmihala do zadnjih dveh minut. Žal so v samem finišu gostje iz Ljubljane dvakrat zadele in srečno ter spretno odnesle iz Ptuja vse tri točke.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD - končnica
REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Grča Kočevje 38:31, Kranj - Velika Nedelja 27:24, Šmartno 99 - Alples Železniki 29:25, Sevnica - Duplje Tržič 35:21.
1.	ŠMARTNO 99 8 7 1 0 27
2.	ALPLES ŽELEZNIKI 8 5 0 3 19
3.	GRČA KOČEVJE 8 5 0 3 16
4.	KRANJ	8 4 1 3 14
5.	DRAVA PTUJ 8 3 1 4 13
6.	SEVNICA	8 3 0 5 8
7.	VELIKA NEDELJA 8 2 0 6 8
8.	DUPLJE-TRŽIČ 8 116 7
Trener Drave Marjan Valen-
ko: "Spodbudno se je pričelo na pokalni tekmi proti Kopru, toda žal je bilo v celotni tekmovalni sezoni močno čutiti poškodbe treh ključnih igralcev; ekipa tako ni mogla pokazati svoje prave vrednosti. V drugem delu tekmovanja za končno uvrstitev nam žal in uspelo posebej v višji razred tekmovanja, nekajkrat tudi sreča ni bila na naši strani. Ekipa ima danes zrelejše jedro in izkušnje za novo sezono, vzpodbudno pa je tudi večje razumevanje vodstva, na čelu s predsednikom. V igralskem kadru je 'klop' precej daljša, ekipa dozoreva in čas do nove sezone je potrebno maksimalno izkoristiti za napredek. Ptuju je potrebno povrniti slavo moškega rokometa!"
Foto: Črtomir Goznik
Članice ŽNK Ljudski vrt so imele v 17. krogu imenitno priložnost za zmago.
dodala z odličnimi obrambami vratarja Marjanovič in Dogša.
anc, dk
Kranj - Velika Nedelja 27:24 (17:10)
V. Nedelja: Kovačec, Preac; Kvar 1, Cimerman 2, Meško 4, Orešnik 1, Hanželič 1, T. Kaučič, Bezjak 2, Ve-selko 3, Kneževič, M. Kaučič, Venta 4 (4), Tušak 1, Kumer 5, Munda. Trener: Samo Trofenik
Velika Nedelja je z gostovanjem v Kranju končala sezono 2007/8. V končnici 2. lige je Nedeljčanom ob šestih porazih uspelo dvakrat zmagati, kar je zadostovalo za končno sedmo mesto v 2. ligi (če natančneje preštejemo vse ekipe v slovenskih ligah, je to 30. mesto v državi).
V Kranju so varovanci Sama Tro-fenika odigrali slab prvi polčas in gostitelji so si do odmora priigral kar sedem golov prednosti, 17:10. V 2. polčasu, ki je bil precej boljši od prvega, so priložnost dobili vsi igralci; Nedeljčani so ta del dobili z izidom 14:10, kar je bilo dovolj le za zmanjšanje poraza. Kranj je ob koncu že vodil s 26:18, dober zaključek tekme pa je Veliki Nedelji omogočil ublažitev poraza. Po dolgem času se je po poškodbi ekipi pridružil Venta, ki je mrežo nasprotnika zadel štirikrat. Prvi strelec gostov je bil s petimi goli izkušeni Kumer, ki v klubu opravlja tudi nalogo predsednika kluba. Sezona bo Nedeljčanom ostala v spominu po številnih poškodbah igralcev. Dobro za prihodnost rokometa pri Veliki Nedelji pa je podeljena lepa minutaža mladim igralcem, ki niso razočarali.
UK
Namizni tenis • Mlad. DP
Štiri medalje za Ptujčane, ena zlata
V soboto in nedeljo je v Murski Soboti potekalo posamično mladinsko državno prvenstvo. Tokrat so Ptujčani domov prinesli kar štiri medalje.
Vesna Rojko je v mešanih dvojicah z Maticem Slodejem iz Mute postala državna prvakinja. V finalu sta z rezultatom 3:2 ugnala prva nosilca Jana Ži-brata (Sobota) in Vlono Malo-ku (Merkur). Ivana Zera se je s Gorazdom Horvatom (Kema) uvrstila v četrtfinale, kjer sta izgubila z dvojico Žibrat/Maloku 1:3. Pred tem sta v osmini finala premagala Polono Belavič in Patrika Rosca (Tempo), s katerima sta izgubila Luka Krušič in Tjaša Jerkič (Isa).
Vesna je bila uspešna še v dvojicah z Ivano Zera, kjer sta osvojili srebrno kolajno. V finalu sta izgubili z Manco Fajmut (Fužinar) in Kristin Fatorič (Arrigoni) 0:3. Vsi trije seti so
se končali s tesnim izidom 9:11. V isti konkurenci sta Polona Belavič in Tjaša Jerkič (Isa) osvojili bronasto medaljo. V pofinalu sta se srečali s parom Rojko/Zera in izgubili 0:3. Dvojici Domen Ovčar/Alen Ber ter Luka Krušič/Tim Zajec (Mela-min) sta se prebili do osmine finala.
Med posamezniki je bila Ivana Zera druga. V finalu se je pomerila z Manco Fajmut in izgubila 0:3. Vesna Rojko in Polona Belavič sta izpadli v osmini finala z igralkama iz Logatca: Sanjo Smiljanič in Ano Verdinek. Pri mladincih se je v finalni del uvrstil Luka Krušič in nato v drugem kolu izpadel z Dominikom Mačkom (Sobota). Domen Ovčar in Alen Ber se nista uspela uvrstiti v finalni del.
Danilo Klajnšek
Matic Slodej in Vesna Rojko - zmagovalca med dvojicami
Rokomet • RŠ Ptuj
Mlajši dečki B zaključili sezono
Mlajši dečki B so se pod vodstvom trenerja Maksa Žurana udeležili zaključnega turnirja v Hrpeljah. Tam so se enakovredno kosali z vrstniki iz Preventa in Gold cluba, a obakrat izgubili z golom razlike. Za spoznanje več športne sreče so imeli z ekipo Ribnice, ki so jo gladko premagali. Žal je bila to edina tekma, ki so jo zmagali, s čimer
so osvojili končno 8. mesto v državi.
Rezultati:
Prevent - MRK ŠD RŠ Ptuj 12:11 (5:8), Gold club - Ribnica 19:20 (7:9), MRK ŠD RŠ Ptuj - Ribnica 18:13 (11:7), Prevent - Gold club 11:14 (6:7), Ribnica - Prevent 24:10 (12:3), Gold club - MRK ŠD RŠ Ptuj 17:16 (8:5).
UR
Planinski kotiček
3. pohod Cez Goro k županu
PD Hajdina organizira 3. pohod Čez Goro k županu občine Hajdina, ki bo v soboto, 17. maja. Udeleženci se zberejo ob 14.30 pred Občino Hajdina. Organizatorji sprejemajo prijave do petka, 16. maja, na telefonske številke 041/326-915, 041/515-029 in 041/490-512.
Ptuj • Šport Špas - dan druženja treh generacij
Vrteški Špas eden močnejših
■ Vbi
Na Ptuju se je v prireditev Šport Špas - dan druženja treh generacij, ki sovpada tudi s svetovnim dnevom hoje, udeležilo 315 udeležencev. Organizator je bil Vrtec Ptuj, ki je udeležence pozdravil na dvorišču vrtca Narcisa v Raičevi ulici 12.
Šport Špas je prireditev namenil druženju treh generacij, otrokom, njihovim staršem, babicam in dedkom. Prireditev ni namenjena samo negovanju vrednot medgeneracijskega sodelovanja, temveč ima tudi humanitarno noto preko zbiranja odpadnega papirja, skozi to pa tudi prispeva k ohranitvi okolja in varovanju zdravja. Sobotna prireditev je potekala na kar 84 lokacijah po Sloveniji, na katerih se je skupaj zbralo več kot 30 tisoč udeležencev. Vabilu za sodelovanje se je odzvalo več kot 90 vrtcev, šol, društev upokojencev in zdravstvenih domov iz cele Slovenije. Na vsakem od prireditvenih prostorov se je prireditev pričela s pohodom treh generacij. Vsak udeleženec pa je prinesel s seboj tudi kilogram papirja. Ptujski pohodniki so od vrtca Narcisa šli na grad, po lesenih stopnicah do Prešernove ulice proti tržnici, mimo Upravne enote Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka, po Tihi poti ob potoku Grajena, mimo Gimnazije in po Maistrovi ulici nazaj do vrt-
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju se je v prireditev Šport Špas - dan druženja treh generacij vključilo 315 udeležencev, otrok, mamic in očetov, babic in dedkov, vnukinj, vnukov.
ca Narcisa. Pohodnikom so se pridružili tudi planinci, ki so se od ostalih pohodnikov ločili in krenili proti Panorami. Po vrnitvi na izhodišče prireditve so si udeleženci lahko izmerili krvni tlak in srčni utrip, merila ga je zdravstvena tehnica Nataša Kraner. Druženje pa se je nadaljevalo s športnimi in družabnimi igrami ter kvizom.
Simbolična darila so podelili najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu ter najštevilčnejši družini, ki se je udeležila prireditve. Nagrade so podelili tudi zmagovalcem kviza. Najmlajša udeleženka je bila Mihaela Vol-gemut, rojena 3. 2. 2008, najstarejša Marija Šoštarič, rojena 27. julija leta 1932, najštevilčnejša družina, ki se je udeležila prire-
Triatlon • 7. ptujski triatlon
Slavila Seme in Oražmova
V	nedeljo se je s triatlonom v ptujskih Termah pričela sezona tega napornega športa v Sloveniji. Nastopilo je 270 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki so se pomerili na različno dolgih progah v skupno tridesetih kategorijah. Dopoldne so se najmlajši pomerili v kombinaciji plavanja in teka, disciplini poimenovani akvatlon. Sledil je super sprint triatlon ter sprint triatlon na najdaljši razdalji. V najbolj zahtevni disciplini so morali tekmovalci preplavati 750 metrov, 20 kilometrov prekolesariti in 5 kilometrov preteči.
V	odsotnosti lanskih zmagovalcev (Mateja Šimic je na porodniškem dopustu, Bojana Cebina pa po nastopu na tekmi svetovnega pokala v Turčiji prav tako ni bilo na startu) sta slavila Uroš Seme (TK Mamut) in Monika Oražem (Inles Riko Ribnica). Med moškimi je drugo mesto osvojil David Pleše
(TK Ljubljana), tretje Peter Benčina (Inles Riko Ribnica). Pri ženskah je bila druga Hrvatica Daria Pletikapa, tretja pa Avstrijka Sabine Greipel.
Seme je do uvodne zmage v sezoni prišel v zadnji disciplini. Iz bazena je prišel skupaj z Ribničanom Albertom Pela-jem ter Krčanom Jaroslavom Kovačičem, ki sta mu delala družbo tudi na kolesu. Že v
uvodu tekaškega dela pa je Seme prestavil v višjo prestavo in si zagotovil zmago, medtem ko je Kovačič zdrsnil na četrto mesto, Pelaj pa še mesto nižje. Iz prve zasledovalne skupine po kolesarskem delu se je do drugega mesta s prvim časom teka prebil Pleše, Benčina pa s petim časom na tretje mesto. »Plaval sem slabo, slabše, kot sem pričakoval, pa vendar mi je uspelo priti iz vode povsem v ospredju. Na kolesu smo dobro sodelovali in ohranili razliko do zasledovalcev, ki ni bila velika. Mislim, da je tekmo odločil visok ritem. Ves čas nismo niti malo popuščali, kar mi je
Foto: Uroš Gramc
Uroš Seme (TK Mamut), zmagovalec med člani.
V super sprint triatlonu (na polovični razdalji sprint triatlona) je zmagal Domen Hribar (Pos Elektronček), drugo mesto je osvojil Aljaž Andoljšek (Inles Riko Ribnica), tretje pa Matija Krivec (Swibir). Med dekleti so prva tri mesta osvojile Ribni-čanke: Nika Kožar, Eva Troha in Maruša Andoljšek
ditve pa je bila družina Kokol -Skaza, na kvizu je zmagala družina Jakomini - Fajfarič.
V Vrtcu Ptuj so izredno zadovoljni, da se jim je na prvi prireditvi Šport Špasa - dnevu druženja treh generacij za zdravje in humanost pridružilo toliko udeležencev.
MG
odgovarjalo. Veseli me, da sem tako dobro pripravljen, čeprav še imam precej rezerve. To je dober znak pred tekmo evropskega pokala, ki me čaka čez dva tedna,« je po prihodu v cilj povedal Seme.
Oražmova je odsotnost Ši-miceve dobro izkoristila in do zmage prišla na precej lažji način. Šele 15-letna Ribničanka je iz bazena stopila z odličnim časom po manj kot desetih minutah plavanja sočasno s Krčanko Nino Mandl. Vendar na kolesu slednja ni bila kos mladinki, ki je vrtela pedala s hitrostjo, ki se je ne bi sramovala niti večina moških. 20 kilometrov dolgo progo je prekolesarila s povprečno hitrostjo več kot 42 kilometrov na uro, veliko prednost pred prvo zasledovalko pa je do cilja zlahka ohranila. »Lani sem zmagala v krajšem super sprint triatlonu. Takšen rezultat sem pričakovala, saj tekmice dobro poznam. Na kolesu sem se le držala moške skupine in brez večjih težav prišla prva v cilj,« je povedala Monika Oražem.
Ptujski triatlonci, od letos prvič združeni, so nastopili kot člani triatlonske sekcije pri tekaškem klubu Ptuju, ki je tudi organizator tekmovanja. Najbolje je nastop uspel Branimir-ju Komelu, ki je tekmovanje končal na 40. mestu, z enajst-minutnim zaostankom za zmagovalcem. V kategoriji veterani II. je Komel osvojil tretje mesto. Drugo medaljo za domače tekmovalce je osvojil Rado Ačimovič, ki je v cilj pritekel slabi dve minuti za Komelom, v kategoriji veteranov III. pa je dosegel drugo mesto. Še kakšno medaljo bi mu lahko okrog vratu obesili za organizacijo tekmovanja, saj je Ačimovič v prvi vrsti vodja tekmovanja.
Uroš Gramc
Območna služba Ptuj
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTERJI ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI, SODELAVCI PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ - M/Ž; monterji začetniki ali izkušeni, sodelavci pri montaži montažnih hiš - podjetje: Respect GMBH,kraj dela: Slovenija, tujina, področje dela: tehnične storitve proizvodnja gradbeništvo, arhitektura, geodezija, zahtevana izobrazba: V. IV., pričakovane izkušnje: 0-1 LET, določen čas 3 mesece, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol.net. VOZNIK, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA
-	M/Ž; prevozi v domačem in mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C,E kategorije. HORVAT JANEZ S.P.- AVTO-PREVOZNIŠTVO, SPUHLJA 98, 2250 PTUJ, HORVAT JANEZ, 041 746-962. NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje osnovno. ROBERT GRABAR S.P.; GOSTILNA, RABELČJA VAS 15 A, 2250 PTUJ.
KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž;
priprava hl. predjedi, solat, peka kruha, kuhinjski pomočnik, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije. ROBERT GRABAR S.P.; GOSTILNA, RABELČJA VAS 15 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELAVEC ZAČETNIK - ANODE - M/Ž; POMOŽNA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, ELEKTRIČAR
-	M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, orodja, materiala in sredstev za delo,
določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem. si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; gradbena dela, montažna dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-katego-rije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; pomožna gradbena in montažna dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, be-kem@bekem.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil v skladu s tehnično dokumentacijo oz. navodili predpostavljenega, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami in sodelavci, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem. si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; pomožna dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem. si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTERJI -SODELAVCI PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ
- M/Ž začetniki ali izkušeni, razpisujemo prosta delovna mesta na področju montaže hiš:delo monterja montažnih hiš poteka na terenu po Sloveniji in po dogovoru tudi v tujini Italija, Nemčija..)montaža montažnih hiš-delo potela v skupini 4 ljudi. delo skupine mora biti enotno, skladno, vladati morajo dobri odnosi med člani te delovne-mon-tažne skupine.delo zajema vijačenje, spajanje, pritrjeva-nje...delov lesene montažne
hiše. dobra fizična kondici-ja in veselje do dela zunaj v naravi in na svežem zraku je predpogoj,vabimo vas da se prijavite, da preživite nekaj dni pri konkretnem delu z našo montažno skupino in se po tem odločite ali je to delo primerno za vas ali ne.po tem času bomo videli tudi mi ali smo z vami zadovoljni ali ne, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@ siol.net.
STROJNI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME
-	M/Ž; vzdrževanje strojne opreme, svetuje strankam v zvezi s prodajnim progra-mon, opravlja prodajo rezervnih delov, svetuje strankam v zvezi z vzdrževanjem ITD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi.ptuj@hafi. si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
-	M/Ž; montaža kovinskih konstrukcij v tujini in doma, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, OSEBEK SMILJAN, 041/753-749, info@maksimus.biz.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; voznik osebnega avtomobila, nedoločen čas skrajšan delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. DE-ŽMAN SREČKO S.P. - TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽMAN SREČKO, 031 331-030.
TESAR, LESARSKI TEHNIK, TESAR - M/Ž; tesar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC V PROIZVODNJI
-	delo na Ptuju - M/Ž; opravljanje lažjih del v proizvodnji, določen čas 6 mesecev,
polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUM-BERGER VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwal-der.com.
ZIDAR	-	M/Ž;
zidanje,betonaža, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GORAZD, 051/609-666, info@pozarna-varnost.si.
EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATOR - M/Ž; tajniška dela, fakturiranje, nedoločen čas skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GORAZD, 051/609-666, info@pozarna-varnost.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČ PRI ZIDANJU IN OMETAVANJU
- M/Ž; delo z motorno žago, posek pod DV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALA-CIJ - M/Ž; monter strojev in elektroinstalacij, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAGE STORITVE, D.O.O., RO-GOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ SREČKO, 051 636 103.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK - M/Ž;
montaža ogrevalnih naprav in vodovoda, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba. EURO-MONTAŽA VODOVODNE, PLINSKE IN SANITARNE INŠTALACIJE, RO-
BERT SPEŠIČ S.P., VITOMAR-CI 45 A, 2255 VITOMARCI.
OBDELOVALEC KOVIN, OBLIKOVALEC KOVIN, OBDELOVALEC KOVIN -M/Ž; predelava pločevine, rezanje, brušenje, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TUŠEK ZVON-KO S.P. - GRELEC - KOVINSKI IZDELKI, TRŽEC 25 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, TUŠEK ZVONKO, 02 761-05-92; 040 764-442.
SLIKOPLESKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, FASADER
-	M/Ž; oblaganje zunanjih sten z izolacijskimi materiali - sti-ropor, nanos grobega, finega in zaključnega sloja fasade., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@ siol.net.
INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ, STROJNI TEHNIK, MONTER VODOVODNIH INSTALACIJ IN
OGREVANJA - M/Ž; montaža strojnih instalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, jani.lajh@miks.si. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA, DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS), SISTEMSKI INŽENIR
-	M/Ž; preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GO-RAZD, 051/609-666, info@ pozarnavarnost.si. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialisatič-ni ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA
-	M/Ž; diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na ginekološko porodni specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
Območna služba Ormož
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTERJI KOVINSKIH IN LESENIH KONSTRUKCIJ NA TERENU - M/Ž; monterji kovinskih in lesenih konstrukcij na terenu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. PRAVNO - FINANČNI SISTEM VADAS, DRUŽBA ZA TRGOVINO, PROIZVODNJO, STORITVE IN KREDITNO POSREDNIŠTVO, D.O.O., RADGONSKA CESTA 10, 2234 BENEDIKT.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTERJI KOVINSKIH IN LESENIH KONSTRUKCIJ NA TERENU - M/Ž; monterji kovinskih in lesenih konstrukcij na terenu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. PRAVNO - FINANČNI SISTEM VADAS, DRUŽBA ZA TRGOVINO, PROIZVODNJO, STORITVE IN KREDITNO POSREDNIŠTVO, D.O.O., RADGONSKA CESTA 10, 2234 BENEDIKT.
NATAKAR, KUHAR, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ČAMILI BARI S.P. - » KAVA
-	BAR«, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ, ČAMILI BARI, 041 650 436.
KUHAR, DELAVEC BREZ POKLICA - M/Ž; izdelava lepinj, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. ČAMI-LI BARI S.P. - » KAVA - BAR«, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ, ČAMILI BARI, 041 650 436. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POMOČNIK RAČUNOVODJE
-	M/Ž; pomočnik v računovodstvu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DRUGO INŠTALIRANJE PRI GRADNJAH - M/Ž; montiranje prezračevalnih kanalov IPD, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. TOM - TOM, STORITVE, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.O.O., HERMANCI 36, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, ANUŠEK MITJA, 041 522-419, mitja.anusek@gmail.com.
Srečko Šorli • Svarogove sanje (10.)
Po krivici obsojena konoplja
Z gravitacijo se moja raziskava o vesolju končuje. Zadnja leta me zmeraj bolj zanimajo praktične stvari, kot zdrav življenjski slog, čisti viri energije in ekološko kmetijstvo. Očarala me je sestrična kanabisa, industrijska konoplja. Na Zemlji raste okoli 200 podvrst kanabisa, nekatere od njih so brez THC-ja (snovi, ki "zadene"), ki je osnova marihuane in hašiša, ne moremo jih torej prištevati v skupino drog.
Vse vrste kanabisa, ki so brez THC-ja, lahko imenujemo "industrijska konoplja", kateri se je zgodila krivica leta 1938 v Ameriki in jo spremlja še dandanes. Z nastalo naftno krizo, ki jo je povzročila vojna na Bližnjem vzhodu, se odpirajo možnosti, da se industrijski konoplji oprostijo krivde, ki so ji bile po krivici naprtene.
Leta 1938 je Gerald Ford, ustanovitelj avtomobilske tovarne Ford predstavil avtomobil, katerega karoserija je bila narejena iz industrijske konoplje in ki je deloval na bi-odizel, narejen iz industrijske konoplje. Fordova vizija je bila zelena in od nafte neodvisna Amerika. Nastajajoč naftni lobi je najprej industrijsko konopljo razglasil za drogo, ker pa mu s tem ni uspelo preprečiti njenega pridelovanja, se je povezal z ministrstvom za finance, ki je na konopljo nabil tako velik davek, da so vsa podjetja, ki so pridelovala industrijsko konopljo, propadla.
Izdelki iz industrijske konoplje so direktni tekmec izdelkom iz naftnih derivatov. Vse kar lahko izdelamo iz nafte, lahko izdelamo tudi iz industrijske konoplje, le da so izdelki iz konoplje naravi in človeku prijazni. Nosim čevlje iz konoplje, oblečen sem v oblačila iz konoplje, uporabljam šampon in milo iz konoplje, uživam je-
dilno olje iz konoplje, kruh iz konopljeve moke, špagete iz konoplje, upam, da bom nekoč tudi živel v hiši iz konoplje.
Industrijska konoplja je najbolj uporabna rastlina, ki raste na planetu Zemlji, uspeva brez pesticidov, je človekov veliki prijatelj in naravni zaveznik. Moje srce je polno veselja, ko vidim njive industrijske konoplje pri prijateljih Dejanu in Milanu.
Vsak dobiček, ki dodatno onesnaži naravo, je izguba. Kdaj se bomo prebudili iz naše kolektivne profitne miselnosti, ki se lahko konča samo z uničenjem narave in človeka ? Denarja ne moremo jesti, ne moremo ga prebaviti.
Sanjam o Sloveniji, ki je neodvisna od dobav nafte, o elektrarnah, ki jih poganja plin, pridobljen iz zelene mase, traktorjih in avtomobilih, ki kurijo biodizel. Sanjam o Sloveniji, ki prideluje ekološko čisto hrano, kjer so vsi izdelki, katerih proizvodnja onesnažuje naravo, dodatno obdavčeni. Sanjam o bolnišnicah in wellness centrih, kjer klasična in alternativna medicina delujeta v simbiozi v prid človekovega zdravja in dobrega počutje. O šolah in univerzah, kjer poleg zadnjih znanstvenih izsledkov učijo učence in študente tudi meditacije, ki bistri um in prebuja duha. Za mlade ljudi, ki iščejo v
drogah svet onkraj "vsakodnevnega uma", onkraj časa, je meditacija najboljši izziv. V Indiji sem spoznal veliko ljudi, ki so se leta "zakajali". Ko so spoznali meditacijo, so droge opustili, kajti prebujena zavest je največja možna ekstaza.
Sanjam Svaroga, pradeda našega kurenta. Zemlja je posaje-
na s konopljo, ljudje so oblečeni v konopljino platno, konjske opreme iz konopljinih vrvi, kruh narejen iz mešanice rže-ne in konopljine moke. Svarog mi šepeta: "Veruj v svoje sanje, nosi jih v srcu in postale bodo resničnost!"
Se nadaljuje
Foto: SS
Zakonski in družinski center Midva
Moževa hčerka me zavrača
Z možem sva skupaj petnajst let, in ko sem ga spoznala, je bil že eno leto ločen. Ima hčerko, ki je stara 18 let. Deklica je velik del svojega otroštva preživela pri nas, saj je mama veliko na službeni poti.
Boli me, ker sta bila na maturantskem plesu samo starša, mene pa ni povabila; možu je pred nekaj dnevi rekla, da midve itak ne moreva nikoli imeti dobrega odnosa, ker pač nisem njena mama, da je jaz nimam pravice »komandirati«, naj naredi naloge, naj hodi na treninge, koliko je lahko dnevno na računalniku. Zraven tega je še lagala, da sem jo enkrat zlasala, udarila, kričala nanjo, kar ni res. Ti stavki me zelo bolijo, saj sem ji vedno želela samo dobro, dala sem ji vsaj toliko kot svojima otrokoma, samo da bi me lažje sprejela. Nikoli mi ni bilo težko poskrbeti zanjo. Ne razumem njenega vedenja.
Težko je, gospa, verjamem, ker ste vpeti v odnose, ki so zelo težki in boleči. Veliko ste naredili zanjo in to je za vas velika pohvala, saj vam ne bi bilo treba. Vendar ta punca ima starša in po vašem pismu je čutiti,
da zelo išče stik z njima. Oče bo moral prevzeti več pobude in aktivneje vstopiti v odnos z njo, na način, da samo posluša, ne glede na to, kaj bo slišal. Naj hčerka dobi prostor, da izrazi to, kar jo boli. Stavek, da je vi nimate pravice komandirati in določati njenih treningov, je rekla očetu, saj bi najverjetneje rada, da oče poišče stik z njo, se zanjo bolj zanima. Tudi laži je rekla očetu in nisem prepričana, da imajo kaj zveze z vami, razen da so na vas naslovljene. Zakaj je potrebno očetu lagati, kaj s tem dobi? Ali oče ne zmore na drugačen način navezati stika? Morda pa je na vas ljubosumna, ker ste zamenjali mamo in se počuti ogroženo? Koliko jo lahko samo razumete v tej bolečini, ne da bi se vpletli vanjo?
Težko je hoditi otroku od enega starša do drugega in večno nositi v sebi bolečino, da družine, ki si jo želi in ki jo imajo drugi otroci, ne bo nikoli imel. Naravna reakcija je, da takšnega otroka začne marsikaj
motiti na očetovi partnerki, saj otrok tega ne more sprejeti. Večno bodo dopusti zaznamovani z nekom, ki ni mama ali oče, pa bi moral(a) biti zraven. Zato se pogosto zapleta: ko je maturantski ples, ko je poroka, ko so otroci, nenehno se v zavest vriva zavedanje, da te družine nikoli več ne bo. To je otroški svet. In s tem je zelo težko živeti.
Če starši znajo videti, začutiti in ovrednotiti to bolečino, je temu otroku v življenju veliko lažje. Velikokrat pa je na žalost
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
tako, da v teh odnosih otrok ostaja sam, razbolel in brez stika s starši, saj le-ti nimajo modela, kako poiskati otroka v njegovem čustvenem svetu.
Vi pa te laži in prizadetosti poskušajte vzeti toliko resno, da boste začutili, kako je njej. S tem, ko vas je prizadela in lagala, je povedala samo to, da se ona v sebi počuti zelo zlagano in prizadeto.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 13. maj
Danes goduje Servacij.
1598 so podpisali nantski edikt, s katerim so vzpostavili v Franciji versko strpnost.
1717 se je rodila nemška cesarica, češka in madžarska kraljica Marija Terezija.
1792 se je rodil Pij IX. V času njegovega papeževanja so oklicali dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju in o papeževi nezmotljivosti. 1846 se je začela mehiško-ameriška vojna. 1882 se je rodil francoski slikar Georges Braque, ki je skupaj s Picassom utemeljil kubizem. Sreda, 14. maj Danes goduje Bonifacij.
1316 se je rodil rimsko-nemški cesar in češki kralj Karel IV. Luksemburšk.
1643 je sedel na francoski prestol »sončni kralj« Ludvik XIV.
1686 se je rodil nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit.
1771 se je rodil najbolj znan utopični socialist Anglež Robert Owen.
1796 je angleški zdravnik Edward Jenner odkril, da je z izcedkom iz govejih koz mogoče sprožiti imunizacijo proti črnim kozam.
1945 se je vdala Japonska. S tem se je končala 2. svetovna vojna.
1948 so razglasili državo Izrael. 1955 je SZ ustanovila Varšavski pakt. Četrtek, 15. maj
Danes je dan družine, oporečnikov in dan Slovenske vojske. Goduje Zofka.
1567 je bil krščen italijanski skladatelj Claudio Monteverdi.
1768 so Francozi kupili Korziko od Genove. 1773 se je rodil avstrijski politik Klemens Wenzel Metternich.
1820	se je rodila angleška medicinska sestra Florence Nightingale.
1940	so v ZDA začeli prodajati prve najlonske nogavice na svetu.
1966je vodja KP Kitajske Mao Zedong sprožil kulturno
revolucijo.
Petek, 16. maj
Danes goduje Janez.
1703 je Peter I. Veliki na Zajčjem otoku v ustju Neve položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okrog katere so začeli graditi novo mesto - Sankt Peterburg.
1905	se je rodil ameriški filmski igralec Henry Fonda. 1934 so tekmovalkam v Wimbledonu dovolili nošenje kratkih hlač.
Sobota, 17. maj
Danes je svetovni dan telekomunikacij. Goduje Jošt.
1510 je umrl italijanski slikar Sandro Botticelli.
1821	se je rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp.
Nedelja, 18. maj
Danes je svetovni dan muzejev. Goduje Erik.
1711 se je rodil v Dubrovniku znanstvenik, matematik in astronom Ruder Josip Boškovic. 1804 so razglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I. 1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Arthur William Russell.
1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje.
1941	je Bolgarija vdrla v jugoslovanski in grški del Makedonije in si ju priključila.
Ponedeljek, 19. maj Danes goduje Ivo.
1359 so veliki kmečki in meščanski nemiri v Franciji prešli v odkrit upor, ki je v francoski zgodovini znan kot žakerija (jacquerie).
1536 so v Angliji obglavili Anne Boleyn, drugo ženo angleškega kralja Henrika VIII. in mater poznejše kraljice Elizabete I.
1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Common-nwealth za takratno angleško republiko.
1906	so odprli Simplon, 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis.
AvtottSOM
Hyundai atos je postal i10
Južnokorejski Hyundai na veliko predstavlja nove modele, še posebej na evropskih trgih. i10 zamenjuje atosa in je postavljen povsem na začetek ponudbe, zato je tudi cenovno zanimiv za tiste, ki se ne zmenijo za dražje avtomobile ali si jih ne morejo privoščiti. Oblika je sodobna, nič več ne spominja na daljnovzhodno dolgočasnost in uniformnost. Je pa i10 tudi globalen avtomobil, ker je trenutno namenjen evropskim kupcem, nekaj kasneje tudi drugim, izdelujejo pa ga Indijci. Ima različne adute in eden močnejših je nedvomno cena.
Hyundai se je že pred časom odločil, da bo preimenoval vse svoje avtomobile, čeprav bi težko rekli, da ime avtomobila odločilno pomaga pri njegovi prodaji. Tisti, ki ostajajo pri imenih, si včasih sposodijo kak pojem, ki ustreza tistemu, kar naj bi novi model predstavljal, in s tem povzame-jo glavne karakteristike nekega vozila. Če gledamo donosne premijske proizvajalce (Audi, BMW, Mercedes), ime nima pomembne vloge, ker nosijo puste oznake, ki so le številčne ali kombinacija številke ter navedbe razreda. Med prestižnimi proizvajalci pa najdemo tudi kakšno izjemo, kot sta Rolls Royce in Lamborghini, ki sta zaslovela s poetičnimi imeni phantom ali murcielago. Hyundai je dilemo dati avtomobilom imena ali oznake že rešil: tako imen ni več, so le oznake. Vedno malemu i-ju sledi številka; večja kot je, večji je avtomobil. In i10 spada povsem na začetek te zgodbe.
Je iz najmanjšega razreda in je najmanjši hyundai ta hip. V primerjavi z atosom i10 ne predstavlja razvojnega koraka naprej le zato, ker je vozilo novega rodu, ampak tudi zaradi spremenjene vloge manjših avtomobilov, ki so v mestih bolj okretni, porabijo
manj goriva in so zato tudi okolju prijaznejši.
Z lani predstavljenim večjim bratom (i30) ga povezujejo tudi nekatere oblikovne poteze, kar še posebej velja za sprednji del vozila. Hyundai i10 je dolg 3,56 metra, s čimer ni prerasel predhodnika in ostaja pravi mestni avtomobil ter rival Renaulto-vemu twingu, peugeotu 107, citroenu C1 in toyoti aygo. Na zunaj deluje prijazno in nasmejano, čeprav bi ob pogledu na zadek težko rekli, da so Korejci pripravili nek velik oblikovalski dosežek.
Novi Hyundaijev malček se ob že omenjeni dolžini 3,56 metra ponaša z za ta razred razmeroma veliko medosno razdaljo 2,38 metra, kar pripomore k prostorni notranjosti, kjer je prostora za pet ljudi, svoje pa dodajajo tudi nekoliko višje nameščeni sedeži. To prispeva tudi k boljši preglednosti, kar se odraža zlasti v mestni gneči, kateri je i10 v osnovi namenjen. Za vožnjo po nakupih in ostalih družinskih obveznostih je pogosto pomembno, da je 225-litrski prtljažnik mogoče povečati z deljivo zadnjo sedežno klopjo. Vendar pa novi hyundai ne dosega prilagodljivosti nekaterih tekmecev, ker zadnji sedeži nimajo vzdolžnega pomika. To pa je dodatek, ki bi pri tovrstnih vozilih moral biti del obvezne opreme! Bolje opremljene različice imajo še dvojno dno, v katerem je pod prekrivalom plastično korito s prekati različnih velikosti.
i10 ni posebej razvajajoč, a je dovolj udoben avto. Zlasti tiste različice, ki so bolje založene z opremo, v svoj razred pa prinaša tudi nekaj novosti. Gre za prvi model v razredu, v katerem brez doplačila najdemo klimatsko napravo, medtem ko je najmočnejša različica opremljena še s panoramsko streho. V celoti gledano še najbolj zmoti cenena plastika, ki jo v tem avtomobilskem razredu najdemo pri večini konkurenčnih proizvajalcev. Notranjost je s preprosto, a
pregledno armaturno ploščo funkcionalna, le-to pa povečuje na njen vrh nameščen radijski sprejemnik, ki je serijski že v vstopnem paketu opreme z oznako life, enako velja za klimatsko napravo, električni pomik sprednjih stekel, servo ojačevalnik volana, po višini nastavljiv volanski obroč, deljivo zadnjo klop, zavorni dodatek ABS in zračno blazino za voznika. Po besedah uvoznika naj bi večina kupcev izbrala paket comfort, ki je bogatejši še za zračno blazino za sopotnika, daljinsko centralno zaklepanje, po višini nastavljiv voznikov sedež, sprednji meglenki in še za nekatere estetske dodatke tako zunaj kakor tudi znotraj vozila. Najzahtevnejšim kupcem je na voljo paket style, ki omenjeno nadgrajuje s stranskima zračnima blazinama, električnim pomikom zadnjih stekel in vzvratnih ogledal, potovalnim računalnikom in s 14-palčnimi platišči iz lahkih kovin. Na seznamu doplačil med drugim najdemo še sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, športnejša platišča, gretje prednjih sedežev in parkirna tipala.
Hyundai i10 dokazuje, kakšen razvojni preskok so Korejci naredili pri svojih avtomobilih zadnja leta. Sprednji kolesi sta vpeti na pomožni okvir, kar med drugim zagotavlja večjo trdnost in stabilnost vozila med vožnjo. A ne izstopa le raven pasivne varnosti. Različni elementi večajo tudi aktivno varnost, vse tja do elektronskega programa stabilnosti ESP, novi model pa so zasnovali tako, da pri preizkusnem trčenju Euro NCAP pričakujejo (vsaj) štiri zvezdice.
Pod motornim pokrovom hyundaija i10 so lahko vgrajeni trije motorji. Od dveh bencinskih štirivaljnikov je povsem nov tisti z delovno prostornino 1,2 litra. Dizelske barve zastopa 1,1-litrski trivaljnik, za katerega uvoznik ne pričakuje veliko zanimanja, saj trivaljni motorji nikoli niso bili preveč posrečeni, da o motornih vibracijah niti ne govorimo. Zaradi skromnih delovnih prostornin se agregati ponašajo z gospodarnim delovanjem in majhnim izpustom ogljikovega dioksida, na račun nizke teže vozila pa zagotavljajo vsaj nekaj poskočnosti.
Nasmejan in po evropskem okusu oblikovan hyundai i10 je na naše ceste že zapeljal.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Nega nog in stopal (2.)
Bradavice
Bradavice so majhni kožni izrastki, ki jih povzroča humani papiloma virus. Velikost in videz bradavic sta odvisna od vrste virusa, ki jih povzroča, pa tudi od lege, kjer bradavica leži. Najpogosteje se pojavijo bradavice na prstih rok, pa tudi na podplatih. Z neposrednim kožnim stikom se okužimo v bazenih, telovadnicah, otroci pa pridejo v stik z virusom tudi v vrtcih, šolah ter igralnicah. Obdobje od okužbe do nastanka bradavic traja od dva do štiri mesece, lahko je tudi daljše. Običajno so bradavice nenevarne in ne bolijo. Pogosto izginejo brez zdravljenja kar same od sebe, vendar se zelo rade tudi ponovijo.
Zdravljenje bradavic je odvisno od njihove lege, vrste in izrazitosti. O načinu odstranjevanja se je najbolje posvetovati z dermatologom.
Pripravki za samozdravlje-nje so na voljo brez recepta v lekarnah. Ti pripravki vsebujejo salicilno kislino, mlečno
kislino, ureo, jodovo tinkturo. Bradavice zmehčajo ter zmanjšajo. Vsakodnevno nanašanje teh sredstev olajša lu-ščenje, zato bradavica hitreje izginejo.
Sodobnejša oblika odstranjevanja bradavic je zamrzo-vanje s tekočim dušikom. Postopoma se bradavica olušči in izgine. Tudi ta pripravek je možno kupiti brez recepta v lekarnah. Potrebno je natančno upoštevati navodila, da ne pride do poškodbe zdravega tkiva okrog bradavic.
Če sami nismo kos trdovra-tnejšim bradavicam,je dobro, da čim prej poiščemo strokovno pomoč dermatologa, ki nam bo odstranil bradavice kirurško ali z laserjem.
Suha in trda koža
Po napornem dnevu so naše noge utrujene in stopala vroča. Privoščimo jim blažilno in osvežilno kopel, ki vsebuje naravne snovi, rastlinske izvlečke, eterična olja in kopalne soli.
Če noge iz dneva v dan zanemarjamo, postane koža
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
suha, groba in trda, predvsem na petah in blazinicah nog. Ne samo da razpoka-ne pete niso estetske, so tudi primerno gojišče za glivice, suha koža pa dovzetnejša za različne infekcije. Po vsakem umivanju noge namažimo z negovalnim losionom ali kremo, ki koži vrača vlago. Na našem tržišču je na voljo veliko negovalnih krem in osvežilnih balzamov za noge s snovmi, ki poživljajo, osvežijo in zaščitijo kožo nog. Balzami z mentolom učinkovito hladijo vroča, utrujena stopala. Eterična olja bora , rožmarina , brina in mete pa čudovito poživijo naša stopa-
la. Na voljo so tudi pripravki za hladne noge, ki stopala zelo učinkovito prekrvavijo in ogrejejo.
Mazila za mehčanje trde kože vsebujejo podobne snovi kot pripravki za odstranjevanje kurjih očes, le da so te v precej nižjih koncentracijah. Omogočijo odstranitev otrdelih plasti in pri redni uporabi preprečujejo njihov nastanek. Pogosto uporabljamo mehansko glajenje s pilo ali kamnom, zelo učinkovite pa so novejšepiling kreme za odstranjevanje poroženelih celic kože na nogah.
Znojenje nog in glivične okužbe
Stopala so predel kože, ki vsebuje zelo veliko žlez znoj-nic. Znojenja ne moremo in niti ne smemo preprečiti, lahko pa se izognemo neprijetnemu vonju, ki nastane, ko bakterije, normalno prisotne na koži, razgradijo maščob-ne sestavine znoja. Z rednim umivanjem nog in uporabo deodorantnih pripravkov za noge se lahko učinkovito borimo proti neprijetnemu vonju, ki se razširi, ko sezujemo čevlje.
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Končno nekaj dni resnično lepega vremena
Za nami je teden dni pravega pomladanskega vremena, pa tudi v naslednjem tednu kaže lepo. Ledeni možje s »poscano« Zofko nas bodo letos pustili na miru. Lepše in toplejše vreme bo pomagalo, da bodo balkonske rastline zaživele in pričele rasti.
Sobne rastline
Po ledenih možeh je čas, ko lahko tudi tiste sobne rastline, ki jih je najbolj prizadela zima, tako da so ostale skoraj brez listja, prestavimo na prosto. Kdor seveda ima primeren prostor za to. Sobne rastline postavimo namreč v senčne kotičke svojih vrtov, nikakor ne smejo biti na soncu. Pred tem pa jih še presadimo. Obrežemo jih šele takrat, ko začnejo novo rast in vidimo, katere vejice so resnično odmrle.
Presadimo tudi božične kaktuse, kalanhoje in božične zvezde. Kalanhoje in božične zvezde prikrajšamo za eno do dve tretjini, tako bodo razvile bolj košate grmičke. Če želimo, da bodo božični kaktusi in kalanhoje pozimi spet bujno cveteli, jih je bolje poleti imeti na prostem. Kljub temu da so to zelo trpežne rastline, jih postavimo v polsenco, saj jih poletni sončni žarki kljub vsemu pož-gejo. Enako velja za božično zvezdo.
Na prosto presadimo tudi različne mini vrtnice, ki ste jih pozimi dobili za darilo ali so vas same premamile s svojo lepoto, da ste jih kupili. Te vrtnice bodo zunaj lepo uspevale in zrasle v majhne, cvetoče grmičke. V zaprtih prostorih bodo slej ko prej propadle. Te vrtnice se bodo čez poletje tako lepo prilagodile novemu prostoru, da bodo brez težav prezimile na prostem in nam kar nekaj let lepšale izbrane kotičke.
Tudi odcvetele azaleje po cvetenju porežemo in prestavimo v polsenco na prosto. Vendar morajo v jeseni nazaj na toplo, saj zime zunaj ne preživijo.
Balkoni, okna in okrasne gredice
Balkonske rastline so sedaj že na balkonih in oknih. Prve tri tedne po presajanju jih ne gnojimo. Vsa gnojila so namreč soli, rastline so sedaj še majhne in ne potrebujejo veliko. Ker tudi toplo še ni, je njihova rast počasna, po presajanju namreč rastejo predvsem korenine in koreninski laski. Dokler ti niso razviti, rastlina ne črpa hranil iz zemlje. Zato se le-ta vežejo na zemeljske delce in rahlo zakisana zemlja, kakršno imajo rastline sedaj in jim tudi najbolj ugaja, bo postala alkalna. Takšne zemlje pa cvetoče rastline ne marajo. Brez skrbi ste lahko, rastline imajo še dovolj hranil v zemlji. Dognojevati jih pričnemo kake tri tedne po presajanju, ko pričnejo bujno rasti, hrane pa jim v zemlji prične primanjkovati.
Polži so na pohodu
Foto: Miša Pušenjak
Prihaja čas zasajanja gredic z okrasnimi enoletnicami. Ker imamo s polži vsako leto več težav, bi bilo dobro, da tiste gredice, ki mejijo na grmovje, na sosednje zaraščene parcele ali celo na brežine potokov, zasadimo s takimi cvetlicami, ki polžem smrdijo. Te cvetlice so: kalifornijski mak, črnika oz. nigella, kapucinke, glavinec oz. centaurea, cosmos sulfureus oz. kozmeja, vrtni ognjič, iberis, grobelnik ali alyssum in statice. Statice in nigello lahko uporabimo tudi za suhe šopke pozimi. Kapucinke in vrtni ognjič so cvetlice, ki tudi koristijo na vsakem zelenjavnem vrtu. Ognjič pa uporabimo za odlična mazila za rane in za zimske čaje.
Poleg teh cvetlic lahko okoli zelenjavnih gredic nasadimo tudi žajbelj in timijan. Tudi ti dve zelišči bodo polži pustili na miru, pa tudi mimo njih bodo zelo neradi lezli na vrt.
Med solato uporabimo zastirko iz bezgovih listov, listov pelina, listov gozdne praproti ali vratiča. Če imamo velik vrt, lahko na kakšno gredico posejemo tudi belo gorjušico. To rastlino nato sproti kosimo in uporabljamo za zastirko okoli rastlin, ki jih ogrožajo polži.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Britanski alt-rockerji The Cure so se odločili, da bodo vsakega 13. v mesecu objavili svojo novo skladbo kot napoved izdaje novega albuma, ki naj bi izšel 13. septembra. Ta datum je izbran zato, ker bo to njihov 13. studijski album. Frontman zasedbe Robert Smith je potrdil, da bo novi album nosil naslov 4:13, to pa zato, ker so v skupini štirje člani in to je njihov 13. album.
®®®
Ameriški rock pevec Michael Lee Aday, bolj znan kot Meat Loaf, se je rodil 27. septembra 1947.Njego-va največja uspešnica je komad z naslovom I would do anything for love. Meat Loaf se po krajšem premoru vrača na glasbeno sceno in je pripravljen na glasbeno invazijo Velike Britanije in Evrope. Roker je v tem poslu že 30 let in pravi, daje na vrhuncu svojih moči. Njegovi koncerti so vedno bili prava paša za oči in ušesa. Prvi koncert bo v Liverpoolu kot del festivala City of Culture. Koncerti bodo na grajskih
dvoriščih najlepših dvorcev. ®®®
Novi frontman skupine UB40 je brat bivšega front-mana Alia Campbella Duncan Campbell, kije zamenjal dolgoletnega pevca legendarne britanske reggae skupine. Ali je prepeval v tej zasedbi polnih 30 let. Duncan in njegov drugi brat Robin bosta
glavna vokalista v pesmih za njihov novi album z naslovom Twentyfourseven. Robin Campbell je kitarist in back vokalist v zasedbi že od leta 1978. Ali Campbell je zasedbo UB40 zapustil letos januarja in bo glasbeno kariero nadaljeval kot solist.
®@®
Na svečani tiskovni konferenci v New Yorku so fantje iz zasedbe The Police najavili svoj zadnji koncert. Britanske rock legende so objavile, da bo njihov zadnji koncert v bogati karieri humanitarne narave in bo avgusta v New Yorku, točen datum pa še ni znan. The Police so 1. maja v Ottawi pričeli zadnji del svoje koncertne turneje, na kateri je planirano še 50 koncertov. V prejšnjem letu so v okviru te turneje zaslužili več kot 212 milijonov, letos, ko bo turneja končana, pa računajo, da se bo njihov zaslužek povzpel na 340 milijonov.
®@®
Smashing Pumpkins
so zacementirali svoje mesto v glasbeni zgodovini - in to dobesedno. Člani omenjene ameriške rock skupine so svoje dlani odtisnili v cement slavne steze Hollywood Rock Walk na Sunset Boulevardu v Los Angelesu. Smashing Pumpkins so lani po večletnem premoru objavili svoj sedmi studijski album Zeitgeist. V svoji 20-letni karieri so prodali več kot 20 milijo-
www.bbc.co.uk/totp2
ülr
* MMTi * f
Si

Meat Loaf
l_e s t v i
NAJ
1.	4 MINUTES MADONNA feat. JUSTIN '
2.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
3.	MERCY - DUFFY
4.	WITH YOU - CHRIS BROWN
5.	LOVE IN THIS CLUB - USHER feat. YOUNG JEZZY
6.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
7.	STOP AND STARE - ONE REPUBLIC
8.	BLEDING LOVE - LEONA LEWIS
9.	NEW SOUL - YAEL NAIM
10.	IN MY ARMS - KYLE MINOGUE
11.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: internet
The Cure
nov albumov in sodijo med najuspešnejše alternativne
rock bende 90. let v Ameriki.
®®®
Ameriški rock glasbenik Lou Reed se je v Koloradu poročil s svojo dolgoletno partnerko Laurie Anderson. Poročila sta se na skrivaj, javnost pa je za poroko izvedela, ko se je par vrnil v New York. Umetnika skupaj živita že od leta 1995. Mnogi menijo, da gre za enega najustvarjalnejših parov 20. stoletja. Lou Reed je svojo kariero začel kot član skupine Velvet Underground, leta 1971 pa se je odločil za samostojno kariero. Najbolj ga ljubitelji glasbe poznajo po mega hitu Walk On The Wild Side.
®@®
Pevec Phil Collins se je odločil, da ne bo več snemal albumov in nastopal na koncertih. Ustvarjal bo le še za svojo dušo. Nekdanji pevec skupine Genesis si je ustvaril širok krog oboževalcev. Zraven glasbe se je ves čas ukvarjal še z gledališčem, filmom in televizijo. Na vrhuncu slave je bil v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta njegovi skladbi Against All Odds
(Take a Look at Me Now) in Another Day in Paradise osvojili vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Collins seje na vrh uradnih glasbenih lestvic v ZDA in Veliki Britaniji uvrstil desetkrat, posnel pa je devet studijskih albumov. Za njim so tri poroke, trenutno pa živi z Dano Tyler, voditeljico na televizijski postaji CBS.
Valežanska soul pevka, 23-letna Duffy, ki v tem trenutku navdušuje cel svet s skladbo Mercy, je iskreno povedala, da lahko na eni strani poje pred večtisočgla-vo množico, na drugi strani pa si ne predstavlja zapeti niti enega samega tona pred svojimi domačimi. Tudi na nedavni koncert za pomoč otrokom, obolelim za rakom, v Royal Albert Hall ni povabila svoje družine, sicer ne bi mogla nastopiti. Kljub pomanjkanju samozavesti pa je Duffy v tem letu dobesedno izstrelilo med zvezde. Njen singel Mercy je bil na prvih mesti svetovnih glasbenih lestvic, medtem ko je z albumom Rockferry prav tako zelo visoko.
Janko Bezjak
Foto: internet
Phil Collins
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
2.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS & CHRIS BROWN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
2.	BLACK&GOLD - SAM SPARRO
3.	WEARING MY ROLEX - WILEY
NEMČIJA
1.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
2.	MERCY - DUFFY
3.	SO SOLL ES BLEIBEN - ICH + ICH
Zanimivosti
Ormož • Aktivnosti ob tednu Rdečega križa
Udeleženci tekmovanja pred razglasitvijo rezultatov
Območno združenje Rdečega križa Ormož (OZ RK Ormož) je 8. maja ob Mednarodnem dnevu Rdečega križa organiziralo kviz na temo Širjenje znanj o Rdečem križu in Rdečem polmesecu za osnovnošolce. Tekmovalo je dvanajst ekip iz šestih osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ekipe, sestavljene iz treh učencev, so pokazale izredno veliko znanja o zgodovini gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Prvi dve mesti sta zasedli ekipi iz Osnovne šole Ormož, tretje pa učenci iz Osnovne šole Središče ob Dravi. Ostale sodelujoče ekipe so zaostajale za prvimi tremi za minimalno število točk. V kulturnem programu, ki je sledil tekmovalnemu delu, so nastopili učenci osnovne šole Stanka Vraza Ormož, temu pa je sledila razglasitev najuspešnejših ekip in podelitev nagrad ter priznanj vsem udeležencem. Učenci so si, skupaj z mentoricami, ogledali razstavo, postavljeno v avli občine Ormož, kije letos posvečena 60. obletnici prve registracije Rdečega križa Ormož v register društev in 10. obletnici delovanja Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Razstava bo na ogled do 3. junija 2008, zato tudi vas prisrčno vabimo k ogledu le-te.
Maja Botolin Vaupotič
Hlaponci • Konjenica ob prvomajskih praznikih
V času prvomajskih praznikov je potekal že drugi tradicionalni pohod konjenica, ki sta jo organizirala Robert Kranjc in Sanja Kukovec. Dvodnevna konjeniška pot se je pričela v Hlapon-cih, svojo pot pa sklenila prvi dan v Orešju na Ptuju. Od tu so konjeniki naslednje jutro krenili proti domu preko reke Drave in se vrnili po drugi poti v Hlaponce. Letošnjega, že drugega pohoda konjenice se je udeležilo enajst konjenikov. Prihoda in pozdrava konjenikom seje udeležil tudi naš priznani boksar Dejan Zavec z družino. Dvodnevni konjeniški pohod se je zaključil z zagotovilom, da se naslednje leto spet srečajo na tradicionalni poti in to še v večjem številu.
Božena Kmetec-Friedl
Ljutomer • Bazen tudi za najmlajše
Po lanskoletnem pričetku obnove letnega kopališču v Ljutomeru - avgusta je olimpijski bazen bil odprt - se prenova letos
nadaljuje. Ljutomersko gradbeno podjetje PGP gradi otroški bazen, vrednost naložbe pa znaša nekaj več kot 235 tisoč evrov. Ministrstvo za šolstvo in šport bo zagotovilo okoli 95 tisoč evrov, razlika bo pokrita iz občinskega proračuna. Predvideva se, da bodo dela zaključena v začetku prihodnjega meseca, ko bo najmlajšim kopalcem na voljo bazen v velikosti 70 kvadratnih metrov. V minulem obdobju je upravljavec letnega kopališča bila Krajevna skupnost Ljutomer, sicer tudi zemljiškoknjižni lastnik, letos pa je vknjižba kopališča bila prenesena na občino Ljutomer. Ta je objekt predala v upravljanje Javnemu zavodu za šport, izobraževanje odraslih in mladino (ŠlM) Ljutomer, občinski svetniki pa so na minuli seji sprejeli cene vstopnic za letošnjo kopalno sezono. Odrasli kopalci bodo za dnevno karto odšteli 3 evre, otroci od 6. do 15. leta in odrasli nad 60 let 2 evra, dijaki in študentje od 16. do 26. leta pa 2,50 evra. Vstopnica po 16. uri bo za mladino veljala evro, za odrasle pa evro in pol. Mesečna karta za odrasle bo vredna 50, sezonska pa 75 evrov (mladinska mesečna 40, sezonska 60 evrov).
NŠ
Veržej • Številne prireditve ob devetem prazniku občine
Te dni se v eni najmanjših slovenskih občin, v Veržeju, ki šteje okoli 1300 prebivalcev, pričenjajo slavnostne prireditve, namenjene 9. občinskemu prazniku. Zvrstile se bodo v tem in naslednjem mesecu, med pomembnejše pa prav gotovo sodi tradicionalno gasilsko tekmovanje in Narcisni večer (17. maj) z izborom najlepše mladenke - mis narcis. Nastop mladih veržejskih glasbenikov - učencev ljutomerske glasbene šole Slavka Osterca - bo 20. maja, dva dni kasneje prijateljsko srečanje upokojencev - športnikov, v petek, 23. maja pa se bodo v Veržeju srečali pevci in godci ljudskih pesmi in viž. Noviteto prinaša kuhanje žgancev in peka rib na sto in en način v nedeljo, 25. maja popoldne, pri Babičevem mlinu na Muri. Osrednja občinska slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad bo v veržejskem domu kulture 31. maja zvečer. Po sklepu občinskega sveta bosta priznanji občine Veržej dobila Antonija Kegl iz Banovcev in Janko Žunič iz Ljutomera, plaketo prejšnji župan Drago Legen in Terme Banovci, priznanje z denarno nagrado pa bo pripadla domačinu Ivanu Veberiču. V kulturnem programu bo na Osterče-vem večeru nastopil trio Slavka Osterca iz Ljubljane. Prireditve bodo potekale tudi v prihodnjem mesecu, sklepno dejanje letošnjega občinskega praznika pa bo 23. junija z veliko otroško zabavo v parku pri osnovni šoli.
NŠ
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Zelenjavna enolončnica s hrenovkami
TOREK
zelenjavna enolončnica s hrenovkami,
skutino pecivo*
SREDA
mesni burek, jogurt ČETRTEK
rižota s slanino in špinačo**, solata PETEK
marelični cmoki z drobtinami, kompot SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
goveja juha z rezanci, perutničke na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
kuhana govedina, dušeno zelje, pire krompir
* Skutino pecivo
3 jajca, 6 žlic sladkorja, 8 žlic olja, 8 žlic moke, 1 pecilni prašek, 3 jajca, 5 žlic sladkorja, 0,5 kg skute (uporabite pasi-rano), 1 kisla smetana (lahko tudi pol jogurta in pol kisle smetane), 1 zavitek praška za vanilijev puding.
Testo: jajca penasto stepemo s sladkorjem. Dodamo olje in moko s pecilnim praškom. Zlijemo na pomaščen in z drobtinami posut pekač (ali tortni ali pa malo manjši od pečice). Krema: jajca penasto stepemo s sladkorjem. Dodamo skuto, prašek za puding in
kislo smetano. Vse lepo premešamo, da ni grudic od pudinga. Kremo zlijemo na testo. Pri tem bo le-ta potonila, testo bo tu pa tam pokukalo nad kremo. Pečemo približno pol ure ... preverimo z zobotrebcem. Ohladimo in posujemo s sladkorjem v prahu.
** Rižota s slanino in špinačo
20 dag špinače, 4 dag masla, 15 dag prekajene slanine, 1 sesekljana čebula, 2 stroka sesekljanega česna, 4 dl riža, 1,25 l juhe, sol, poper, 1 zrel paradižnik, mu-škatni orešček, 2 žlici naribanega sira.
Špinačo 2 ali 3 minute kuhamo v prav majhni količini vode in jo odcedimo. Ne se-kljamo. V kozico damo maslo, na rezinice narezano slanino, čebulo in česen ter 2-3 minute nad šibkim ognjem mešamo, da čebula ovene in slanina postekleni. Pazimo, da slanina ne bi zarumenela in otrdela. Vsujemo riž in ga 2 minuti mešamo, da se prepoji z maščobo. Prilijemo vso vročo juho, osolimo in popopramo, premešamo, posodo pokrijemo in plamen zmanjšamo. Rižoto počasi dušimo 25 minut. Na sredini kuhanja dodamo na ne premajhne kose narezan zrel paradižnik brez semen in rižoto odišavimo z muškatnim oreščkom. 3 minute pred koncem kuhanja ri-žoti primešamo kuhano špinačo, ki je nič ne sekljamo, da ostanejo listi celi. Na krožnikih rižoto potresemo z naribanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Foto: AS
Iskrice
Genij Einsteina je pripeljal do Hiroshime.
-k-k-k
S topovi bomo mogočni, z maslom bomo samo debeli.
•k-k-k
Enako velja za socializem in katoliško vero: Najslabša priporočila za oboje so njuni privrženci.
-k-k-k
Čas ni zanesljiv zaveznik. Nikdar ni mogoče vedeti, za koga dela.
-k-k-k
Zelo nejasna je meja med civiliziranimi in primitivnimi narodi. Če nosiš v nosu medeninast obroč, te imajo za divjaka, če pa dva taka obroča obesiš v ušesa, si civiliziran.
-k-k-k
Misel na zobarja ga je prevzela z enako bolno grozo kot misel na socializem.
-k-k-k
Kmalu bo ostalo le še pet kraljev: angleški, karov, srčni, križev in pikov kralj.
-k-k-k
V Italiji so imeli pod Borgijci trideset let vojno, nasilje, umore, prelivanje krvi in so dali Michelangela, Leonarda da Vincija ter renesanso. V Švici so imeli brato-vsko ljubezen in petsto let miru ter dali - uro s kukavico.
Po Avstraliji skače kenguru in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njegove vreče pokuka ping-vinček in bruha kot nor.
Na Antarktiki med skupino pingvinov sedi kengurujček, občasno kihne in zagodrnja: »Pa taka izmenjava študentov!«
©©©
Študentka prosi profesorja, da ji razloži relativnostno teorijo čimbolj poljudno.
»No, na primer, če bi sedeli na vroči plošči štedilnika samo tri sekunde, bi se vam zdelo, da sedite tri ure, če pa bi sedeli v ljubimčevem naročju tri ure, bi menili, da so minile šele tri sekunde. To je bistvo relativnostne teorije,« je rekel profesor.
»In zato je Einstein postal tako slaven?« se je začudilo dekle.
©©©
Ko so Američani stopili na Mesec, so se Rusi odločili, da storijo še bolj spektakular-ni korak. Odločili so se, da astronavta pošljejo na Sonce. Objavili so razpis z obljubo, da bodo tistemu, ki bo poletel na Sonce, po vrnitvi dali pokojnino in hišo, toda javil se ni nihče.
Brežnjev se je začudil, poklical je sodelavce in jih vprašal po mnenju, zakaj se nihče ne prijavi za polet na Sonce.
»Morda pa nagrada ni dovolj privlačna!« so mu rekli sodelavci.
Povečali so torej nagrado. Ponudili so visoko pokojnino, vilo z bazenom in avto. Toda zopet se ni javil nihče. Brežnjev, spet začuden nad neodzivom, je sklical strokovnjake in jih zaprosil za mnenje o tem, zakaj ni odziva na ob-
NEMSKI FILMSKI IGRALEC MOG
MODEL KIE
SL. OPADALKA (DANICA)
ZOB OCNJAK
LESENO PIHALO
SKOTSKA ZNAMKA
VISKIJA
REDEK NAZIV ZA FAŠISTA
HERCEGOVEC
UDAREC PRI KARATEJU
HRVAŠKI PETROL
KABINA NA LADJI
UČENJE NA PAMET
IZ BESEDE JAKO
NEMŠKI ATLET
AMERIŠKI DIRIGENT
ARGENTINSKI PISATELJ
VABLJENJE
ČEBELJI MED
LATVIJSKI BIATLONEC
SRBSKO MOŠKO IME
NAŠE GLEDALIŠČE
REKA OB MESTU EMDEN
NEMŠKI SPOLNIK
DALMATINSKA ANA
RADKO POLIČ
ZDA (ORIG.)
KAREL ERBEN
LISTINA (ANGLEŠKA.)
JAPONSKI PISATELJ
BRANKA KRANER
OSNOVNA ŠOLA
ZANA AJUPOVA
AMBICIOZEN ČLOVEK
NIZOZEMSKI HIGIENIK (CHRISTIAAN)
FIZOLOVKA, PREKLA
VESELICA NA PRIMORSKEM
IZ BESEDE GRAŠA
Z RIMO POVEZANE KITICE
javo.
»Zato, ker pristanek na Soncu ni mogoč!« so mu pojasnili. »Še preden bi se približal Soncu, bi zgorel!«
»Centralni komite je mislil tudi na to!« je rekel Brežnjev. »Astronavt bi na Soncu pristal ponoči!«
©©©
»Očka, jaz bi se pa poročil z babico!« je rekel Mihec.
»To pa ne bo šlo. Ti se z mojo mamo ne moreš poročiti!«
»Zakaj si se pa potem ti lahko poročil z mojo mamo?«
Gost se je jezil na natakarja, ki mu je prinesel juho, v juhi pa je namakal svoj prst.
»Ja, kaj pa delate! Prst držite v moji juhi!«
»Veste, revma me trga, pa mi je doktor rekel, da moram imeti prst stalno na toplem.«
»Vtaknite si ga v rit, pa bo na toplem!« je zakričal gost.
»Saj sem ga imel, dokler niste naročili juhe.«
©©©
Direktor psihiatrične bolnice je k sebi poklical bolničarje in vprašal: »Ste ulovili vseh osem pacientov, ki so ušli ob požaru?«
»Kako osem?« se oglasi eden od bolničarjev. »Nazaj smo jih
pripeljali triindvajset!« ©©©
Zakonski par že dalj časa razmišlja, kaj bo iz njunega sina. Peter je star 18 let in živi iz dneva v dan. Nekega dne pa je duhovnik svetoval staršema: »Na mizo položita denar, kozarec konjaka in Sveto pismo. Če bo vzel denar, bo bankir, če bo vzel konjak, bo učitelj, če pa bo vzel Sveto pismo, bo duhovnik.«
Starša sta storila, kot jima je svetoval duhovnik. Ko je sin prišel domov, je pogledal na mizo in vzel denar. Mati je bila prijetno presenečena. Potem je sin še enkrat pogledal na mizo in z nje vzel Sveto pismo. Takrat se je mati začudila, še večje pa je bilo njeno začudenje, ko je spil še kozarec konjaka.
Poklicala je moža in mu žalostno dejala: »Najin sin bo politik!«
©©©
Ugankarski slovarček: BR-
HEL = češki spidvejdist (Bo-humil, 1965-); EIJKMAN = nizozemski higienik, nobelovec za medicino 1929 (Christia-an); ERANTEMA = okrasna lončnica; RABUZA = slovenska padalka (Danica, 1926-); RIANO = mesto v Španiji; SAER = argentinski pisatelj (Juan Jose, 1937-2005); SNORINS = latvijski biatlonec (Andris, 1981-); TALISKER = škotska znamka viskija; TSU-KI = udarec pri karateju.
■assjei 'ejges 'e|>|ej 'ueLuvifiB 'zauzopiqwe 'epan 'pe 'vsn 'oey 'SM 'SUU -ous 'qeA 'pj}s 'u!>m 'aq| 'e[c»| 'VNI '0J3 'Jedous 'ja^snei ">l!usago 'ou 'yaquy 'isolions -uai>|eje>|au 'sp 'iseiu 'jao -ue>| 'oueiy '|ai|jg 'isedo :ou -Ae.iopoA :a>)UBZ!J>) aj Aa^jsay
Govori se ...
... da se nekateri prikori-tni Poetovionci zaskrbljeno sprašujejo, koliko bo v resnici veljal obisk njihovega prvega moža, ki se v soboto vrača iz Amerike, saj ne verjamejo, da je tja odpotoval le na njihovo povabilo in torej tudi njihov račun.
... da si holermoška opozicija zaradi znanih muzejskih vzrokov na vsak način spet želi izredne seje; čeprav še tista, ki so jo sami sklicali, ni bila sklepčna.
... da so na Završkem malo jezni, ker imajo svojo deka-nijo, nimajo pa dekana, hu-dujejo pa se tudi sosedje pri sv. Barbari, kjer imajo dekana, nimajo pa dekanije.
... da se eden najbogatejših Slovencev bojda vrača v rodne kraje; pred kratkim naj bi že odkupil nekdanjo domačijo v Sobetincih, z občinsko cesto vred, zanimal pa naj bi se že tudi za okoliška zemljišča.
... da so z zaključkom v ptujski bowling ligi zadovoljni tudi tisti, ki si delijo mesto čisto na repu: samo da niso osamljeni.
... da naj bi strateg Drave končal na zavodu za delo zaradi svojih napak. Večina jih tam konča zaradi napak drugih...
Vidi se ...
... da imajo nekateri ministri vendarle posluh, če že ne najbolj za problematiko na svojem področju, vsaj tisti ta pravi, glasbeni; prometni minister je to dokazal na glasbenem sejmu v Majšperku, kjer so lahko slišali, da odlično obvlada (vsaj) kitaro.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 16. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Nina Žan Kirič, Slomi 15, 2257 POLENŠAK.
Pa veliko zabave!
Foto Kozel Stanko
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Stanko Kozel in pripisal: »Sem Hana, čeprav sem še majhna punčka, obožujem izlete v naravo. Tukaj ste me ujeli, kako se skupaj s čebelicami skrivam mamici in očku v oljni repici. Ena, dve, tri in že me več ni. :-)«
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadjev znakoskop
3	7		8	4			2	
			1		9	7		
5	1				2			
7						9		
6			5		3			8
		1						6
			3				6	2
		3	2		8			
	2			7	6		5	1
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	00
Bik	vv	©©©	€€	0
Dvojčka	v	©	€€	000
Rak	vv	©	€€€	00
Lev	v	©©©	€€€	0
Devica	vvv	©	€€	000
Tehtnica	vvv	©©©	€€	0
Škorpijon	vv	©	€€€	000
Strelec	v	©©	€	0
Kozorog	vv	©©©	€€	00
Vodnar	vvv	©©	€	000
Ribi	vv	©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. maja do 19. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Na večer pred krstno izvedbo svoje prve igre je angleškega dramatika Douglasa Jerrolda je neki starejši uveljavljeni dramatik podražil, ker je tako živčen. Rekel mu je: »Jaz pa na večer pred krstno predstavo kakega svojega dela nisem prav nič nervozen.«
»Ah, fant moj,« mu je odvrnil mladi novinec, »vi ste zmeraj prepričani o svojem uspehu. Seveda, vsa vaša
dela so preizkusili že prej.«
***
Ko je v novinar vprašal francosko pisateljico Sido-nie-Gabrielle Collete, ko je bila že v poznih letih, kaj pravi o svojem življenju, je rekla: »Moje življenje? O njem so pravkar posneli film, pojdite v kino in si oglejte, kako čudovito sem živela. Kakšna škoda, da
nisem tega opazila že prej!«
***
Priznan vseučiliščni profesor je napisal sila učeno novo delo v težkem in slabem znanstvenem jeziku. O tem delu so se pogovarjali v družbi, v kateri je bil tudi ruski novelist in dramatik Anton Pavlovič Čehov. Ko so ga vprašali, kaj meni o knjigi, je dejal: »Odlična
je. Zaslužila bi, da bi jo kdo prevedel v ruščino.«
***
Na tiskovni konferenci je novinar vprašal štirikratnega predsednika ZDA Franklina Delana Roose-velta, kateri od treh zaveznikov, ZDA, Velika Britanija ali Sovjetska zveza, je v drugi svetovni vojni najpomembnejši.
»Na to ni mogoče odgovoriti,« je dejal predsednik. »Pa mi vi povejte, katera noga od trinožnega stola je najpomembnejša.«
***
Ko se je avstrijski skladatelj Franz Schubert vrnil z nekega slavnostnega kosila v kavarno k svoji družbi, so ga vprašali, kako se je zabaval. Glasbenik je odgovoril: »Če ne bi bilo mene, bi se smrtno dolgočasil.«
Ptuj • Dvanajsto ocenjevanje pred Dobrotami slovenskih kmetij
Na ocenjevanje čakajo le še krušni izdelki
Priprave na 19. razstavo Dobrote slovenskih kmetij prehajajo v sklepno fazo. Oceniti morajo le še krušne izdelke, ki predstavljajo kot trinajsta skupina največjo skupino izdelkov. Letos jih bodo ocenili kar 426, vseh prijavljenih vzorcev za letošnjo razstavo pa je bilo 1066. Slavnostni govornik na letošnji razstavi, odprli jo bodo 23. maja, bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Iztok Jarc.
Že po tradiciji bo razstavo spremljal bogat kulturni program, v strokovnem delu pa bodo letos govorili o zidani-škem turizmu na podeželju in njegovem pomenu ter o pomenu grafične podobe izdelkov s kmetij in označevanju živil. Dneve odprtih vrat bodo pripravili v Kmetijski šoli Ptuj in v ptujskem selek-cijsko-poskusnem centru Semenarne Ljubljana.
V veliki dvorani KGZ Ptuj je 8. maja potekalo dvanajsto, predzadnje ocenjevanje izdelkov slovenskih kmetij. Potekalo je še na star, parlamentaren način, s pisanjem enega zapisnika. Že v letu 2009 naj bi tudi za dvanajsto skupino izdelkov vzpostavili ocenjevanje, pri katerem vsak član komisije piše svoj zapisnik. Komisijo za ocenjevanje
mlečnih izdelkov je vodila Majda Tumpej, specialistka za sirarstvo in predelavo mleka s Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj. Dela na področju cele Slovenije, v bistvu zastopa vse sirarske kmetije, pomaga jim pri tehnologiji, dela nove tehnološke projekte, v šolski sirarni vodi tečaje, na Ptuju poteka tudi stalna proizvodnja, da se tudi tehnologi nenehno izpopolnjujejo v praktičnem delu. Majda Tumpej pravi, da si tudi na Ptujskem prizadevajo razširiti proizvodnjo kmečkih sirov, saj se ta močno razlikuje od industrijskih. Kmečki sir naj bi bil praviloma izdelan iz surovega, nepasteriziranega mleka, da ohrani vse bakterije, značilne za neko območje, zato ima močan, izrazit okus in veliko biološko vrednost.
Na Ptuju kmečke sire izdelujejo po kmečki tehnologiji in upajo, da jih bodo že kmalu začeli prodajati na ptujski tržnici - v roku enega meseca ali dveh. Pogoji za prodajo kmečkih sirov na tržnici so se izboljšali, tudi dovoljenja za obrat oziroma izdelavo mlečnih izdelkov niso več tako stroga, odkar je v veljavi higienski paket. Od leta letu 2004 tudi na tem področju veljajo evropska pravila, poudarja Tumpejeva, zato je vse lažje. Ker gre za izdelavo hrane, živil, je potrebno upoštevati določena pravila igre.
V komisiji za ocenjevanje so sodelovali še Jože Kova-čič iz Ljutomerske mlekarne, profesorica Nežka Bajt iz Srednje mlekarske šole v Kranju, Irena Kos, svetovalka iz Celja, in Davorin Koren, Triglavski
narodni park, vsi priznani strokovnjaki s področja sirar-stva in predelave mleka.
Pred začetkom ocenjevanja je komisijo nagovorila vodja vseh ocenjevanj in vodja razstavnega prostora razstave Dobrote slovenskih kmetij v minoritskem samostanu Terezija Meško. Povedala je, da je dosedanje ocenjevanje pokazalo, da kvaliteta izdelkov raste iz leta v leto. Letos bodo podelili rekordno število bronastih, srebrnih in zlatih priznanj ter kipcev kakovosti.
Predsednica komisije za ocenjevanje mlečnih izdelkov Majda Tumpej je povedala, da so vsako leto tudi ti izdelki kvalitetnejši. Vseh vzorcev je bilo 51, razdeljenih v 13 skupin (poltrdi in mehki siri, kaj-mak, sladki smetanec, surovo maslo, sladka in kisla smetana, jogurti ...). Pri mlečnih izdelkih ocenjujejo videz, vonj,
Otroci so v tem projektu dodobra spoznali vse slovenske pokrajine, ob doživljanju vsebine in njihovih značilnosti so jih likovno upodobili, kar je bilo na razstavi tudi lepo vidno. Projekt se je dotaknil vseh 935 otrok v enotah ptujskega Vrtca. Spoznali so tudi slovensko himno, grb in zastavo. Sočasno pa so otroke pripravljali tudi na zaključno prireditev v projektu Moja domovina Slovenija, ki bo 16. maja, s katero bodo tudi obeležili 24. praznik Vrtca Ptuj in 63 let njegovega uspešnega delovanja. Predstava, na kateri sodeluje 300 otrok, je zasnovana tako, da bodo otroci predstavili posamezne turistične razglednice ter domačine in goste popeljali v značilnosti slovenskih pokrajin. Z zaključno prireditvijo projekta Moja domovina Slovenija bodo otroci Vrtca Ptuj sodelovali tudi na sklepni prireditvi Festivala ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju, ki bo 23. maja v Ljubljani.
MG
konsistenco, prerez, največ točk pa prinese okus in je tudi najbolj merodajen. 16 vzorcev je prejelo zlata priznanja, 11 srebrna in pet bronasta, štirje izdelki pa se bodo okitili s kip-
ci kakovosti. Kmetije, ki so se letos prvič vključile v ocenjevanje, bodo morale nekatere stvari pri svojih izdelkih še popraviti, ugotavlja komisija.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mlečni izdelki so stalnica razstave Dobrote slovenskih kmetij že od samega začetka. Na prvi razstavi leta 1990 so ocenjevali tri skupine izdelkov (mlečne, mesne in krušne), danes je vseh skupin izdelkov že trinajst.
Ptuj • Praznična razstava Vrtca Ptuj
Moja domovina Slovenija
Razstava je zaključek celoletnega dela v projektu Moja domovina Slovenija, s katero so želeli otroke popeljati v razumevanje pojma domovine in državljanske vzgoje in razumevanje medkulturnega.
Foto: MG
Kar 935 otrok iz ptujskih vrtcev je spoznavalo značilnosti vseh slovenskih pokrajin.
SJP
TV
IToJswäsäj® Skupnih Imtermölfo programov
SPORED ODDAJ
TOREK 13.5.
8.00 Slovenci v Berlinu 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Destrnlk - Prvo Sv. Obhajilo
SREDA 14.5.
8.00 Igra KD Dražencl 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Občine Hajdina
ČETRTEK 15.5.
8.00 Dornava - Mažoretke 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Četrtkov večer - 40 let
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROME0147 UJM	2006	14.990,00	KLIMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 330 CD	2005	24.990,00	AVT.KUMA	KOV.SREDRNA
BMW SERIJA 5:525 D	2004	25.990,00	USNJE	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI	2006	12.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FIATPUNTÜ GRANDE 1,2	2006	8.490,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
VW SHARAN 1,9 TOI TREND UNE	2003	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES RAZ. EM 270 CDI	2003	17.990,00	DV. KLIMA	ČRNA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	10.990,00	KLIMA	KOV.SREDRNA
R MEGANE SCENIC 1,6	1999	4.590,00	TON.STEKLA	KOV. T. SIVA
VW PASSAT 1,9 IDI	2004	10.990,00	AVT.KUMA	ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990,00	AVT.KUMA	ČRNA
RESPACE 3,0 VE	2002	14.900,00	PANOR.STREHA	BELA
VW PASSAT 1,9 TBI NÄVI	2006	18.990,00	AVT.KUMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1,9 TDM10 KM FAMILY	1999/2000	6.990,00	AVT.KUMA	RDEČA
SCOOTER SPRINT EXSACRY 50	2008 (NOV)	1.099,00	NOVISCOOTER	BELA
Prireditvenik
Torek, 13. maj
16.00 19.00
19.30
Ptuj, CID, ples za udeležence mladinskih delavnic
Ptuj, Krempljeva ulica, Visokošolski zavod REVIVIS, brezplačna delavnica Meditacija in
duhovna glasba, spoznali boste lahko različne tehnike dihanja, vaje dihanja, umirjanje misli,
preseganje negativnih čustev ter občutenje notranjega miru in sreče
Maribor, drama, Vse ob pravem času, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
Ptuj, Gostišče Lužnik, razstava slik Jožeta Ekarta in Bogomira Jurtela, na ogled do junija
Ptuj, CID, dnevni center, namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za
druženje in učenje, vsak dan po pouku
Lendava, v Majskem salonu, tradicionalna likovna razstava slovenskih likovnih umetnikov, članov Zveze likovnih umetnikov Slovenije, sodeluje preko 120 slikarjev in kiparjev, dva sta tudi iz Ptuja - kipar Viktor Gojkovič in slikar Jože Foltin Ptuj, razstavišče Blagovnice, razstava slik Igorja Dolenca iz Ljubljane
Sreda, 14. maj
10.00 13.00
19.30 20.00
20.00
Slovenska Bistrica, v knjižnici tradicionalno srečanje slovenskih mladinskih knjižničarjev Ptuj, CID, predstavitveno srečanje EVS SPO za potencialne nove prijavitelje, srečanje je namenjeno vsem društvom, zavodom in drugim organizacijam Maribor, Drama, Vse ob pravem času, StaDvo, za izven
Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, izjemen glasbeni dogodek, 10. koncert iz cikla Glasbeni večeri Niziol Quartet (Švica)
Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov, Židovska 10, odprtje likovne razstave Preslikano 2008 - izhodišče narava, kuratorja razstave Marka Paka
Četrtek, 15. maj
9.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, dan odprtih vrat šole
13.00 do 15.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, predavanje ob vpisu v Slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic, po predavanju individualni pogovor z zdravnikom Ormož, Zelena dvorana Glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, na gradu, razstava Gospodje Ptujski, srednjeveški vitezi, graditelji in meceni, ki so na ptujskem gradu živeli več kot 300 let
Ptuj, Amfiteater gimnazije, koncerti cikel Arsana 2007/2008, 7. koncert Jararaja Ptuj, Mestno gledališče, Der Besuch der alten Dame, predstava v nemškem jeziku, za izven
18.00 18.00
30.30 20.00
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev O Kosilnic	j š
Škropilnic	Q |
Motornih žag	|
Kultivatorjev / |
Servis PehyjjMčs.p.°
Dornava 76a, tel. ¡¿55-0941
V Živex-ovi trgovini na PTUJU zaposlimo:
-poslovodjo, -pomočnika poslovodje, -prodajalce, -vrtnarskega tehnika, -kmetijskega tehnika, -dipl. agronoma.
Sprejemamo samo pisne prijave s tel. številko: ŽIVEX d.o.o. , Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga.
OSNOVNA ŠOLA VIDEM Videm pri Ptuju 47 2284 VIDEM PRI PTUJU
OBJAVLJA
javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec Videm in Leskovec
za šol. leto 2008/2009
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2008/09 možen vsak dan od 7. do 15. ure na sedežu šole Videm, Videm pri Ptuju, od 13. maja do 26. maja 2008. Otroke lahko vpišete v Vrtec Videm v dnevni program prvega in drugega starostnega obdobja.
V Vrtec Leskovec pa lahko vpišete otroke v dnevni program v kombinirani oddelek. Prijazno vabljeni!
OSNOVNA ŠOLA VIDEM
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče
Marije Mar
IZ FORMINA 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrekali sožalje. Posebna hvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Kelencu in g. Marinu za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Alojz, sin Ivan ter hčerki Majda in Milena z družinami
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM frezo za tomo vinkovič. Ludvik Lazar, Kicar 145, tel. 753 36 41.
TELIČKO simentalko, staro 8 dni, plug vogelnot in 500 kg ječmena prodam. Tel. 041 872 424.
PIŠČANCE, štiritedenske, težke od 1 do 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, po 2,30 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM suha metrska drva. Alojz Zajšek, Dobrina 71, Žetale, telefon 769 16 91.
PRODAM hladilnico za sadje. Telefon 041 273 804.
PO AKCIJSKI CENI prodamo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
DELO
RAZNO


POSKOČNIH
1.	MODRIJANI - Pusti mi pesmi
2.	NOVI SPOMINI-Šopeksuhih rož
3.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
4.	SICER - Gospodar življenja
5.	TAPRAVIH 6 - Iz oči v oči
6.	POLKA PUNCE-Čokolada
7.	Ans. VRISK ■ Oj ta Mazurka
Ji f
POP 7 TOP
1.	NATALIJA VERB0TEN - Ko te zagrabi
2.	AT0MIK HARMONIK - Sladko vince
3.	ČUKI - Uuu
4.	ADISM0LAR - Dnarja ni
5.	SKATER- Roke proč
6.	KRISTINA - Nisem tvoja lutka
7.	MAREB- Edina
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
O rfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: IVANKA ŠMIGDC Belavšek29b 2285 ZGORNJI LESKOVEC
PRODAM STARINSKA vhodna vrata z oboki. Tel. 041 379 724.
UGODNO PRODAM kuhinjski jedilni kot, oblazinjen. Telefon 041 492 832, od 9. do 12. ure.
IŠČEMO žensko za čiščenje na Ptuju - Turnišče. Tel. 031 496 351.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicio v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
PRODAM motorno kolo na 4 prestave. Tel. 031 782 024.
MOŠKI srednjih let, samski s hišo in malo zemlje, išče žensko do 50 let. Telefon 041 973 554.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za veCje objave predhodno pokličite.
www.tednik.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančniitvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižjo od 400 EUR
-	poplačamo vam atare kredite
' STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na ! 051 804 324
INOVATIVA, MI Inn. Prapntnlk l.p, Plvkova ulico 19/«, 2250 PTUJ
sactlarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
V majski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o možnosti prodaje sliv v Sloveniji, boleznih in škodljivcih pri malinah, opravilih v sadovnjaku in vinogradu, v prilogi Vrtnine pa v zvezi s trenutnimi aferami pišemo o varnosti v prehranski verigi.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
V zadnje slovo
Andrej Fekonja
upokojeni ravnatelj
Kolektiv Dijaškega doma Ptuj
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s tabo odšla je naš sreča.
V	SPOMIN
12. maja je minilo leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi sin
Sandi Predikaka
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 96
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče ali se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Žalujoča: ati in mami
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SPOMIN
12. maja 2008 je minilo leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš dragi
Sandi Predikaka
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU
Zahvaljujeva se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem in toplem spominu. Vedno bolj te pogrešava!
Žalujoča ata in mama iz Trebeža
Tako kot reka v daljavi se izgubi, odšel si tako, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na srečne dni.
V SPOMIN
Janiju Vidoviču
22. 12. 1978 - 11. 5. 1998 IZ BARISLOVCEV 11 A
Tiha bolečina spremlja spomin na 11. maj 1998, ko si nas brez slovesa za vedno zapustil, naš Jani.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in mu poklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
Franc Petrovič
1944 t 13. 5. 2007
mineva eno leto
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili?
Ko vaju smo imeli, a zdaj vaju od nikoder ni. Zaman čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nam dajejo moč, da brez vaju učimo se živeti.
SPOMIN
Cilika Petrovič
1913 t 1995
mineva 13 let
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima poklonite lepo misel ali svečko.
Vsi njuni
Videm • Najstarejša občanka je praznovala
100 let Ivane Bedrač
Ivano smo lani, ob njeni 99-letnici, že obiskali. Letos, točno devetega maja, je Ivana, prav takšna kot pred letom dni, praznovala resnično poseben življenjski jubilej, saj je dopolnila okroglih 100 let. Njeni najbližji in tudi vidni predstavniki občine in domače župnije so ji ob rojstnem dnevu pripravili lepo presenečenje - veliko zabavo s kulturno prireditvijo v gostišču Pal v Vidmu.
»Draga babica! Vsi, ki smo tako in drugače krojili tvojo življenjsko pot, smo ponosni nate in smo ti hvaležni za vse dobro. Dočakala si 100 let življenja! Lahko bi rekli en velik hvala za vse to, kar si v življenju prejela in za vse nas, ki si se nam razdajala. Naj bo ljubezen v tvojem srcu še naprej. Hvala ti za tako velik vzor ljubezni in Bog te živi!«
S temi besedami se je vnukinja Irena v imenu vseh Ivaninih najbližjih zahvalila babici za vse, kar je v svojem dolgem in težkem življenju storila za njih. Domačih, ki so ji želeli veliko zdravja vnaprej, nikakor ni malo, saj se Ivana lahko pohvali s kar 20 vnuki, 33 pravnuki in dvema praprav-nukoma.
Ivana Bedrač se je rodila davnega 9. maja 1908 kot tretji otrok zakoncema Mariji in Janezu Sakelšku iz Štur-movcev. Svoje otroštvo je preživela na domači kmetiji s še tremi sorojenci, kjer je
spoznala tudi prvega moža, ki pa je hitro po rojstvu prvega sina tragično umrl. Ivana se je nato leta 1935 poročila s Tomažem Bedračem. Rodilo se jima je devet otrok, ki so otroštvo preživeli na Tomažekovi domačiji v Pobrežju, nato pa jih je življenje razteplo na vse konce sveta: eden od sinov živi v daljni Avstraliji, dve hčeri sta si osnovali družino na Primorskem, preostali otroci pa danes živijo na Štajerskem.
Ivana in Tomaž Bedrač sta, dokler jima je zdravje to dovoljevalo, živela in delala na svoji kmetiji, nato pa sta se, že v pozni starosti, preselila k hčeri Roziki v Dravce. Skupaj sta praznovala zlato poroko, leta 1995 pa celo 60-letnico skupnega življenja, kar je dano le redkim parom. Dve leti zatem je mož Tomaž umrl, Ivanino življenje pa je v prijetni družbi hčerine družine teklo naprej. »Vsi se zelo dobro zavedamo, koliko dobrote, odrekanja in potrpežljivosti premoreta
Ivana Bedrač - najstarejša občanka Vidma je še vedno zelo čila; tako je skupaj s povabljenimi nazdravila svojemu 100. rojstnemu dnevu.
Med številnimi darili in čestitkami je Ivana od svoje pravnukinje dobila tudi lep, preprost šopek travniški marjetic.
Ob številnem sorodstvu Ivane Bedrač je prostora v dvorani skoraj zmanjkalo; prav vsi pa so z navdušenjem nazdravili njenemu visokemu jubileju.
hčerka Rozika in zet Albin, ki danes z vso gorečnostjo skrbita zanjo. Njen najljubši trenutek dneva je takrat, ko z zetom spije dišečo kavo, ko se ta vrne iz službe. Brez njih babica gotovo ne bi ohranila svoje čilosti. Dobro vemo, da je zmogla premagati strme poti življenja, ki jih včasih kar ni hotelo biti konec. Dokazala je, da se vse da, da je vrh dosegljiv, če resnično verjameš v ljubezen. Če si vztrajen in iskren, če imaš pravo ljubezen v sebi,« je med drugim o babici še povedala Irena. Vsi, ki Ivano poznajo, pa tudi vedo, da trdna stoletnica še vedno budno spremlja TV ter dogajanje doma in po svetu, še vedno brez očal!
V praznovanje Ivanine stoletnice so se s pesmijo vključili pevci videmskega društva upokojencev, med katerimi sta tudi dva njena sinova ter snaha, da se bo pevska tradicija v Ivaninem rodu nadaljevala, pa sta z odpeto pesmijo dokazali še pravnukinji Nina in Urška, z recitalom pa se je postavila pravnukinja Janja.
Čestitkam domačih so se na slovesnosti priključili še videmski župan Friderik Bra-čič, župnika Emil Križan in Tarzicij Kolenko, predsednica
domače Karitas Nada Galun, predsednik DU Videm Franc Koderman ter dve predstavnici podjetja Droga Kolinska,
ki z blagovno znamko Donat letos prav tako praznuje 100 let.
SM
Majšperk • Kaj veš o prometu
Najboljši OS Ljudski vrt in Ekonomska šola
Napoved vremena za Slovenijo
Če Zofija (t5.) zemlje ne poškropi, 23/8 vreme poleti prida ni.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v južni polovici Slovenije bo občasno tudi bolj oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
V sredo bo delnojasno z zmerno oblačnostjo, v južni polovici Slovenije bo pretežno oblačno. Popoldne bodo možne posamezne plohe. V četrtek dopoldne bo pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s posameznimi plohami. Čez dan bo zapihal jugozahodnik.
Tradicionalnega, letos že 10. medobčinskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol pod naslovom Kaj veš o prometu, ki je v soboto, 10. maja, potekalo v Majšperku, se je udeležilo 19 osnovnošolskih in 3 srednje šolske ekipe iz območja upravne enote Ptuj.
Po krajši jutranji svečanosti in kulturnem programu ob pričetku tekmovanja se je okoli 100 mladih udeležencev najprej odpravilo na teoretični del v prostore Osnovne šole Majšperk, kjer so izpolnjevali pisne teste o znanju cestnoprome-tnih predpisov. Učenci osnovne šole so reševali pole za kategorijo H - za kolo z motorjem, srednješolci pa pole za kategorijo A - za motorno kolo.
V nadaljevanju so svoje znanje in spretnosti tudi tokrat dokazovali na cestnoprometnem poligonu, ki so ga postavili na šolskem dvorišču. V tretjem delu tekmovanja pa so se nato vsi udeleženci dokazovali še v praktični vožnji, oziroma v dejanski udeležbi v cestnem prometu. Pod budnim spremstvom in nadzorstvom inštruktorjev avtošole Prednost ter policistov iz Policijske posta-
je Podlehnik, ki so skrbeli za varnost tekmovalcev na vseh križiščih in prometnih točkah, so se osnovnošolci dokazovali na kolesih, srednješolci pa na kolesih z motorjem.
V skupnem seštevku vseh točk je v konkurenci osnovnih šol prepričljivo zmagala ekipa OŠ Ljudski vrt Ptuj pred drugouvrščeno ekipo OŠ Gorišnica, tretja je bila ekipa iz OŠ Kidričevo, gostitelji člani ekipe OŠ Majšperk pa so bili peti. Med ekipami srednjih šol pa je največ znanja in spretnosti pokazala ekipa Ekonomske srednje šole Ptuj, drugo mesto je zasedla Poklicna in tehniška strojna šola, tretji pa so bili člani ekipe Gimnazije Ptuj.
Najboljši posamezniki se bodo udeležili državnega tekmovanja Kaj veš o prometu, širše ptujsko območje pa bosta med osnovnošolci zastopala najbolje uvrščena učenca, zmagovalec Nejc Vidrih ter drugouvrščeni Matic Širec, oba sta iz OŠ Ljudski vrt v Ptuju. Med srednješolci pa se je najbolje odrezal Tadej Cvetko, dijak Ekonomske srednje šole Ptuj, ki si je s prvim mestom zagotovil pravico nastopa na državnem tekmovanju.
-OM
Foto: M. Ozmec
Za mlade tekmovalce je bila najbolj zahtevna vožnja s kolesom po spretnostnem prometnem poligonu ob OŠ Majšperk.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Kuhar, Podvinci 27/b, Ptuj
-	Živo; Lidija Kozel, Mestni Vrh 22, Ptuj - Ina; Marija Menhart, Sredma 50, Brestrnica - Gabrielo; Dragana Virtnik, Strnišče 12, Kidričevo - Alekseya; Marjana Orlač, Selska cesta 38, Ptuj - Timoteja; Ta-tjanca Kamenšek, Rimska ploščad 23, Ptuj - Vana; Natalija Kukovec, Grlinci 36/a, Juršinci - Klaro; Katja Luknjar, Hum pri Ormožu 8/b, Ormož - Nežo; Aleksandra Vilčnik, Strni-šče 11, Kidričevo - Tomaža; Karmen Fric, Tlake 50, Rogatec - Gašperja; Ida Žunkovič, Grdina 2/a, Maj-šperk - Miha; Maja Zorko, Selska c. 40, Ptuj - Taia; Adriana Čeh, Cmureška c. 28, Lenart - Evo.
Umrli so: Alojzija Je-všovar, rojena Horvat, Pongrce 32/b, rojena 1934
-	umrla 25. aprila 2008; Franc Klemen, Slovenja vas 33, rojen 1928 - umrl 25. aprila 2008; Marija Ca-futa, rojena Skok, Ložina 5, rojena 1914 - umrla 27. aprila 2008; Marija Mar, rojena Bezjak, Formin 23, rojena 1934 - umrla 27. aprila 2008; Marija Zemljak, rojena Cajnko, Mihovci pri Veliki Nedelji 1, rojena 1919 - umrla 28. aprila 2008; Marta Hagauer, Krempljeva ulica 9, Ptuj, rojena 1946 - umrla 27. aprila 2008; Karl Or-nik, Janežovski Vrh 22/c, rojen 1943 - umrl 26. aprila 2008; Terezija Mlakar, rojena Duh, Apače 20, rojena 1941 - umrla 28. aprila 2008; Anton Pišek, Strnišče 8, rojen 1939 - umrl 1. maja 2008; Franc Gabro-vec, Slatina 46, rojen 1928
-	umrl 3. maja 2008; Marija Vidovič, rojena Ribič, Sel-ska c. 52, Ptuj, rojena 1935
-	umrla 3. maja 2008; Jožef Tomažič, Formin 24, rojen 1943 - umrl 25. aprila 2008; Hilda Slekovec, rojena Škof, Panonska ulica 5, Ptuj, rojena 1912 - umrla
1.	maja 2008; Vida Kotnik, Hudovernikova ul. 11, Ljubljana, rojena 1927 - umrla 3. maja 2008; Ljubica Raich, rojena Malinovska, Gregorčičev drevored 5, Ptuj, rojena 1929 - umrla 3. maja 2008; Branko Re-snik, Mestni Vrh 88/i, rojen 1953 - umrl 4. maja 2008; Andrej Fekonja, Kajuhova ul. 5, Ptuj, rojen 1936 -umrl 08. maja 2008; Neža Kodrič, rojena Kolar, Dežno pri Podlehniku 21, rojena 1930 - umrla 8. maja 2008; Alojz Zmazek, Tr-novci 19, rojen 1951 - umrl
2.	maja 2008; Martin Slo-dnjak, Bodkovci 47, rojen 1931 - umrl 7. maja 2008.
Poroke - Ptuj: Gorazd Grula in Vesna Sodec, Po-brežje 21/b; Maksimiljan Črnko in Liljana Dobrajc, Selska cesta 29, Ptuj; Mirko Sirk, Radehova 10, Lenart, in Marica Kozel, Kraigherjeva ul. 31, Ptuj.
Poroke - Ormož: Damijan Bokša, Pavlovci 12, Ormož, in Petra Dovečar, Pavlovci 12, Ormož; Aleš Plohl, Grabe 11, Središče ob Dravi, in Janja Potočnik, Stanovno 17, Ivanjkovci.