atine Šovjetskia, /vlada je bila do danes priznana »de ju-ra< (po (pravu) cid 12oro drža#, to ja cdl: Avstrije, ■ Naroči j e, Afganistana, , M-ganijs, Lotonske, Li-t-vinsko, M-engoIsfce, Perizije, 'Poljske, Turčije, Finske in Estonske. Dejansko (to je brez vsakega 'Piraivmega ■ prizmianja.) je Rusija prjznapa od Anglije, Italije, Norveške, Če-hcptevaSke, Švedije — Kitajske. Rusija irrjl 18 trgovskih aaistojpnikov v inozemstvu tor je v pogajanjih z devetimi drža-veteti, aato da doseže trgovsko zaotoptn^o. japonska, ki je bila dcseda.j sovražnicam Ruske, se zdi da hoče priznati so', j-a sivo v-ladio. Japonski ministrski predse Inik Kaln jje nazri-anil 'časnikarjem, da se ja panska d:videva.la že kot frakcija Italijanske -socialistično stranke in -pa veliki kritični material, v katerem so. se nah-aije.li vzroki njenega tejstvau Rila je tc.rej kritika in izkušnja kctosafaegia poraze, ki sta se krili in — mogoče — ne bi imela pniprosta in logična- 'komunistična kritika še v januarju '1. 1921. možnosti odtrgati irsflormazmu in oportunizmu najboljši dol italijanskega, -delavstvia (prepečenega « vodništvom, čeprav že falira-nili starih voditeljev), -ak-o ne bi bližnje izkušnje govorile mraogo ,trših besed od naših najboljših govornikov. Komunistična frakcija na janu-airsk-drn kongresu 1921. ni bila hcmiagena (enicliara) v onom -čistem pomenu, ki ga ima ta beseda-: in bolj kot skupina »teaompeiramentoiv« 'je bila logična združitev idej ki so se moralo koordinirat i, iddj po-rojenih iz skupnega nauka, ki so bile skupine -taktike in programa nove stranke, a 'ki so potrebovale -pazne-ga izd elan ja. Idejo, ki iso vat-ale -iz izkušenj in so imele potrebo eksperimcnli-■ranja. Ko je sedaj Tonra-cini povedal na kongresu ta -izraz tvdlje in duh® -itaMjan-ski-h komunistov, je pcivarcčil smeh in vrisk strokovnih zvezarjev in eportuni«-tev- ki jih poigesteje boli trebuh, kot sc mučijo z oMiko-T-anij-em mišljenja. In skup teh idej ni bil slučajen. Že eno leto je zbiral® turinska Skupina »Online N novo« okrog sobe .proletariat piemont.skega mesta ter postavila življenje v tovarni, razmerje med proletariatom An kapi t alo-m pod vpliv komunistov. Tako so -se vzgoje-vali tisoči delavcev in vzgoje/vali so se tudi nak-ateri voditelji — intelektualci naše -stranke. Protiproletarsko gibanje je imelo vedno mednarodni značaj. Naravno je torej ako sta mednarodna tudi i-talijanski fašizem in ruski monarhi* zem, ti dve izraziti obliki protipro* letarske, protikomunistične reukci* je. Italijanski fašizem kakor ruski monarhizem, sta že davno prestopi* la narodno mejo in se razlila po ce* lem svetu. Reakcija pa je udarjala v treh zadnjih letih izključno po or* ganiziranemu proletariatu izven ruskih držav. Ruski proletariat je po dveh letnih notranjih bojih do korenin iztrebil monarhistično re* akcijo z lastne zemlje, kar mu je v inozemstvu priborilo mir in ugled. In že dolgo nismo slišali nič o ka* kem atentatu na zastopnike ruske* ga zmagovitega proletariata in njegove države. Zato je vest o umoru sodr; Vorovskega, načelnika ruske misije v Italiji, došla nenadno. Po* vod. za umor sodr. Vorovskega ni politične narave. Okoliščine pa, v katerih se je umor zgodil, mu daje* io tudi političen značaj. Umor s. Vorovskega se je dogodil na sledeči način: Rojen je bil v Moskvi 14. febru* arja 1871 od plemenitih starišev, poljskega rodu. Končal je gimna* zijske študije v Moskvi in bil pro* moviran v inžinerja na politehnič* ni šoli v Petrogradu. Pripadal je od vsega početka bolj-ševiški frakciji v ruski socialnode* mokratični stranki. Dolga leta, ki jih je preživel v prognanstvu pod carskim režimom do revolucije 1917 leta, je uporabil za študiranje. Pri* dobil si je široko obzorje, zlasti na polju socialne in ekonomske vede in tudi na literarnem polju. Bil je ime* niten poliglot, ki je poznal 14 tujih jezikov uključno italijanščino. Po* leg svoje organizatorične delavno* sti je tudi pisateljeval. Pisal je pod priimkom »Orlovski« o gospodar* skih, političnih ter literarnih vpra* šanjih. Mnogo njegovih člankov je izšlo v »Iskri«, ilegalnem glasilu ruskih socialnih demokratov*bolj* ševikov. Po revoluciji je sodeloval pri »Pravdi«, glasilu Komunistične stranke Rusije. Objavil je tudi mnogo brošur, zadnje o Leninu in Her* IZHAJA VSAK ČETRJTK- Naročnina: ITALIJA . . INOZEMSTVO vjoi.0# V- rteDt’3*' «0*^ Uredništvo in upravništvo: «> ^^-i^.aane ure za stranke oh pondeljkih in . mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: fina. . __ %*• 1 iiinvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi **•- * ^»»*^!cvnaprej. Posamezni izvod 20 cent. DELO Trst, 17. maja 1923. — Leto IV. - Štev. 171. Glasilo Komunistične stranke Italije Resnost sedanjega položaja delavskega razreda , mora obuditi v nas vero, navdušenje in možatost. V veri, navdušenju in možatosti leži tajnost naše zmage nad reakcijo. Čim večja je nevarnost, tem globokejše mora biti naše prepričanje, tem energičnejše naše delo. ¥ariewanle Gospod De Stefani, italijanski finančni minister, je v nedeljo v milanskem gledališču podal poroči; lo o sedanjem denarnem položaju države in o svojem delu, ki gre za tem, da doseže ravnovesje v držav; nem proračunu, ravnovesje med dr; žavnimi dohodki in izdatki. Zaen; krat nimamo prostora tudi ne časa. da bi se bavili s posameznimi števil; karni, ki jih je gospod minister pre; čital svojim poslušalcem in niti ne, da bi se bavili s komedijo, z nači; nom po katerem je bil ta govor fi; nančnega ministra pripravljen, da bi naredil na ljudstvo največji utis. Konstatiramo samo, da je bilo poro čilo podano pred občins., ki ni bilo poklicano zato, da bi o poročilu raz; pravljalo in sklepalo, mesto da bi bilo podano v parlamentu pred po; slanci. Ako nočejo fašistovski mini; stri dati poslanski zbornici one pred nosti. ki ji gre po meščanski demo* kraciji in po vseh ustavnih zakonih, ie prav tudi nam in bomo ob času in priliki izrabili tako fašistovsko stališče sebi v prilog. Tudi nebi bilo mogoče navadnemu človeku veliko razumeti ako bi se spravil na čitanje vseh številk, ki jih je nave; del minister v svojem govoru. Še tisti, ki se s takimi rečmi havjjo vsak dan niso veliko razumeli. To; zadevne scene, ki smo jih čitali v meščanskem časopisju so podprle našo gorenjo trditev. Številke so po* sebna znamenja, ki jih vsak mini; ster lahko razpoloži kakor mu ie najboli všeč. Ljudstvo se na številke veliko ne ozira. Ono vidi v svo; jem vsakdanjem življenju kako sto; je stvari in gradi na teh svoje misli, svoje mnenje o državnem položaju in o bodočnosti. Le ena je ministrska misel, te; rrelina misel, o kateri smo že govo* rili ker tvori leiLmotiv vsega fa; šistovskega gospodarskega progra* grama, o kateri hočemo spregovo; riti nekaj besed. Misel o varčnosti, ki nas davi in se nas hoče z mo na; ravnost uničiti. Z idejo varčnosti, si ie dal fašizem sebi pečat oajba* nalnejšega malomeščanstva. V vseh govorancah, v vseh poročilih, na vseh sejah in shodih srečamo to misel in se nam zabičava v glavo že osem mesecev, da je ona naše rešil; no orodie. Varčevati, varčevati in štediti. In vse zato. da bomo imeli državne, deželne, občinske in dru; ge blagajne noJne zlata. Državlmni, Občinarji, deželni in sploh liudie lahko crknejo. Poglavitno ie da bo* do blagajne polne in da bo vživai zadoščenie malomeščan ob nogledu nanje. Ponižna želja judovskega skopuha ie postala gospodarski pro; gram fašistovske vlade Znamenie napredka, ki se vrača v španske bikoborske čase. Naj bo. Fašistovski cilj je bo; gastvo države. Lep cilj. .Nimamo nič proti njemu. Ali kdo je država, od kod jemlje država da napolni svoje blagajne? Kaj pomagajo dr* žavljanom polne blagajne ako mo; rajo pod njihovo zlato težo gladu umirati? Uradnikom se ščipljejo plače. Delavcem se jemlje zaslužek in se jih davi z novimi davki. Indu; striji in trgovini se jemlje podporo. Bolnišnicam se odrekajo denarna sredstva in zdravniki in drugo pomožno osobje. Ustavilo se je pod; poro malaričnim deželam za osu* sevanje barja. Znižalo se je število šol in kjer je bil zakon, ki je dolo; čal obligatorični obisk šole do 14. leta se^ga hoče znižati do 12. leta. Odpušča se učitelje, profesorje. U; 1'ce in ceste se več ne popravljajo, i o železnici teče vedno mani vlakov in vedno več je parnikov, ki so bili vzeti iz prometa. Novih trgovinskih ladij se ne gradi. Brezposelnim se jemlje še celo beraško brezposelno podporo. Na ta način ni nič čudnega ako ostaja denar v blagajnah. Tudi dru* žinski oče lahko napolni predale z denarjem ako bo puščal družino gladovati in zmrzovati. Ali naj bi bila to naloga države. Tudi ako pustimo ob strani svoje mnenje kar se tiče meščanske dr; žave, ne dobimo nobenega razloga, ki bi opravičeval fašistovsko počet; je in njihovo štedenje. Zakaj danes se varčuje, se štedi na živih or; ganizmih, in življenju državljanov, pri najnujnejših potrebščinah. Dr* žava, ki se napoti na tako varčeva* nje je že tako uboga, in jo tako var; čevanje le še bolj obuboža, nikakor pa jo ne spravi iz mizeriie. Država zamore bitk bogata le ako je boga* ta njena industrija, ako ie aktivna njena trgovina, ako nima brezposel* nosti, ako sc nahajajo državljani v blagostanju in ako ostane iz take bogato naložene mize še nekaj kar se lahko brez vsake skrbi spravi v blagajno. Ali 3cUva^! °d 118t* iema* ti od šol, od bolnišnic in drugih ži* vljcnskih potrebščin zato, da se pol* ni blagajne, ni le neumnost, je zlo* čin, ki se mora prej ali slej kaznovati nad organizmom v katerem in v imenu katerega je izvršen. Tako jo beraška baharija malomeščan* stva, ki si misli, da je rešilo že vse probleme tega sveta ako je spravi* lo v železne predale nekaj soldov. Fašistovska vlada je prototip ma* lomeščanske ideologije. Zagledala se je v svoj ideal in je pozabila, da je sestavljena država iz živih bitij in ne iz železnih blagajn. Morda si domneva, da bo na ta način dvigni* la valuto svoje lire. Ne bo je, ker primanjkujejo naši državi surovine in ona bogastva, ki dajajo denar* ju notranjo in zunanjo vrednost. In ako bi se ji to posrečilo, bi se ji le s takimi žrtvami, da bi postalo držav* no bogastvo grob državljanov in države. To razumejo vsi, tudi oni, ki so danes prisiljeni ploskati fašistov* skim ministrom in željam judovske* ga skopuha. Dejstvo, da se je ta že* Ija spremenila v vladni program, ne zboljša nič njeno vrednost. Kdor varčuje pri življenju kadar ima komaj dovolj za usta, si kopije svoj prerani grob. Da si ga koplje sebi, mu ne moremo prepovedati. Da ga koplje nam, se moramo braniti in mu prepovedati. Maščevalni čin reakcije Umor set, Vorovskega s Lomi 10. t. m. zvečer ob 21.30 je s. Vo* rovski večerjal s svojima tovariše* ma Sturnejem in Ahrensom v hote* lu Cecile v Lousanni, kjer se je u* dele^eval mednarodne konference za vzhodna vprašanja. Nenadoma se„približa tej skupini neki mlade* nič od bližnjega omizja z revolver; jem v roki in odda na naše sodruge devet strelov. Vorovski se je zgru* dil mrtev na tla, ostala dva njegova tovariša sta bila težko ranjena. Morilec je nato hladnokrvno iz* ročil svoja dva samokresa natakarju, prižgal cigareto in dejal nata* karju, da naj pokliče policijo. Mo* rilec je bil spoznan kot^neki 24 letni Mavricij Conrad, bivši stotnik v ruski carski armadi. Izpovedal je, da ne pripada nobeni politični orga* mzaciji ter da je hotel maščevati svojega očeta in strica, ubita v ruski revoluciji. Mnogo okoliščin pa govori za to, da J e bil umor pripravljen po švi* carskih lasistih, ki so že prej dajali duška svoji nevolji radi prisotnosti ruske sovjetske delegacijo v Lou* sanni. Grozili so z osebnim naši* ljem, za slučaj da švicarske zvezne oblasti ne odstranijo s. Vorovskega iz mesta in mu preprečijo udeležbo na ti mednarodni konferenci. Umor je napravil velik vtis po ce* lem svetu ne samo pri proletariatu, kateremu je bil Vorovski sodrug in vodja, ampak tudi v krogih me* ščanstva, pri katerem je bil Vorov* ski znan po svojih stikih kot za* stopnik Sovjetske Rusije za trgov* ske in politične zadeve. Pokojni sodr. Vorovski je bil e* den najstarejših borcev ruskega re* volucionarnega proletariata in Ko* munistične stranke Rusije, cenu. Začetkom svetovne vojne se je nahajal v Štokholmu, kjer je bil za* poslen v neki mehanični delavnici. Po prihodu boljševikov na oblast je bil Vorovski prvi diplomatični zastopnik sovjetske vlade imeno* van zato, da stopi v mirovna poga* janja z tujimi državami. Zatem je vodil državni knjigorizdajateljski urad v Moskvi, kjer je imel široko polje, da razvije svoje sposobnosti. Končno v marcu 1921 leta je bil do* ločen sovjetskim zastopnikom v Rimu. Kot zastopnik sovjetske vlade v Italiji je Vorovski dosegel vzposta* vitev in utrditev odnošajev s to dr* žavo in trgovinskem in tudi politič. oziru. Dosegel bi s svojimi zmožno* strni mnogo več v svojem delovanju v Italiji, da ne bi zadel na nasprot* stvo zunanjega ministra Della Tor* retta, ki ga je gojil radi neke svoje nezgodtf v Rusiji (ukradena mu je bila zimska suknja) proti boljševiš-ki vladi. Delavnost s. Vorovskega pa zaznamuje kljub vsemu nemalo uspehov. Bilo je za časa genovske konfe* renče, ko sta mogla Italija in Rusija priti do sklepa trg&vske pogodbe. Tu moramo omeniti tudi njegov do* govor, ki ga je sklenil v Trstu z Lloydovo paroplovno družbo. Po* tom tega dogovora se je doseglo, da ima ta družba skoraj izključen monopol pri prometu v Črnem mor* ju. Njene agencije v obrežnih me* stih funkcionirajo tudi kot konzu* latna zastopstva. Ta dogovor je prišel v veliko korist za Rusijo. Kjer so se pokazale izvrstne spo> sobnosti Vorovskega je bilo tudi na genovski konferenci, kjer je po* magal s. Čičerinu stopiti v stike z Vatikanom. Nazadnje je s. Vorov« ski delal na mednarodni konferenci v Lousanni, kot dober poznavalec vzhodnih vprašanj. Tu ga je dolete* la smrt. Da je ruska sovjetska vlada zgubila z Vorovskim dragocenega so* trudnika dokazuje dejstvo, da je bil on določen naslednikom Krasina, ruskega zastopnika v Londonu. Spomin na moža, ki je s svojo krv* jo zapečatil svoje življenje, v kate* rem je vse svoje duševne sposob* nosti in energijo posvetil stvari proletarske revolucije, ne bo poza* bij en od delavcev celega sveta, * :~77 Truplo s. Vorovskega je bilo v torek odpeljano iz Lausanne v Moskvo, kjer se bo vršil te dni nje* gov pogreb. Proletariat Italije kakor proleta* riat celega sveta se klanja spominu velikega sodruga. Rusije Boljševiki ne dovolijo »vodke« d Naj večji korak M ga jo napravila revolucije je odprava vodke; zaradi tega nimamo najmamjšega poželjenja, da jo zopet upeljemia Oživeli ne iboimo starega carskega običaja pijančevanja, ki je koval denar iz pogrezanega ljudstva na ta način, da mu je prodajal strup v podobi vodike.« Tako se je izjavil napram nekemu časnikarskemu poročevalcu Kal in in, predsednik vsarusega izvnševalneoa odbora sovjetov. Kalmirnov tajnik Rutoenstein, ki pozna ruske seljake in njih probleme, je reke:, da nobeden odgovornih sovjetskih uradnikov ni izrekel želje, da se zopet uvede vodka. Vodko žele stari profesorji in prejšnji uradniki, ki niso naklonjeni sovjetski vladi. Dodal je, da so preje cb nedeljah ležali pijani ljudje na ulicah. Odkar je bila uvedena prepoved za vodko, ni videti več pijancev ležati na ulici, 'čeprav nekateri izdelujejo vodko na tihotapski način. Sovjetska šola in svetovni jezik Komsatriat za šolstvo se že del j časa bavi z vprašanjem mednarodnega jezika. Po tajništvu je bila izbrana komisija, ki je pred kratkim končala svoje delo in objavila poročilo, ki se glasi: Naučna komisija je porišla do zaključka da bi 'sprejetje svetovnega jezika dosti pripomoglo k nesenju vprašanja komunizma, vendar je 'gotova, da. ni še pravi čas za to, da bi se mogel mednarodni jezik uspešno takoj razširiti. Glavna naloga komunističnih esperantistov jo, da u-stanevijo organiziaoijo, jo razširijo in skupno delujejo z id isti, kar bi mnogo pripomoglo za razširjenje mednarodnega Jezika. Vsekakor se vrši -velika propaganda za razširjenje novega jezika-, pri čemur pa bo moral odstopiti: »esperanto« ali »ide-«. Nov jezik »ido« je znanstveno priznan, da j,e bolj spcpolnjen, nedrastatki pa naj bi se izpopolnili iz jezika »esperanto«. Komunistični »idisti« so že osnovali svojo organizacijo in imajo od meseca maja že svoje glasilo »Ni® Standard«, kar pomeni »Nalša zastava«. List izhaja v Moskvi in je tiskan z latinico. Več naročnikov je že dobil v Nemčiji. Skupina okrog »Sovieta« v Napeli i ma še starejše poee.tke. Bilo je to Strogo kritično gibanje, ki je vzdržalo kontinuiteto marxistiščne lovilce v I. S. S., ki je komaj započela delo razjasnjevanja v 1. 1912 in 1914, a ki ni imela u-čiteljev. Skupina »Or din c Nuovo«, ki iima zelo viden delež na proTriahškT zgodovini zadnjih let in ki je zasejala same, ki se bo še v bodočnosti' razvilo, je nastopila po •vojni ter bila sestavljena iz mladih 'ljudi, ki so si priborili v vojni izkušnje. Naj-pcilj osvetljeni diuh tega gibanja je bil dramsci, ki je zastopal leta 1917. na nekam socialističnem sestanku v Firanze »drzne« iz Torina. Skupin«. »Suviet« je izšla zmaigoslaivna iz ‘kampamilje proti na-pciletanskelmu framasonslVu to oportunizmu (1912. — 1914.) in že je doprinesla svoj kritični tribut kongresu v Reggio E-inilia (1912). in Anconi (1914.); in med vojno si jo prilastila taktiko »vojaškega poraza', ki so jo zagovarjali v Zinvmervvaldu in Kienthalu ruski Mjševiki. Skupina tov. »n.n.poletancev« se je pa zbirala okrog Amadca TFordige. Ni mogoče dobro očrtati postave to dala Amadca Band i go, ne da bi se podalo nekaterih potez italijansko -politične družbe. EkscesiVncst, oglatost, zednost, ki jih nekateri smatrajo kot najvidnejše znake Bardigovega značaja, se razložijo, ako se pozna nekoliko zgodovino italijanskega .proletariata in mož, ki so ig® vodili. Bordi-ga pomen ja reakcija proti parlamentarizmu, ko so v Italiji bolj 'kolt drugjg tlačili proletariat. Reakcija .je vedno okscosivna. A v momentu (1919.), ko so italijanski o-•poTtunisti pristopili k III. 'internacionali in vzklikali bližnji, revoluciji, (je Bordlg i ohranil tradicijo marxistične Levico v Italiji, formulirajoč teza o antiparlamenta-.riamu. Antipprlametetaristične teze so o-benem kritika oportunizma in so imelo mnogo pristašev med delavstvom. V in •• ■ zemstvu so primerjali. Bcrdigp do 1. 1919. s sindikalisti, anarhisti, nemškimi kaape-dtoti. Parlamentarni astemzicnizctm »boT-df.giancov« ije bil rezultat kritike rvsega delovanja refonmi.stičneigia in oportu mističnega socializma. Bilo je .nadaljevanje 'kritičnega mišljenja, ki je izpeljalo kampa-ni.jo v ktii 1912. in 1914. in ki jie prama-tra.1 mairxiktiČno volfflte dcigcdike, izpeljujoč iz njih revolucionarne zaključke. V 1. 1919. ni bilo v Italiji nclbeme druge marži stične .interpretacije našega položaja razen one, vsebovana v aistenizicnističnih tezah, predloženih kongresu v Bologni Ako so astenzionisti grešili na »otnočno-sti« — kakor je bilo rečeno — v parlamentarnem vprašanju, ®o imeli zaslugo, da so za,počel i ono razjasnjevanje, kd je bilo zaključeno na kongresu v Livornu (1921.). Po Bologni je šlo Boridigovo delovanje v smeri vspcrejiaoj® s torinsko skupino, d-dkler so ni na sestanku v Imeli ustanovila komunistična frakcija I, S. S. Bcirdiga ni no fikizctf, ne znanstvenik, no pisatelj. Je komunist, ki 'je prišel do komunizma potom študija naših učiteljev. Maimiljivcisti to svojo stare plememlte .rqd-bino to svojega poklica, v katerem bi lahko blestel, jo predpostavil biti vodnik mas. Zanimivo je primerjati obe duševnosti, ki sta najbolj karakteristični za naše gibanje: Gramscija in Bordign. Prvi je temperament filozofa, neuklonljivega znanstvenika., človek doktrine, nagnjen k analizi, dragocen zbiratelj »elementov« okrog kakega vprašanja, ali situacije. Drugi,. Bardiiga, je s in te tik, nasprotnik knjig, želeč delovati na katerem-s Kbcdi palj.u, zaljubljen v boirbo, mladosten in močan. V kar potrebuje zbiranje vsoh elementov. V prvem -ima sodba bolj počasen razvoj, pri drugem pa je sodba hitrejša v,sled naglosti, a katero razloči koristne in potrebne elemente cd nekoristnih in nepotrebnih. Gramsci je nagnjen k razganjanju, šoli, pouku; Bomd.iga bi predpostavljal komandirati oborožene hatalloine: nekoliko prezira, kateder in tudi podiizem peripntetikev. Bc.rdiga ni pisal knjig in se bojimo, da jiih tudi ne bo. Nek francoski goirug je pisal v »LTIuimaoiite«, lanskega leta, da stoji italijanska komiunistična mladina ped vplivom Grocejesvih to Gen-ti.lejevih teorij; in za ddkaz -naivaja Bordi-gove teže o taktiki za rimski kongres (1922.) A Bordiga ni nikoli videl niti ovitka kake knjiige Groceja ali Genbileja. V tam tiči pduk, ki ga je on fdal nekaterim najmlajšim med naimi in to jo dobri večini naše stranke? Zadostoval hi le oni o valji do dela, da bi se napravilo iz njega vaditelja, vrednega tega imena. A ono, kar največ velja je revolucionarna vzgoja,, ki jo je dal stranki in jo navaja na študij in diskusijo. Imenuj urno revolucio narno vzgojo, ne formalno direktura, ampak metodo, ki si jo vsak izmed nas prisvoji kdt moralo to mentulniast komunista. Imenujemo vzgojo najteanojšo disciplina, priznanje in spoštovanje hierarhije, paznauje nalog politične stranke delavskega 'razreda, strankine organizacije, odnošaje .med kemunistično in drugimi delavskimi strankami, neizprosnost kritičnega duha, ki no kloni, ampak hoče mase vzgojit*, da jih v da-neftn trenutku s trdno reko in brez strahu pral krvjo 'povede na pat zmage. Ako pogledamo mi danes na noše razhudene sekcije, katerih člani so bili pometam v ječe in moremo obdržati kljub temu gotovo vrednost, je to vsled gotovosti, da naši zaprti sadiruigi vzrf.rže svojo zaivcst v celicah. Talko nuaratoo silo, ki je moč stranke mas, dolgujemo zaupanju, ki ga imajo naši aodrugi v dolo naših voditeljev; in voditelja morajo to morajo priznati, da veliko svojih zaslug dolgujejo pouiku in vzgledu sddr. Bardige. Naučiiil smo se od našega isodiruga, da tre ba imeti vednost pri vseli uspehih in pre raiziih .revolucioinaime milice; dia .micirajo biti ‘voditelijl vsak hip za vzgled masam in .rootrajo dati delavstvu onih podatkov, 'ki jto ti potrebujejo im jih moraljo tokva-drirati to voditi ne zahtevajoč od njih drugega kot dsrtplino. Naučilli smo se vsi od njega, da ni zasluga biti bolij pripravljen in zmožen; ampak le -v tem slučaju, treba postaviti našo zmožnost v korist masam. Nauč ili amo se čid njciga, pobi j ati nasprotnika brez predsodkov, brutalno to slepo, govorilti resnico, neskrupolazno, le n.bo treba, kjer tlreba — lagati živeti, skratka življenje komunističnega revolucionarja, jedko, drzno, čustvemp, inteligentno, dobrodušno, kruto. Logična' dicBleJdncisit njegovo kritične metode, gotov razvoj njegoniega dela, njegovo dezentiresiranjo na vsem, kar koristi .posamezniku, zdravje njegovega telesa, ki izraža moč živcev in mišic, so za sodruge garancija; to zato so zaupali 'strankino zastavo Aimadeju Bcirdigi. Našim 'scjdirugom niso še natančneje znana pota. to idejne smeri, kakor tuldi po samezne osebnosti, -ki so dovedle do ustanovitve Kemninistično stranko Italije. Četudi se z nekaterimi mnenji v tem članku ne strinjam, ®am vseeno prevedel to lepo to zanimivo monografija brezimnega Scidruga iz bratskega »Lavoraitorja«, ker tako izrazito karakterizira ojnačaj in tem-pdraiment Iiord.igoivo cselbn-osti, n podla v svojem ozadju tuidi drage zamimiive podatke Sz italijamgkaga komunističnega gir banja, članek je avttor posvetil zaprtim sedruigom, v čdmer se mu .pridlruižuljeimo tudii mi. Razbojnik Fašiste n Engleskoi Donji dom u Engleskoj izgitesao je tu skciro na dirugom čitanju »a 206 pro-tlv 122 glasova vladin projeknt zakena kejiim se stvara specialna policija, koja »ima za zadatak da interveniše u momen-tim meteža«. U stvari to j.e zra,nično stvananje jeclne fašističke policije. Državni seteretor za u-nutaimje pnelc.vo izjavio je da t.radlicio-nisti ne če biti primarni u cvu organiza-ciju. U nju če se primati samo sinovi bu.ržoa, industrialca 1 izdajmik® raidhič-ke klase. Radnički .poslanici, koiji su u direktnem dodi.ru sa radnicima pod,igli su se fvi energično preliv stvairanjta klasne buržoaske policije. Njihovi napori ostali su besplodni. Radnički poslanik D j ek D j one j u svo-me govoru rekao j« da stvamanje klasne policije vodi nesumljivim sukebima. »Zamislit«, rekao ije on, s(ocš«iiistii6ne skupine delavstva samo zalo, da oslaMjava dravsko maso kot celino. Ona poizkusa u-stvarjata celo samo svoja strokovna društva- in daje svojim attganizkancem velike predpravico to velike marte-rialne ugod-noisti samo zato, da razbija enotno stremljenje delavstva, tvajvečja nesreča za celokupno delavstvo pa je, da sledi še v -veliki velčtoi so-ctalnolentokiratičnim voditeljem, ki so načelno prati vsakemu resnemu -boju dejanske mase prati kapitalističnemu u-stroju človeške družbe to ki -vsled tega n« ostajajo samo pasivni pri ofenzivi kar pital istične buržoazne proti delaivstvu, temveč ja celo direktno pomagaj-o ta nastopajo prati kontetiim delavskih mas. Pomislimo samo na vlogo socialne demokracije v preganjanju komunistov v Jugoslaviji, na zadnjo kmitoar&too stavko iv Broidu na Savi itd. In vendar smo prepričana, da na splošno samo delavstvo, organizirano v socialdemokraitičnih organizacijah tega noče, ker ve ali vsaj sluti, da je to naperjeno tudi proti njemu samemu ta prati njegovim žirvljen-akim interesom. Treba je torej iatrgtarti te delavske masa te rak njihovih hinavskih in ko-ristalovsteih voditeljev ter privesti ta, danes pasivne ali eclo nasprotne mase, na skupno razredno bojno -polje, treba jim dopovedati in praktično dokazati, da se tako ta saano teko dosegavajo večji delavski vspeTu. In Ko delavstvo hitro razume, ker je naravna stvar, ker je to potreba, krvava potreba delavstva v tej brezobzirni ofenzivi kapitela. Mi torej iščemo stika in zveze z masami nasprotnih ali sorodnih delavskih ta-berov, pozivajoč jih v enotno bojne vrsto proti kapitalistični ofenzivi in ne z nji hovimd voditelji. — Glavni cilj enotne fronte obstoji ravno v tem, dia loči maso od njihovih lainjivih in hinavskih voditeljev in jo napraviti bojevito, da jo dvig ne iz pasivnosti v kateri se nahaja. Kajpada se to navadno de da napraviti drugače kakor da sedemo skujmo žojjmi te mizo in sklepamo dogovore. Ali v kolikor smo primorani na tek« seje in dogovore z njimi, kar drugače ne moremo >do mas, ki jih oni vodijo, je (to samo naš manever, ne pa namen, da bi jih mi kakoirsikoliiboclii podpirali. Sodirug Lenin, kii je v svoji poznani ta tol ikra t citirani knjigi »Ekstremizem je otročja bolezen ketaunfenm« prvi svaril angleške in nem ške delavske teoretike pred razkoli to juh pozival k enotni franki, je napisal sledeče klasične besede: »Anglež/kita komunistom je sedaj zelo težko pirita do mas in povzročiti, da jih mase poslušajo. Torta aiko nastopim kot komunist ta pozovem maso, d-a naj glasuje za Ilendersona 1), me bodo gotovo poslušale. In jaz jim ne bom saano na pri-jjrast način razložil, zakaj so boljši sovjeti od parlamenta in diktatura pral c tantala boljša, od ChuroMUave (izgovori: Čemftilave) diktatura (ki je zavita v f-oatmo buržoazne »demokracije«), ampak ja«z bran turti lahko obrazložil, dia hočem Henderscna s svojimi glas avti ravncltak-o podpirali, kakor pcd-piira vrv ctoešenica«. Tako hočemo torej mi podpirati lažnive to hinavske socialdemcikratfone Golouhe, Toka ne, Born-ote itd. v enotni fronti proletariata: kakor podpira vrv obc- šenca. To je pravti cilj enotne fronte pro-letepkita, a ne vleči jih iz gpvna, v katero so zagazili že leta 1919. kakor delata to Klemenčič in Fabjančič. Toda aiko smo rekli, d® je enotna fronta pi. letariata, v kolikor nas sili v ^porazu me s socdaln apaiteiotirčniimi vcrtitelji, manever, ne smemo tega razumeti v smislu one taktike balkanske buržoaizlje, ki jo ona označuje z bestdo: »podivata«. Nel Mi nočeima nikomur »podiva! iti«, nikogar opehariti, mil se hočemo samo kot prvi boriti za najbližje in najbolj pereče žlivljenskc koristi delavske maso in pozivala vso (itdiaivsko maso, komunistično, socialistično, naoinnali slično in neorganizirano v boj za te živi jonske potrebo. Njihovi voditelji nam bodo morali slediti, alt .pa se bedd pired maso snemi razgalili kot figovci in agentje kapitolfetfčne buritoaizijo. »N« gre za malenkostne manevre — pravd Zitoovjev, — temveč za velike zgodovinsko dogodke«. PODLISTEK mDELA“ IVAN CANKAR; Iz »Mojega življenja" Večerne sence Zmerom sem jih ljubil; zdaj, ko se bližajo, me j« rtrah. Oko ne vidi, uho no čuj«, še srce ne sluti; nenadoma, sredi vea«i«ga »meha — glej, večeri Šel sem pred »lavnimi leti iz Ljubljane na Vrhniko, tisto pot, ki »m jo premeril tisočkrat. Lepo spomladansko ijaikro jo bilo; ko mi ja toplo -sol me e pogdraivila -lic«, je seglo tudi v moj« srce ta 'je popilo vse skrbi. Ker se rol ni mudilo, sesn legel pod jablan ob cesti in sem bral Shakrepeareja; ne vem, katera drama je bila; toliko vem, da mo jo vsega prevzela nepoznana in čez naturna lepota, da me ja nasitila in napojila ta da mi je že sijalo v ©brat: vroče opaldans/ko salnce, ko sem vstal. Omamljen, ves v sanjali, mn šel dialje po bali cesarski cesti ta sem prišel do tiste In obnntjem k fraocioskim »ortrugam nadaljuje; »Zakaj je gospod Marto v 2) tabo zdivjal proti taktiki enotne fronte? On piše v nekem članku, da je taktika, ki jo mi predlagamo, vrhunec, 'nemorale. In zakaj? Ker maž čuti, dia. bodo s tem -njegovi ljudje mrtvi. Nemoralnost obstoji v tem, da jta hočemo prevzeti mase. Ali mi jta ne bomo prevzeti mas s čudeži in s skrivnostmi, temveč s tem, da »e zavemo; sedaj je bila ura. »Sedaj se ja ponudila situacija., dia je -masa zopet pripravljena nastopiti enotno proti 'buraoaziji. Mase niso še komunistične, ali one sa hočejo boriti za pogoje svojega obstanka. In mi moramo biti za -to, ker mi smo komunistična stranka to ne mlatioi pra-ane slame. Mi sc hočemo boriti z maso za vsak vinar. In mase so vedno tarna, kj-ar sc bori tudi za ta božji vinar. Mi ne bomo nikoli pozabil f, da je naš cilj diktatura pnoteta-riatei, toda mi _ bomo vse stetnlH, rta razkrinkamo soc ialdemokrartično agente bur žo,arije. Socialni so -ved,no teli in ostanejo agentje buržoazije. So n,a svetu n. pr. agentje, ki dobro organizirajo kako banko; dalje so agentje, ki dcfbro organizirajo kak mita, kak rudnik, da donaša profile. So na svetu pa tudii agentje, ki zastrupljajo delavce — in to so socialni demokiratje. Prorti njim 6e moramo, boriti!« Ta naš boj socialnemu patriotizmu velja tako dolgo, dokler »e pojdie za nami ogromna večina delavstva to dokler bodo imeM socialdcmokiratični vcrtitelja kak vpliv na delavske mase. In mi naigl&ša-mo tu še enkrat, da gre v tej obliki za to, dia pridobimo delavske mase to ne po-buržujene voditelje teh mas. Da damo kratko definicijo (obeležje) ©notne fronte por.letari-ata in njenega cilja, hočemo navesti tu točko 23. »Vodilnih misli -o enotni fronti delavstva«, ki jih je odobril IV. kongres in ki glasi takole: »V enotni fronti delavstva« razumevamo enotno fronto vseh -delavcev, ki so pripravljeni boriti se prati kapitalizmu, torej tudii onih delavcev,, ki sledijo še anarhistom, sindikalistom itd, V nekaterih deželah teki delavci lahko tudii sodelujejo v revolucionarnem boju. Kiomunis-tisti-čna internacionala je že otd vsega po-četka zavzela prijateljsko stališč« nasproti tem delavskim elementom, kii se počasi cit resa,jo predsodkov -to prehajajo h'komunizmu. Toliko bolj pazljivi oncraijo 6-iti komunisti sedaj naproti njim, ko s® uresničuje enotna fronta, delavstva proti kapitalizmu.« Torej enotna fronta z delavstvom drugih smeri in ne z njihovimi voditelji! 5. Zakaj smo dobili razkole Toda sedaj pa nam prihapjo socialna demokrat j e -v svoji cinični zlobnosti, pa tudi nekateri naši počasni sodtruigi (francoski), ki enoitne fronte delavstva niiso razumeli -ter nas zafrkljive izprašujejo: — Dobro, če ste vi res take goreči pro-pavedniki enotne fronte delavstva, zakaj pa ste ravno vi, komunisti, napravili razkol v vseh scoi-alnoidemiokraitičnih strankah ter razbili velike politične ©note delavstva? Kdor govori tako, samo s tem dokazuje, da ne razume ničesar o revcilucioniar-nsm delavskem gibanju. Mi verno dobro, —- in mi smo vedeli ta tudi že tejdaij, ko srno zavestno delali razkol v starih velikih socaaldomoibnatičniih strankah, da Izvršiti in vzdržati revolucijo sanoo velike to dobro organizirane dedavvske mase, ali mi Smo obenem tudii predobro -vetdoli, da mora biti predvsem nekdo tu, ki hoče in zna usmeriti proletarsko revolucijo. Mi smo tedaj že vedeli, rta Kristani, Prepeluhi, šmitirani. Korači, Golouhi in tudi drugi kftsmatouh-i nočejo revolucije, ampak samo mandate, ravnateljska mesta-, izseljeniške komisariate, izvoznišfce špekulacije skupno z buržoazijo in zato srno se marali najprej točiifci od njih, da se ne diskreditiramo pš^d masami tudi mii, iztrgati jim delavsko politiko jz rak ter u-81 var iti proletarske stranke, ki se bodo zavedale svoje zgodovinsko naloge, kf 'bodo delavsko revolucijo resnično hotelo, ki bodo sposobne, dmi načel ujojia dielaivskiim masam in jih neustrašno vodijo naravnost k njthoivemu pravemu cilju. Revcilu-eijo bo napravila nmsa,, zbrana v velikih dela/TOkih arganiaaciijah, zlasti v 'strokov-nih društvih, to stoji; toda ta masa. mora ■i metii svojo glava, fci pravil no misli zanjo in jo pravilno vodi, a to ,jo resnična revolucionarna koimmistična stranka. Še tako velika delavska masa in tudi strokovno In drugače dicforo organizirana, je mrtvo truplo brez zavedne to resnično revolucionarne stranke. Eve, zakaj smo delali razkole v starih, gnilih soclalctemokrattanith strankahI «gwa»mumn ji' i i,mibp» »gH— Poslušajmo, kako gcvciri a 2taotvj©v: »Mi smo marali staro izdajalsko aoteial-no demokracijo razcepiti — pravi on — a ko simo hoteli -varovati delavske interese. Ml smo marali 'povsod ustvarjati komunistične stranke, mi smo si morali osvoboditi komolce. Mi sm-o se -morali aswdbo-d-i-ti one izdajalske discipline to socialne demokracije. Mi smo morali stoc-ro celo desetletje vršiti raakdle, dok-leer smo izkri-staliairaiM iz stare .?oc ia-i demokratične stranke to, ka-r je bilo najbolj zdravo to retvciluriomrno. Taka je prišlo do tega, po zaslugi socialne demoik-racije, da smo veljali v svatu za 'razkolnike pia pck-licu. Tcida mti -smo mora-M delati razkole v interesu delavskega razreda. Priznavamo, da mii tega nismo vedno znali. Da smo to bolje razumeli, hi 'bili že premagali kia-pit-aližem, T teh desetletjih je poizkušal k-aipltailizem, da vzbudi nera-zpoloženje proti razkolu in da izrabi ta fakte proti komunizmu. Norazpohtfeuje, ki iga ano-rarno mi v obstoječem položaju -piremaiga-ti. Sedaj j« iza to dan nfctoeint visled položaja ki amo ga očrtali, Md maramo sdda j razumeti, nerazpoložeolje na prismetren način premagano in moralno pekazati, d-a smo delali v delavskem razredu razkola, v svrhio, da ga zdfužtao prati buir-žo-a-zij'1, da to n-i bilo nikaiko rcfccd-elstret, ampak se je to delalo samo tam, kjer drugače ni šlo.« »No — nadaljuje Zinicvjov — mil moramo vloge zamenjati in md smo s tem že 'pričeli. Kot irazkototci bosta cdsl-ej -veljali Druga in Ftoltimt-jia anteiraaeteinalai -to ne več mii. S-edaj je iza to dan zgodovinski položaj.« Tu smo torej! 1) Henderson, voditelj aingloake »La-bauir P-airty-je«, socialni patriat, 2) Ma-rtov je bil vodja -ruskih menj-ševi-k«v v izgnanstvu, ki je umni v aprilu letošnjega leta, D. Anin Naši somišljeniki nam lahko zelo izdatno pomagajo pri našem delo* vanju s tem, da natri dajo naslove tistih znancev in prijateljev, katere mislijo pridobiti kot nove čitatelje, oziroma naročnike. Istim bomo po* slali kako številko na ogled. Besposelnosl u Jugoslaviji Doisletd se na jetdmcj strani usled speku-lisa/nja države j neprestano® rasten j a i padanja 'vrednosti našem novcu na intcr-nacionalnim novčanlim tržiš tima daje moguonost da neprestano dižu cene svojo j robi, 'dotle ekonomska kriza kc(ja zahvala s ve sire i šira maaamero, ognaničava pivia/Avdnjui, šivana beaposlicu i obsrra nadnioe. I tako se položaj -rednika, usled stekanja cena najtnužnijim životlim ar-tiklimia na j e-d nc\j i besposHce i 'Cbairanja •radnika-, na drugoj strani, patgarfeive i:: etena u dan. Ov.a pojava fegleda na. prvi pogled čudsicivata. AM kad se zna -da vlast nopotduzi-im »išta proti# spekutenata, — a radni&ko su organizacije nemočno —■ koj.i dižu cono kaida eftinsir pada, a osta*v-Pjaju ih na -is tej višini kada vrednost dinama (raste, pcco-i tolikih drugih uzroka tmda ne troha trato'i odgovor na wa pitanje. Trgovci i špekulanti iskor-jščuju nestalnost jugoslatvenskog dlnara i ovoj h-aos u finansija.ma i taSkvim nvaklinaci-jama isceduju i pesledroju pairu iz dže-pova nadnikia .i patroš&ea, Radnici, ncmaijuči dov-oljno jakih organizacija neroogu da se edupru snižavanju itadnioa kesje je nemtoovna posledica besposKce. R-adiničke organizacije u koliko ona postaje n.isu u stanju da iiavrle racionalno raspdclolu radne snage da bar u ndkoj metri ublaži besposlicu. Država, hoja !je naj poz vanilj a da vedi brigu o baspo&tomm ne daje mogučnosti rada i preči funkcicnisanje sindikalnih organizacij®, fcoje bi se hrinulo za svoje 0">* poslene članove. A o kak voj materialnnj pomoči hespoelento od sttra.no državo nama ni govora. Sfca više, dešava so da se prema besposlenim ne prime.ti tj-r ni ono odredbe koje tvnže za ostalo radniko. Ta-kv> so dogodilo o-vib dana da jo uprava duranske fabrike u Saraj vti otpustila maso radoika i rodnica bar H iin-tv-nog otkaza. U ta&vom momentu dužnost je svij u radnika dia se zaleže za pddlimnje i ječanje sindikalnih organizacij, koje vode betrbu protiv besposlice i svih ostalih zala današnje® društva. K vprašani« tipi is raslih lemi® Nadaljevanje. 3. Strategija Najvažnejša naloga sirategije je določitev ene glavne smeri, ki -naj jo zasleduje giblainjje delavskega razred«,, in ki je za proletariat najbolj prikladna, da lahko zada nasprotniku smrtni udarec v sariio doseg« v programu deleč eni h ciljev. Načrt strategiij« jo načrt -argani-zavij« odHoičilnega ud-arm v eni smeri, v kateri zamere ta udarec v najkrajšem času -roditi največjo -rezultata Temeljne potrebe politične statategija bi miagli -portaiti brez posebnega, na-pom s teto, da se padla analogija z vojaška; n. pr. v periodi meščanske vojne za časa bdja z Deniktoom. Vsi ruski sodrugii se spamiinjajia konva leta 1918,, -ko -je stal Deniikta pred Tulo. Takrat so se odigra.-Ji zanimivi prepiri med vb-j-aškima -voditelji o tem-, od kad bi se zadalo Denikino- vi Birmadi odUočiMen uda-rec. Nekiaiteri so predlagali, dia bi se ga zad-a-lo na črti Ga-rJcta-Nawotsc'|jlsik. Drugi pa so predlagali v to sfvrho črto V-oraneiš-Rostciv, -da bi se po 'predoru te vrte miadelila sovražna armada v d-va dela, ki naj bi se potem napadla. Prvi načrt je imel breg dvorna sva jv -pozitivno stran -v -tem smislu, da bi mo-gdl z zasedba N-cVorosijska zapreti pot za hrbtom DeniktooVe armade. A bil je na eni strani neugoden, ke-r j« prodaitavlja-1 'keaia-kanje skozi sovjeteim nasprotne po-kraljiime (Donske province) ta t-ako zahteval mnogo žrtev, na drugi strani je bil nevaren, ker je odpri Dmikimovi oatmadi prosto pot v Moskv-o skozi Tulo in Sjer-srkov. Drugi načrt glavnega sunka je bil -edino pravi, kor je predpostavljal na eni strani našim četami korakanje pa sovjetski vladi prijaznih provtacah to ni tako zahtevali posebnih žrtev, to ker je na- drugi strani oviral aktei-j-o Dentkinevih čet, k-i so korakalo proti Moskvi. Večina vojašikiih izvedencev se je izrekla za drugi načrt in te-ko se jo odločila usoda cele vojne z Denikinam. Drugače povad-aino. Določi-tev smeri odločilnega udarna pcmonija določitev znač-aja operacij za cello periodo vojne, torej za devet desert i-n tudi ueocde cele vojne. To je naloga strategije. Isto treba reči -o politični strategljii. Drva resna na-spricitstva mod pcliitičnjlni voditelji rt iškega proletariata o glavni Glej zadnjo štev. smeri prdl eitairskega gibatnja so nastala v začetku natega statet-jia db irusko-ja-po-nsk-i vojni Kakoir znano je del naše stranke (menjteviki) bil n-aziranja, da treba-, da mera ležati glarvna sroar prole-'terskega gibanja v bc(jiu proti carizmu v črti bloka med pnoJotariatam to llbe--raln-o bu-ržoazljo, pri čemer 'je izpusti! najvažnejši revolucionarni faktor, kmeta, popolnoma ali pa slkoro popolnoma izpred ofti, da pa> naspnotnio liberalni bu-r žciaiziji v-ddiln-o utogo vsega revoluci-an-air-neg-a gibanja. Drmgi dri stranke (boljše-vifci) ije naspro-tno smatral, da, treba zadati glavni su-nek v -črrtii bloka med pra-letaria-toan in' k-merti to da mora leža-ti v-o d ilna uloga v vsema ‘revolucionarnem gi-bianij-u v rok-ah pro-letairialta, liberalna bu-ržaazi-ja pa biti neutrali-ztoana. Aiko primarij ato-o vse noše rav-o-luci-o-na-mo gibanje od začetka današnjega, stoletja do februarsko revolucije 1917, kot 'Vojna delavcev in kmetov pro-ti carizmu to veleposestnikom, z vojno prati Deni* kinu, je ‘jasno, dia je zamisela od sprejema enagta al-i -drugega strartegičnega na-čria (menjteviš-keiga ali bolj-tevi-škeg-af, od sprejema ene ali druge glavne sane-ri, re-v-cluciona-rnega gibanja v veliki -meri u-eorta carizma in veipasestmkov. Kakor je določila vojna stira-togija iz časa vodin z Den-iikto-oan z d-oločiifvijo glavne smeri sunka, ki se ga 'je imelo napraviti, obenem z devetimi desetinami tudi zn-ačaj vseh readaljnih operacij do popolnega Denikinovog® poraza, tako je določila miatš-a polirtičnia strategija z* odločitvijo smeri revriluotanarnega gibanja po bolljševišk-em -načrtu obendm značaj delovanja nate stranke za cele 'periode odprtega boja proti carizmu, oid -rusko-japonske vojn«, dio februarske revolucije 1914. Naloga politične strategije obstoji predvsem v tein, rta «e pravilno dotoči, izhajajoč Iz teorije in programa m-nraiz-im-, z ozirom na ižkušnje revol-ucionair-noga boja dotavtstiva vseh dežel, glavno smer prolet-amskegia gibanja gotove dežele za goitovo zgodovinsko periodio. Taktika ije del strategije, ki -ji je podrejen to 'jo dopolnjuje. Taikitikia se ne ba-vi z vojno v glavnem, amipa-k a posameznimi njenimi epizodami, z boji ta bitkami. Ako si strategija pri zadava, ,vojno ddMti, al-i recimo do konca izpeljati boj s carizmom, si nasprotno taktika prizadeva-, ta -ali oni boj, to ali ono bitko uspešno iepe-Ijia-ti -to ali ono kampanijo, to ali ono akcijo, z večjo ali manjšo prilagoditvijo konkretnim in bojnim pogojem v danem momentu. Najvažnejša naloga taktike je pridobitev onih poiti 'in sredstev, ornih bojnih o-b-hk in metod, ki vodijo kankrotnaim razmerami v danem trenutku bolj ali ma.uj o(%«icarja-jc6e hi najbolj gottov« do str-a,-tc-gičnega uspeha, ičaito so resne smatrati uplivav taktike, njenih rezultatov le samih zase, no s stališča neposrednega e-fekta, ampak s stališča naloge lin možnosti strategije. So ro cmeriti, bo taktični uspefhi olajšujejo strate-gifrne natege. To je bil slučaj n. g«r. ob zlomu D s ni kinu ve fronte končani leta 1919 pri ©svobedirtivi Orola in Vorcmošn po naših četah, -ko so uspehi našo konjivniice pri VurenciSu in naše pehote pri Orolu ustivairM ugodno siSuncijio, da so je zadalo udarec proti Rostovu. To jo bil slučaj v avgustu 1917. -v Rustijii, ko »jo ustvaril prehod petrcigtrndislkeiga on mo-skemskega Delavskega sveta k 'boGiiševi-kem nosvo politično siitanaciljo, ki jo olajšala sunek, ki ga je naša stranka izpeljala ■v oktobru. Sci tudi teki ttrenatikl, bo taktični uspeli}, kljub temu, ete imajo blesteč neposreden uspeh, vendar no odgovarjaijo sira-; logičnim možnostim, ko ustvarijo »nepričakovano« situacijo, ki ja pa- za cel® kampanj® pogubna. To je bil slučaj z Deni-kinom kcace-m 1, 1919.. ko je on, voden po lahkem uspehu hitrega in učinkujočega p-ctho.da proti Moskvi, .razširil svoj® fronto od Vide d® Dnjepra an 'tako ptriiprovil pogin svcije armade. Isti je 'bi'1 slučaj v letu 1920., v Poljski -vojni, ko smto si mi — podcenjajoč moč nacionalnega mo-| menta na Poljskem in zaslepljeni po lahkem uspehu 'uCdnkuijci&ega pohod® —■ po-staivild za naše sule pretežko nalogo prodreti v Varšavo in še dalje, pri čemer smo ■dovedli -veliko večino poljskega, prefoiiva.l-stva pa’oti sovjetskim četaim In s tam u-stva-riM situacijo, ki je uničila uspehe sovjetskih čet pri Minsku in Žiitcmeru in pioloopaila v aa padu -pa-estiiž scivjoiske a'r-made. Končno so tudi moimonti, ;v katerih treba taktične uspehe papustiri in mvestno preiti -na taktične penaze, d® se zasčefut-a bodeče 'st-ratcgiične prMobitvo. Tako s-e zg® di -večkrat v vcijni, -ko anč-n-e ena vojujo-ča stranka, pjdmdauaj1:'^. sh, da .reši kvadre svcjjiih -čt"!. in jih edtegno iKtereu prc-ležnih sil nasjzromfkcvih, po načrtu umika in pusti cela mosta in pokrajino, da pridebi časa in zbere svojo sile k novim OidločilTihn prihcdnjiitn hojcuu To je bil slučaj v Rusiji v lot.u 1918. za. časa nemškega napada, k® je bila malte stranka prisiljen® sprotjeitii b-rest-ltovskl mir, ki jo poim-enil, gdacloč s st-aliJča ncposrcidnog-a politične ga vpliva, ugiromen minus, o- je bil potreben, da se ja .vzdržalo zve-zo s kraeti, ki so si želeli miru, dip, se je pridobil® pavzo za -oddih, da so j® usiliveirilo novo armad® in n;a lir. način dcseglo v bo-dočnostii st ra tegični plus. Drugače povedano; Taktika sc ne en na rf-divooiči -pa-eh'odnjirn oictmantoim imters-seto, se ne sme dati voditi po i zgledih nespasredneigia poliffci^Snetg.a- vpliva, še manj se sme odrttrgaiti cd zemlje in zidati si gradova v zrnatku — taktika se -nclora -priil-a-g-cditl mJogajn in možn-ostim stavi-tegije. Naloga t-aktike o-bstc-iji pradvscim, v določitvi oblik d,n motod boja1, 'ki najibclij od-govairjiaij® konkirotnim piredpogojem boja v vsakem danem trenotku, v tem, da se pusti voditi .po sitiopinjah stratogljc in jeanije v poštev iKkutšnj-e revolucionaiTie-g-a boj® delavce# vseh dežel. krč,m«, -ki so mi j« popotniku vselej tako prijazno nasmehnila feza topolov. V tisti 'krčmi pa (je bil-o ta-kirat topo to mlado dekle. Ne spominjam ee več, kako ji Je bilo ime, kje da Je zdaj to kako živi; le -ljubezni/rega-, veselega obraza se spominjam, čistih oči in solnčnega smehljaj a. Mont je bilo takra-t testnajst tet; nikoli te nisem bil poljubil ženske, niti v sanjali Kor pa sam bil omomj-en sam Od svoje mladosti, od solnea, od čašo vina, od lepih misli, som kar ponav-edicrma objel dekleta olkrog pa-au in sem 'jo toplo stisnil k sebi. še v tistem lripu ml je roka omahnila to od »rama mi je šinila vsa kri v obraz. Ona se je veselo zasmejala, za vro-č trenutek sem čutil pj«ne ustnice na svojih. Šel sem dalje kakor blagoslovljen romar, tako srečen ta v srcu vriskajoč. Ob tisti topi uri ima prvikrat ugledal podobo, ki eera ijo videl kasneje te mnogokdaj, ali taka so točno m jasne nikoli več: voz je švignil miimo mojilh oči, v vozu je -sedela ženaka-, kakor bi je no videl tepte v samih nobdških sanjah. Solnce so je leske, telo v zlatih laseh, sijalo jo na beli slamnik, na belo bluzo, na 'betožmrefca lica; kakor »o je podoba prikazala, tako je bliskoma ugasnila, izginite — svetloba v svetlobo, Kadar sem jo videl v poznejših letih, me je bito strah in umaknil sem se prav do jarka: »Tako si šla, mladost, tako si mii pobegnila, sreča, brez pozdrava in hla-gcslova!« Takrat pa som gledal ®a njo z veselimi očmi: »Hiti, jadrno hiti, prihod’ njbst moja, pa te rtotjdem s 'temi mladimi notgamii!«... Ni se te prikazala bela Sveta Trajioa na holimiu, ko sean se ozrl ves osupel po mračni pokrajini. Kdaj so bil« prišle sence ta odkod, kdaj je bil ugasnil dan? Tiho in nevidno ja bila noč popil«, dan ta svetlobo njegovo; tibo in nevidlno so bile leglo eence na mojo »reo tar so zagrnilo mladost, srečo to zaupanje. Saj ne tam. za gorami v veselem solnicu: pred menoj v tišini ta grozoti noči je pravo mojo življenje; 'tam so črne skrbi to predzgodmja utrujenost, je rano poznanje, iz poniža uja In rtjjpljenja porojeno. In vso, kar je bito topega od «<## do mraka, vse je lo »pcnnita, ali »o merda to sanje, ki jih je Iicig poslal za totetbb — cb-jokunrinu otroku ropotuljo. Tak težak mi jo bil korak, kakoir da seta bil ves dan bodil tisto pat, ki je tri u-re hoda. Vidri sem že vse, kakor je >\ resnici to to: n-aj-dražji eh raz razgledan m skrivi, najmiflejte oči etojdkane, najblažje ustnice tiropetajoča od pritajenega Ihtenja,... Drobne poiitične vesti Klerikalna morala,. »Ctosorvator© Romano«, uradno glasilo rimskega papeža, je ugotovil, rta ja prelat Rutkijewicz bil obsojen v Rusiji samo zato, ker je bil zvest Bogu in cerkvi, kakoir je bil po svoji vesti dolžan. Kje je bil ta »Ossoivato-re Romiano, v dobi 1914—1918 človeškega klanja ko se, je bito naravnost v obraz zapovedi Bogu »ne ubijaj!« to blagioslav-ljato oav>žje? Ali si morda kanonsko pravo trudi v tem slučaju pridržuje pravico tolmačiti zapoved »ne ubijaj«, kakor kažejo koristi za premoženje cerkve, 'kot si ga pridržuje glede -lastninske pravice na cerkvenem imetju? Zanimivo vsekakor. Za .rmiijone življenj, ki so jih pred klanjem blagoslavljali er. monštranco in križam, se ni noben »božji namestnik« upri in potegnil, za enega prelata, ki se je uprl razlastitvi cerkvenega (mrtvega premoženja in špijoniral za Poljsko, pa se jo zamajalo vse, kar je buržoaznega in cerkvenega. Iz trga sledi, da je zlato več od življenja tudii pri cerkvi. Delavnost fašistov. V Napol ju sa fašisti udrti v prostore Delavske zbopnice in razrušili vse pohištvo. Izstrelili so tudi nekaj revolvcrskih strelov, toda brez krvavih posledic. Natepli so tajnika 'kovinarske zveza in nekaj delavcev. Ko so so pripravljali po dovršenem činu na odhod jo prišel nek fašistnvski konzul in jih pozval — ko se je prepričal da ni ničesar več kar bi se dalo razrušiti —• da se odstranijo. Delavska zbornica je sc vedla zastražona po karabinerjih. Monarhistične in pratifašistovsl-e de monstracije. Take demonstracije so se začele v južni Italiji to »e ponavljajo po raznih mestih. 14. t. m. zjutraj se je zbralo v Oatamiji na togu Pakstro kakih ato oseh, noseč v gumbnici drobiž s kraljevo glavo. Popoldne je poskusilo kakik 300 oseb z zastavo na čelu napraviti pohod po mestu; došll karabinerji so jih razgnali. Radi zoperstavljanja varnostnim oblastem »ta bili aretirani dve osebi. Dve sta bili ranjeni. — V Siracust je bila proti tešištovska demonstraci ja za početa po reformistični stranki. Fašisti so naskočili (reformistični krožek in uničili pohištvo. Stavka državnih uslužbencev v Belgiji, Stavka državnih uslužbencev, ki je izbruhnila prod dnevi, se ved.no bolj razširja. Stavka je popolna v Antavprpnu, kjer promet stoji; pristan je zapuščen. V Flandriji stoji železniški promet. Poštno-br-zojavni promet je tudi desorgnniziran. Iver postaja položaj -vedno bolj resen je sklenil ministrski avet takojšen poklfc štirih letnikov specialnih čet. Mobilizacija sc jc že izvršila. Oddelek narodne obrambe pripravlja poklic vseh vojakov, ki so <£ss»ransgERss!!,ra<'*sramn’»s««"se«n^ služili pri železniških farmacijah ter štirih’ razredov telegrafistov. Čeanu služi torej; vojaštvo?! Stroški ruhrske okupacije. Krediti, ki jih francoska- vlada zahteva ort parlamenta za kritje okupacijskih stroškov » Poruhrju aa dclbo ort 11. januarja do 11, maja znašajo 231,511.874 frankov. Delavska pisma Upor 17. pešpolka Pred kratkim se ja vršil prevoz preostankov slovenskih -vojakov 17. pešpolka, ki so padli 12. maja 1918 leta v Judenburgu kot žrtve avstrijskega militarizma. Jugoslovanska gospoda izrablja te žrtve v narodnjaške svrhe, rosdltem ko zakriva pravi pomen upora. Kaj je bil poved temu uporu slovenskih vcjailrav v aiustrijski armadi? Mi, pa se je votjmia še na-dialjeivtaila. so 'Hiški boljševrlci začeli silno propagando med jertnikii r. naimenom, da zanesejo ti, ko se povrnejo domov, komu-ntetičme id«je. In tatoo so -je tudi dogodilo. Ko »o ,prišli naši vojaki domov jih je oblast takoj poklictnlia h kad.ru an jih pripravljala dia jih čimprej pošlje roa fronto. V tem času so je začela vriši ti pnoipaga.nda po bivših jetnikih, t. j. tista propaganda, ki je mod dtrugim tudi rodila upcir v Judenburgu na Štajerskem. Ni pa bila to narodnjaška propaganda, kalkor hoče dati vedeti slovenska go °d Pavaotf me je pozdravljalo, se mt 'je prijazno in ljubo smehljalo. In vendar » bili povsod samo nagrobni »pomen l-ki; tem spodaj B0 epai),j dn,vni dnevi, dragi mrtiveici; ko som šel mimo, so odpirali tvči, *® mi Šepetati pozdrave sijajno se l>lešč«či v sotocu. Svete. Trojica, kraljica v.rliffiKtei. Svetli spomin) - dragi 'kam ni in W*®ri na be'lein obtR-čilu. Kolikokrat so romale k nji moje misli, tocižne las ta vlite, v tujini po gnozdu koprnečo. Zavil sam ob cerkvi m ono stran, d® bi videl Tičnico. Tcisno ml jo bilo pri srcu — talko ,so vrača popotnik po dolgih letih doimoiv; vzklikni! bi rad iz ‘stisnjenega grla in v vizkriku bi bilo dbcije, solza in smeh, tl okla jn jjubez.ni. Zastri sam oči z dlanjo, kcir so mi j® bleščalo v Popoldanakoin solneu, Tam ja Ti črnica. ■tam so tisto sveftosinjc, smeti lajoče se oči, tam je .belo krilo, posuto z .rdečimi ciklamni, ^un j«, moja mladost ... Milost božja! Al i so oslepele meje oči? Ni je več! Ne reč! Vise posekano rti debla dio stebla! Trd,a soln-čna svetloba Mje. lije. lij« na preb išče; niti usmiljene ciprese mi. Skoirja na Sto-rih je črna; strjena kri... Temno im težko mi j® seglo v srce. Kako vam jo bilo, smreke, c#) tisti uri, ko ste padle? Ivam »o zn.kesali va>ša uboga trupla? — Katko ti je bila tpdja mladost, ob zadnji mri? Kje je tvoj grob? — Bovško Če vzame danes proletarec v roke meščanski list ene ali druge vrste, ne čita tu dragega kot o sprideni mo* rali, o ubojstvu, tatvini in goljufiji današnjega rodu. Število tatvin in enakih lepih reči, se še dnevno mno* ži. Kdo je temu kriv? Kot trde ne* kateri je temu kriva komunistična propaganda, ki pravi da smo vsi e* naki! Povedal bi o tem moje misli, misli pravega proletarca! Vzemimo slučaj vlačugarstva! U* bogo proletarsko dekle, član nebroj* ne družine proletarca, ki komaj to* liko zasluži, da sam sebe preživlja, kaj še družino, je prisiljena drugje si služit kruh. Kamor pride, trka za* stonj. Ali ji pa dado delo, ki jo po* polnoma izčrpa v teku par let. Povrhu pa mora pretrpeti neverjetne sit* nosti aristokratskih in sploh pose* dujočih gospa. Pride 'k nji mladenič boljše družine ii ponudi lepo življe* nje in tako dalje in ono pade. Kdo je kriv potem? Nihče drugi kot današnji družabni red! Pripraste vla* čuge so gnjev človeške dražbe, med* tem ko se priležnice bogatih advo* katov in denarnih baronov celo spo* štuje in poveličuje. Da je prišlo to prostitutko življenje v najširše slo* je kmetskega ljudstva, je posledica svetovne vojne! Med vojno, po be* gunstvu, se ie dosti žen in deklet moralo nrodajati verižnikom, če je hotelo živeti sebe in družino. Popje imaio res lahko govorjenje s ruiž* nic.Za farovške kulise se ne gleda ali se drži celibat a!i ne. In vojno so popje blagoslovi j ali sedanjega sta* nja pa ne morejo! Vzemimo uboj! Grda reč, kaj ne, če se iz sovraštva ali drugega vzro* ka ubije človeka. Sploh če stori to proletarec! General, ki je gnal v klavnico stotine in tisoče nedolžnih ljudi, ki so pobijali eden dragega, ki sl niso bili sovražniki in oe celo nikadr v življenju niso videli, ta je odlikovan in hodi še dandanašnji okoli ter kaže ponosno znak svoje Mladost Sodel sem na Rožniku, itn,m pod verando, in sem gledal na vrhniško sira«. Lopo jutro jc bilo. tako čisto in jasno, da sem BBgVjreg!!! JUJUH.. -L'IIP razločil v daljavi belo grlic,a, Sveto Trojico, Tam je hite moja mladiost. Grenko mi jo bilo pri srcu — kailccir v tistem hipu si me sovražil, kakor Se nikogar v ži vljenj-u. Rekel ai nadalje v svojem srcu: to je človek, ki Je vodoma, s smelo roiso ubil svojo mladost; storil je greh zoper svetega duha — In glej ga, mladega, zdravega, zadovoljine-ga, s gebftj in s »vetom! Dem Einen dle Porto, dom Andern di Trohe — a biser debi ubijalec!.., Take in podrobne so bile tvoje inteli, — Tudi jaz sem pred nekaj jeti stel ina liiribu in sam gledal na gorenjske stran, tja, kjer 'je bila moja mladost. Smelo sam Ji pogledal v lice in sem jo ubil, —. Ko sem stal na hribu, s® bilo moje misli prav take, 'kakor trejo; Stom® 'te si ti glavo pkftaiil, jaiz pa sem jo povzdignil. Vprašalo mc je z belih gera, od gorenjske strani: Kod si hcd.il? Kje je pot, ki so jo žareč in koprneč glodale 'tvoje mlade oči? — Jaz sem pa gledal narav- n o st In sem naravnost cidgovarjal: P,n fiatih klancih so plazi jetičen asket s trepetajočimi kolcni, usabltmi liri in ‘Udir-timi očmi. Ja« som ubil svojo mladost, on pa je ubil »voj« življenje!... Že paglavci se poemnhujejo tistim idealom mladosti, ki so tako svetil In visoki na papirju. Be-sado, besede, besede — j« rekel Hamlet. Po mojih žilah pa se ne pretakajo pisano besede, temveč živa Uri,.. Glej, noyesto imam, jutri ti j® pokažcim. Tebe bi poslušata verno, kakor bere človek 'gladko verze; meno pa ‘ljubi « ■očmi in z ustnicami to s telesom. AH veš kaj ise to pravi? Jaz živim v življenju, ti živiš na paipirju... Ne poslušaj mladosti, ubij jo! Drugače po stala m teboj kakor .sitna guvernante^ki jo .jc bilo življenje opali',a,rilo za ljubezen, pa se tolaži z nemško liriko in z ideali... Zadovoljen človek Je pravifttm -pred bogom in prod ljudmi. Kateri so tvoji sodniki? Zdrava tori, -rdoča lica in jasno oči! Ali poznaš tisti dcivtlp o kravl, ki ni dajala mleka, zato ker je živela od same štiriperesno deteljdice? Neslan dovtip je, alt modrost jc v pj«m... Siromak ije shujšal, ker so jo preobjedel idealov, zdi se mu, da je velik m učenec, apostol mccda, pa ne pomisli, da je ukradel- življenju celega človeka. In 'namesto, da hi lak® pomislil, g)rde, a sanlčcivanjem in sovraištvom na ljudi, ki z ravnim korakom, ponosni m Kdor ničesar ne ve In ne ve, da ničeserr ne ve, je norec. Izogni se muf Kdor ničesar ne ve (n ve, da ničesar ne ve, je skromen. Pouči ga! Kdor kuj ve in ne ve, da kaj ve, ta spi-Zdmmi ga! Kdor kaj ve in ve, da kaj ve, je modrijan• Sledi mu! srnmmmmmmmmmm. ut um ninm. i iimnep« zdravi, prepevaj« in vriskaj« hod tj® p0 široki era.treski cesti življenja..* Kadar ram se spomnil na »vstopi«*resko zgodb® o zlatem teletu, so mi bili vselej ljubši tisti p rež orni plesalci, nega pa Mojzes ki je stal na gosi, Plezalci so poli in živeli, Mojzes trn jo pisni.,, Ne pl oj, na glej tj* na vrhniško stran, z a smej se in tfrči z man®!;« S prijetnim glasom je govoril, gladko in lahkotno, kakor priučeno pesem. Ves obraz se mu je smejal in svetil, oči so gledale odkritosrčno, nobene grenko misli ni bilo v njih. Ka je šel, sem stopil k plotu pod verando. Tenka meglice so se vila nad barjem, na vrhniški strani pa je bilo 'jasno; iz daljave m« je pozdravljala bele grlica, Svete Trojica. Takrat se je zgenilo v rakvi, vzdramil se jo človek, ki je dolgo dolgo spal, Počasi so ge vzdignile trepalnice, pogled«'«' so mi v lic« jasne oči, polno trdnega zaupanja; in ustnice so se nasmehnite. Kje ja bridkost? Tmko sladko mi je bilo pri aren, kakor rtikol i poprej. —* Delavska šola DELO ,Nadaljevanje. — Glej zadnjo štev. Da stojimo v oziru delavne specialnosti oziroma obratno delovne gibčnosti (več ko preveč pod •vplivom srednjeveške, kretenske delovne okostenelosti. Temu 'je krivo predvsem pomanjkanje realne delovne šole. Delavec ne pozna smotrene a-naliize svojega dela, še manj pa drugih; Se .skcro ne za,veda, da vsebuje hblj zloženo delo vse prvine prostejših del; par-kra.ten praktičen poskus in si prostojše delo popolnoma cisvoji. Vsaka stroka se po srednjeveško drži svojega patrona; sv. Jožef, Ahac, Aleš, vsak ima ša svojo stroko in prehod onega dela k sorodnemu delu je vsled strokovnih predsodkov tako •težak, češ, »mi ne, mi smo muzikanti’« Videli smo, da komunizem, opirajoč se na historičen materializem, ne priznam u-mettniškega, pesniškega, filozotfičnoga itd. udejstvovanja kot izključnega dela gotovih kategorij, zavrača delitev produktiiv-hegia dala v ročno in duševno delo in proglaša delovno gibčnost: absolutno dispo-nibiliteto po Marx-Engclsovem izražanju in ne kakor se često poudarja,, potencirano, okostenelo, srednjeveško špocifikaci- : jo. Kakor pa je razvidno iz »Kapitala« ni razumevati ped »absolutno dispotnihilite-to morda, kakega motoviljenja v vseh bož- | jih strokah, ampak to, dia si dleavec u-svoji svojim sposobnostim in nagnenju najprimernejše zloženo delo, mera pa pri tam ohraniti fizične in duševne sposobnosti za opraivljanje tudi vsakega pnostejše-ga dela. Socialna enakost ljudi mora marxietiično sloneti na opravljanju tudi so cialno enakega diela; le tak deloven proces izčisti iz človeške družbe razredne in stanovsko predsodke; uniči ari stek ratičmosit in plebejstivo današnjega dela, Le tale deloven proces lahko nadomesti pičlo duševno potenco nekolikih tehničnih Specialistov, z ogromnim, duševnim zakladom delavskih milijonov. Socialno in individualno delo Mairx jema v »Kapitelu« za 'podlago svoje analize dela,: socialno obliko dela. Vsa njegova izvajanja o delu se nanašajo le na socialno cfolifco dela in so na njej tudi utemeljen«. Individualno delo mu služi le kot tarča in dokaz nesmo-trenosti in nesmiselnosti individualnega dela. Po principu historičnega materializma, to je: da se razveja novega proizvajalnega sistema ne more vzeti iz kake praizne ideologije, ampak d:a je mogoč le na podlagi dosedanjega gospodarskega uklada, izvafja torej Marx nov, komunističen, gospodarski in družabni red dosledno iz materialnih, produktivnih faktorjev 'kapitalistične produkcije. Osnova kapitalistične oblike dela pa je kooperacija ali socialno de los, ki 98 v,rši s pomočjo: strojev, pare, elelrika, živine, kemije itd. Fabr.ika in veleposest sta točna, preprosta razvidna mehanična šablonska kontrolacijia dela in produkta. Ti materiali ni produktivni elementi itvorljb osnovne celice In izhodno tačko novega komuni »ti e,nega gospodarstva in na njem sloneče družbe sploh. Vsi ta elameriti pa zahtevajo socialno obliko dtela ali kooperacijo; posameznik ne more ž njimi nič, prav nič opraviti. Sicer je tudi vse sed«,n j e individualno dela le v zelo otzkom, površnem, pomenu .res individualno delo; rtudi proces individualnega dela je mogoč lo v tesnem, socialnem okvirju. Vzdmoimo tipografa,, kd dela »sam« v svdji delavnici. Njegova delo v taki obliki jo v sodobnem produkcijskem razvoju le v steci socialne delitve dela mogoče; to je: ker mu kmet kc,pa krompir, perica mu pero hlače, kdo drugi mu čisti stranišče in orodje njegovega dela — železo — je ,le produkt socialnega, kooperativnega dela :rud ok opov. Mala produkcija pri sediobnem razvoju produkcijskih sredstev in pri svetovnem gospodarskem obratu, no najde svoje opravičenosti drugje, kakor v zaostalosti ali v stremljenju izkoriščati socialno delo. Ne pomeni drugega, kakor brezpotrebno trošenje delovne energije in sredstev. Ta oči tek zadene vse prevzetne, samo stojne prcducente-gospcdnrje, 'ki si tako rado •dcimfštjajo, da oni kol taki držijo svet pokanci«. Mali producenti producirajo polog svojih skromnih izdelkov le še dbilo osebne napihnjeno®ti, vzajemne, zahrbtne, hinavske konkurence, verEnikov denarnih botegarjov, kcsnfinairskih dohtar-jev In notarjev, testamerrtarniih sodnij in prepirov, 'zavarcvalnikov, bolanjev, davkarjev, dacarjev, policajev 'itd. Mali producent se (trka vedno na prsi o svoj i poštenosti in toži, da svet le vsled nepoštenosti drugih tako slabo stoji. »Ce bi bili vsi taki kot jaiz!« tako pričenja svojo gospodarsko in moralno pridigo to oče in sin Cank arjevega Aleša iz Razora,. Sam so Šteje za delavca in pol in vsled tega odklanja socialno obliko dela, kor kol kristjan »ne mara delati za drugih« Njegova mračna, tesna »delavnica«, ali pjegovo berško, na vseh koncih in krajih « mejami in konfinami zamreženo »polje, «f mu ne pušča pogleda v širše obzorje on ne vidi (nctknteri celo nočejo videti' svoje samoprevare in se ne zaveda,, da jc spričo razvoja socialnega dela s strojnim obratom vse njegovo delo le navadna berklarija. V tej nezavednosti tiči tudi vsa moralna vrednost njegove pcb ten osti oziroma nepoštenosti. Skratkai: ea>scbni producent, posebna pa, mali producent ustvar ja in vzdržuje vso ono ogromno četo Specialnih »delavcev« in le ovira proletariatu udejstviti enostaven, jasen, temeljen, izključen zakon: kdor ne dela —• naij ne je! Pa to ,le mimogrede.; mi moramo iti dalje in se vprašava!!: ali ni mfageče preiti tudi kapitalistične obliko dela: »samostojne« fabrike in »samostojne« veleposesti? Ni mogoče spraviti tl dve gospodarski »samostojni« enoti kapitalistične produkcije v zavesten, enoten produktiven organijzem, kjer bodo tvorile te enote le produktivne celice? Niso-li dani tudi tza to ža vsi rnaterielni predpogoji? Od rešitve tega vprašanja je odvisno vprašanje sodobnega i) komunizma. Tudi ti pogoji so dami! Da pa ni naša produkcija 'in družba urejena po teh že obstoječih materialnih pogojih, to matijo ideologije iz prejšnjih dob z malcirazviti-mi produktivnimi siredistivi. Mi nismo dobiti še prave zavesti o važnosti in nujnosti strcija in socialnega dela; železnica prenaša še preveč buržoaznih verižnikov, Zdravniški nasveti Siiei - zd[3vi!o zn jetiko Solnčno zdravljenje se jo najpoprrej začelo v Švici potem na Francoskem in drugod. Solnčenje pospešuje tdk krvi tor mno ži število krvnih telesc za 8 do 10 odst. Deluje ugodno na pljuča. Zrak pa jo naj-pripravnejBe sredstvo za utrjevanje proti vremenskim izpremembam, de:im smemo uporabi jati vodo s previdnostjo, ker je pri njej učinek hujši. A tudi pri zračnih kopelih treba neke meje, kajti že narava sama nam kaže, da je pri nas ctole-ka potrebna. Dobro pa je, da cb času zračnih 'kopeli obleka prav lahka kadar telovadimo, mora biti gornje telo golo. — Kemični žarki, vijoletni in ultravi.io-letni imajo največjo moč. Ako postavimo pred to žarke bacile tifusa, te!kqj poginejo. Žal, samo na površju. Iz tega sledi, da treba delati solnčne kopeli gol. Na istem zraku poginejo tuberkulozni bacili v 1 do 2 dneh, na solncu v eni uri. Ako pomočimo rjuho v'tekočino z bacili in jo obesimo pdtem na solince so ti bacili v 24 urah popolnoma uničeni. Iz tega lahko sklepamo, ifcalko koristna so zračna in solnčna stanovanja. Na mračnih, vlažnih krajih bacil! žive in se širija Zračne kopeli koristijo pravzaprav vsakomur. Jako obnesle so se pri nevrasteniji (živčni bolezni), pri bolezni v krvi, revmatizmu, pri pljučnih boleznih, pri začetnem Stadiju tuberkuloze, pri rekonvalescentih po raznih boleznih. Vriši se lakJho na verandah, balkonih, vrtovih. Na zračnih krajih zadošča cela, da postavimo postelj k oknu, ki naj bo ves. dam in .vso no odprto. Zavarovati bc je treba samo pred vetrom, prahom in mrazom. Poslužuje pa naj se zračnih kopeli tudi vsaik zdrav človek, da se obvaruje bolezni. Jako priporočljivo je .zjutraj umivati se do pasu in potem ali prej gol telovaditi na zraku 10 minut do pol ure. Kdor se navadi mara vršiti to tudi pozimi in dvakrat na dan. Nasprotna pa solnčne kopeli niso za vsakega, zdra vaga, še mianj za vsakega bolnika. Skro-fulczni, dalje oni, ki imajo tuberkulozo slez, rahitis kostno in sklepno ali kako drugo tuberkulozo brez povišane temperature in brez nočnega potenja, tuberkulozo v prvem Stadiju, kožne bolezni, revmatizem, stara ž.e preslana vnetja prsne ali trebušne mrene, katar pljučnih vršičkov, vsi ti naj hodijo na solnce. zanje ie ,9olnčenje največjega pomena. Začctti pa marajo polagoma; najprej po pol uro na dan, eventualno po dvakrat, v dinevu. Potem se to lahko istopnjuje. Več nego 2 do 3 uro na dlan se bolnik ne sme soilnčiaiti-. Zdrav človek pa czdrži na solncu polagoma in ko se navadi, celo po 5 do 6 ur na dan. Do konca je solnčenje najbolje zjutraj, nikakor pa neposredno pred kosilom ir po kosilu, ko je želodec poln. Treba pa se • je pri solnčenju obračati ter no ležati ved-, na na eni strani. Po končanem solnčenju naj se vsakdo obriše najprej z makro, po i tem še s suho cunjo. Nikakor pa nisc ■ solnčne kopeli za one, ki imajo srčne • hibo, težke živčne bolezni, arterioslkleroso ■ sladkorno bolezen, maščob nost srca i splošno cslabelost ali kakršnokoli bole ■ zen ki je zvezana z povišano temperatu.n - ali s krvavljenjem. Za te je solmčenjc - strup. Tuberkuloznim v prvem Stadiju pl - že mnogim škoduje,, tuberkulozni v tret i jem Stadiju se ne »mejo solnčnti. Napa 5 - no je naziranje, da se bolnih »olnce »m i prime«, oziroma da je zdrav vsaikdo, k i ga svlnce hitro obžge. Solnčenje je jaki i koristna, ali treba pri tem strogega opa t zevanja samega 'sebe. Nikakor solnčenj. . ni univerzalno sredstvo. Cegar komatitaici i ji ne de dabro, ta naj ne hodi na solnef a keir mu more le škodovati. j Vsak M nas mora liti v svojem kc o tičku genij. — Ruskim. telegraf in telefon, ki ste nam postavila najioddaloejtše kraje v majhližnjo sosed-ščino, služi še vedno le »diplamatičnim« in verižniškim svirham itd. Nas to ne preseneča, ampak le potrjuje nauk historičnega materializma, ki pravi, da so materialni pogoji vedno žo tu; petem si šele človek usvoji idejno zavest o njih in smo-trpno po njih ravno. Ruski 1) Ta pridevek je potreben, ker smo imeli že v prejšnjih dobah družabne organizme sloneče na komunističnih principih. Svobodno, kmečko gospodarstvo je obranilo še do dandanes nekatere komunistične elemente: Delb ima socialno obliko, ni .razkrojeno v ročno in diušavno delo, se vrši brez ka.potov in inšpektorjev, ni nikakciga ocenjevanja dela, delo opredeljuje le deloven čas, pridelki imajo-obliko živ! jenskih potrebščin, se le d vloma spreminjajo v tržno blago, prehrana je enotna in zaddšča pri,rodnim potrebam družinskih članov, v družini ni blagovnega.. ni denarnega prometa, ni zaivaircival-nikov itd. Ti komuni,sti.ni principi so sloneli (in slonijo) na malo razvitih produktivnih sredstvih dotočnih organizmov in vsled toga tudi niso zavzemali širših obsegov kakor družino, dbčino, pleme. iia o RdMfevn hmbi Ruski liistcvi donose detelj ne iavje-štaje o procesu episkopa Buktijeviča, ko ji je ctsudjen z,a konfrareroolucionarne raidnje i službu neprijatelju. Državni tužilac Kriljcnko je jasno ,kon-s ta to v« o d.a cijeli proces nema nikafcve veze sa vjerskim progonima iz dieba carstva! U v.retme carstva nekao je on, fcato-ličkia orkvta bila je preganjana,. Za sc/vj. vladjU nema nikakve razlike izmed ju religije katoličko, pravoslavne, protestantska, muBlimanske ili jevrejske. Mi ih svo pcidjenatoo odbacujemo. Mi ne dopuštamo ni jodnoj orkvi pelitočku m pravnu ličncst, iz jedhog ptrostog razlb-ga,, sto *su vse crkve bez razlike vjero ispovjeisti jadian socialni faktor c pasa n po vladu scljaka i rednika. Crkva je je-dn.a organizacija za duševno pcidjiarmlji-vnje. Pbšto sovjetska, vlada ima za cilj estobodjenjje misli, ona je izaibnarrila vjer-sku nastavu za mailoljetniike. Optuženi i sami priznaju d,a su radirji prof ivno sovjetskim zakonimia.. K.atoličč-ka crkva je žlcupotrdjebila slcbcdu vje-ro-ispcvje®ti koj u smo jej mi os ta,v ili — i to u cilju borbe protiv sovjetske vlade. Episkop, Buktijevič sa j.edncm masern •rdugih svečenika čak je pismeno uvje-ravao »vojetj podla,nič,koj vjetmosti 'jednu strašnu neprijateljsku državu — Poljlsku (reč je o aidresi koju su katolički svečenici 18. juna 1919. gcd. poslali pred-sjedniku poljske republike.) Osim tega vjerske organizacije kiato-ličke su služile kaio gnezda špijunaže u karišt Poljske. Dokazi o tome 1 o ra-d,u episkopa Ruktijeviča u tome prave« su neoborivi. Sud je uvažio te dcikaze i ostud,io Buktljeviča na smrt i ostalo na rcblju. Predsejcdništvo centralnog v seru skop izvršnog odbora kaio najviša instanca uvažio je takodijer dokaze i cdbila da dade pomilovanja Moskovska »Pira,vda«,' u članku posvečenem toj aferi, predbacuje isvetskoj buržoaskoj štompi hilokriziju sa kojem je pcd,igla fcliiku buku oko osude ovih špi-juna u mantiji. »Praivd.a,« podaječa buržcasku sivjet-sku šta.mpu na milostivu ipravd,u kato-ličtoih zemalja, Španije, Francuske i na-ročito Poljske u k oje.j se i dan danas geni pravoslavno manjine. Ona se divi cinizmu angleške buiržoaske štampe ke-ja se p rot i. v i pol i t.ičlkim csu diatma na smrt kad je u pitanju jedna špijumska, afetra, a ne buni ®e protiv čisto polftičklh ubij-stva k oj e englcska vlada vrši u Irskoj, Egiptu i Indiji. »Pravda« se čudi protestu G. Krm -a frnncuFkog social, radikala, nijujcršklh rabine ra, i, naročito, emgfleskim imviji-stima I.ansberiju i Ben^Turneru, koji su se dobro čuvali da ne upute. slične depeše za vrijeme streljanja stotine štrnj-kaša u Sjev. Africi i ubijanja i72 nacia-. nalista indijskih u Indiji prije mjescc i i pol dana. i M«,niti,j,a ne smije, piše »Pravdati, da , služi kao maska za špijunažu t kon-; trarevolucionarne nadnje izvršene u ko- ■ rist neprijateljskih ^ila koj a se sprem ju i da napadnu na Savjeteku vladu d njftnu > zemlju. 1 Rusija je u ostetam sl obodna da po ■ svojim zakonima 'Kažnjava svakoga koji ■ se o te za,krmo ogriješi. ) — , ......,»i„i ‘ Fordove mašine za Rusiiu j J Moskva. — Prestavnik Fordove Hoom,pa-s nije a u tomobila u Rusiji pregovara sa komisa ram strane trgovino za prodaju Fordovih traktom Rusiji. i, Trgovina je trgovina. Njegotvo Veličanstvo — IIenry Ford — na jednoj strani = najpodlije napada sovjetski režim u Ru-. siji kroz svpju štatmpu, a na drugoj strani on se natječe da prigrabi trgovinu sa istom dTžavom. Starodavno mesto odkopano Preiskarvanje miajaških razvalin Čihe-nice je prvka,r dokonča! ameriški znan-stveinak idr. Sy.lrva.nua G. Morley. To je prineslo na d'an dokaze o civilizaciji, ki sega nazaj v sredino petega stoletja pred Kri-stem. Ta ciivilizacija je po Morleyevem mnenju na j naprednejša od vseh, kar jih je bilo na za,padni polobli pred razkritjem Amerike po Krištofu Kolulmbu. Preiskovanje se je bilo pričelo prod dobrimi desetimi ledi, a je bilo prekinjeno vsled vojne. Stvar so jeli nadaljevati pred enim mesecem. Verska in civilna središča in torišča teh razvalin krijejo ozemlje, ki je dve milji dolgo in eno široko. V vseh smereh od teh torišč je videti na tri do štiri milje daleč ostanke poslopij, zidanih iz kamna. To so piramide, veže, balkoni, trgi in pot-laikana pota. »Razvaline Čihemice so razvaline največ jega mesta nove miajaiške države, ki'je bila usta novi jena nažbrž sredii petega stta-letja pred Kristcm. Ustanovili so jo kolonisti iz starih državnih mest severne Guatcm.ale,« je Tekel dr. Morley. »Razvil se je nov kult, 'Ro katerem so metali najlepše ženske v naravni vodnjak, ki je bil 180 čevljev v premeru in 70 čevljev globok, kot žrtve razžaljenim deževnim božicam v čast, kadar je bila suša. Ta vodnjak, oziroma studenec je slovel nadaleč. Romarji so prihajali od blizu in od daleč tor prinašali razne darove bogovom v čast. »Cihenica je bila prava pravcata Meka vsemu majaškemu svetu. BERAČ. — Berač jc prišel pred vrata indijskega velmoža in prosili vbogajme. Kar se mu zakliče: »Milostive gospe ni doma!« Berač pa odvrne: »Kaj hočete reči s tem? Saj vendar nočem inilostive gospe, nego košček kruha!« SAMOMORI NA KITAJSKEM. — Samomori so na Kitajskem pravcata, narodna bolezen. Od vseh ljudi, ki pomrjejo, se jih povprečno umori celih petdeset odstotkov. Kitajca lahko spravi na drugi svet najnezatneijša 'stvarica. Često se zgodi, da se berač ubije ,na pragu hiše, kjer ni debil miloščine. Ako upnik predolge preganja dolžnika, se dolžnik usmrti. Take in podobne malenkosti rodijo Kite jioo v smrt. Evropejci smo v tem oziru že bolj trdni. ZAMENJANE GLAVE. — V biologič-nom poizkusnem zavodu na Dunaju so izvršili uspe&ne poizkuse na vodnih hroščih in drugih žuželkah, katerim so odvzeli glave in jih zamenjali z glavami drugih žuželk. To prestavljanje glav je nekaj zanimivega. Hrošču z ravnokar odvzeto glavo so hitro dali na vrat glavo drugega. hrošča, iki se je kmalu prijela an delala tudi kmalu tako kot ne bi se hrošč.i nič zgodilo. - Že po tireh tednih se je pokazalo na živalih gibanje, da so zdrave, po dveh mesecih pa so se glave že tako zarasle, da ni bilo poznata, da bi jim bila kdaj glava odvzeta in tja postavljena diru ga. Pri hroščih so napravili čuden poizkus, da so glama samice dali k telesu samca in glavo samca prilepili na vrat samici Nekaj čudnega se je zgodilo med tema divemis brdščema. Samica z glavo moškega hrošča se je od tedaj Obnašala kot bi bila moški, dočim so se moški hrošči obnašali kot bi bile samice. — Sreč ni hrošči! Prav umestno bi bilo, da bi take operacije poizkusili tudi na ljudeh, kajti če bi se take operacije iposrečile in bi kakemu moškemu postaviil na vrat žensko glavo, bi se gotovo počutil srečnejšega,. Tudi marsikateri ženski bi bilo ustreženo, če bi se nenadoma na njenem gladkem vratu znašla glava neobritega moškega. Koliko je meških na svetu, ki si žele biti ženske, in koliko je žensk na svetu, ki si žele biti moški. TATOVI ČLOVEŠKIH ŽLEZ. — Pred časom so našli na cesti pri Chikagu (v Ameriki) delavca po imenu Wozniak v stanju omotice. Ko so ga spravili ljudje k zavesti se je ugotovila, da-mu manjkajo žleze. Ker se je pripetilo že prej mnogo slučajev, da so bile komu ukradene žleze na nasilen način, se je takoj uvidelo, da sc nahaja zopet pred takim slučajem. Delavcu Wosniaku so morali proti njegovi volji poklicani zdravniki ukrasti žleze. In res je detektiv, ki se je .začel ba-■viti s tem novim slučajem tatvine žlez, kmalu za tem razkril svojemu načelniku, kako so bile ukradene človeške žleze. Detektiv je izpovedal, dia se je neki star milijonar imel oženiti s petindvajset let staro nevesto in da je zdravniku obljubil sto tisoč dolarjev, ako mu z operacijo preskrbi nove žleze. Zdravnik je najel lju di, ki so ugrabili človeka in ga oddali v bolnišnici na severni strani mesta. Tam so ga imeli v omotici skozi tri dni. Detektivski načelnik pravi, d:a mu je detektiv izročil imena zdravnikov in roparjev. Policija pa ni dobila imena milijonarja. Detektivski načelnik pravi, da je izpoved detektiva teko podobna dogodkom, ki jih je doživel Wozniak, da je takoj poslal po njega, da ga še enkrat zasliši. Wozniaka so napadi i štirje ropa rji človeških žlez. Vrgli so mu vrečo prek glave, nakar je padel v omdtico. Ko se je prebudil, je ležal ravno na istem mestu, vrečo je imel še čce glavo, pa ukradene so mu bile žleze. Detektivski načelnik se hoče zdaj prepričati, ako Wozniak spozna katerega svojih na (padalcih. Dogodek o tatvini žlez se bo zdel či-ia-t el jem neverjeten. Vendar ni tu ničesar neverjetnega. Denar ki je v Ameriki bolj kot kje dlrugje sveta vladar, ne vemo zakaj bi se ne napravil vladarjem tudi nad žlezami zdravega a ubogega delavca, kateremu gotovo ne morejo tako rabiti kakor že izmozganemu in izživelemu milijonarju. Še boga lahko kupiš za denar toliko prej pa lahko podkupiš zdravnika in oblasti, da ti gredo na reko,. Brez kraljeve glave Mara K.: Zglasite se osebno v našem uredništvu. Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Ttalije Odgovorni urednik: Posl. Giuseppe Bellone Tiskarna: „11 Lavoratore". Rasne vesti Podpisani naznanjajo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njihova ljubljena , . . .■•-. rpv-eta. ŽIVAL V PIJANOSTI. — A. Sauter je izdal zanimivo knjigo »Meja Indija«. V tej novi knjigi pripoveduje Sauter, dia je živel več lot iv vili tik indijskega templja v Hetampuru. Na vrhu templja so živele J •posvečene c pico. Bilo jih je okoli petdeset. Vso so kradle in vilo je bilo tireba skrbno zapirati. Najmočnejša opica a belo brado je bila velika^ močno; ne več mlada žival. Ta opica je bila silno prdrzna in je ku-hairju k.cir iz rek odneisla živita. Da bi tega opičjaika kaznoval, 'je Sauter izkro žil banano, namočil njeno jedro v \visky-ju (žganje) ter isjpraivii napojeno jedro zopet v sad. Tako se ni poznalo. 'Baniano je nato položil na drevo. Opičjak je banano počasi jedel, kihal, kašljal, a končno je pojedel vso. Sladiti wisky ga je zavedel. Deset minut rua to je opičjak pobesnel; kričal je, kazal zobe, planil med tovariše , na. direvo, jih pretepal, suval 'ter vrgel vsakogar na tla, kdctr se mu je približal. Silno ogorčene so bežale opice v vrhove ter So opazovale pijanim. Pijanec pa 'jo še raz ssjial, nato grgral in renčal 'končno je, sedeč. na spodnji veji zaspal. Hipoma pa je omahnil tar telebnil na tla. Močno se je udaril in bil Sčividno začuden. Toda na drevo ni mogel zlesti več. Lezel je torej v vrtni kot in zaspal vnovič. Tako je spa: pol ure. Nato se je vrnil. Toda komaj je zlezel na prvo spodnjo vejo, so padle \ise epioe nanj, ga teplo, grizle in praskale, kričalo 'ter ga vrgle na tla. A preganjale so ga tudi na tleh. Zamam se je otepal in branil. Moral je pobegniti z vrta preko zidu. Oipke so pijanca surcveža izključile iz svoje družbe! Onečastil so je; nič več ni bil vreden, da Živi med njimi. Sauter pripoveduje, da je videl kasneje še več takih izključenih opic. Vsakogar izključujejo, kdcir greši proti dostojnosti in zakonu opičjega rodu. Tudi opice imajo svoje manire, svoja (opravila in svojo ustavo. Kdcir jih krši, je izobčen. A ljudje? NJEGOVA SVETOST IN ŽGANJE. -Na Dunaju je prod nedavnim časom neko trgovsko podjetje izdalo reklamo za steklenice: z domačim žganjem, katerega stane liteirska steklenica 90,000 nemško-avstrijskih kron, palliterska pa 50.000 kron. Na reklami aloji zapisano: Ta liker uporabljajo na viseih evropejskih dverih, kakor ga jo tudi Nj. Svetost papež Benedikt XV. priznal za isvretno žganico. Žganje, ki ga prodajajo s teko reklamo, ni nikaka posebnost temveč je navadna žganica, samo to prednost ima, da je jako močno. Za delavce reklama ne vleče, ker nimajo denarja, dia bi si žganico kupili in tudi za njih želodce je žganica premočna. Toliko več pa pokupijo te žganice po raznih samostanih, odkar noši tako reklamo. Opat dir. Thado Tomn iz velikega sa'mosten a je izjavil, da za njegov samostan ne uporablja več drugega žganja kot močno kapljico z 'gori omenjeno reklamo. POIZKUSI ZA PROHIBICIJO NA NEMŠKEM. — Osnabriidk, v državi Hannover, jo prvo mesto* ki se Ije praktično pričelo zanimati za upeljavo prohibicije, to je prepovedjo prodajanja alkoholnih pijač. Mestna uprava je dala na glasovanje zakon o upeljavi prohibicije, ki je bil na vse začudenje po splošnem glasovanju sprejet z večina To je pač znamenje časa. Ljudje so sestradani in ni ijim za piva katerega se tamkaj največ poVžije, več jim jo za to, da bi ječmen uporabljali ea prehrano. Ljudstvo se je izrazilo z glasovanjem, da je samo za lahke, neopojne pijače. Angela Gerlanc rol. Regent komaj 25 let stara po kratki in mučni bolezni v, pondeljek 14. t. m. za vedno zaspala. Ob enem izrekajo najtoplejšo zahvalo vem sodrugom, sorodni; kom in prijateljem posebno pa pevskemu zboru šolskega društva za sožalje in za počastenje spomina blage pokojnike ob pogrebu, ki se je vršil v torek 15. t. m. Žalujoči soprog Karel in družini Gerlanc in Regent Trst s Kontovelj 16. maja 1923. Pravi komunist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki s komunističnega stališča in s trezno pametjo. To mu pove ,(Delo“. Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom. To mu olajšuje ,,Delo“. Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanja. Natej poti ga spremlja „Delo“. Razun „ D e 1 a “ ni v Julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa. Kako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden comunist, ako ne čita „ D e 1 a “ ?. Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost? Čitajte in širite »Delo". „DelQ“ se nahaja v razprodaji v TRSTU (Mesto) V. Brolotto 181 V. Cologna 6 Coirsio Caribaldi 2 V. Giulia 508 Piazza Garibaldi 7 V. Industria 16 Largo Pestalozzi 1 V. Molin a vento 48 V. Miramar 1 V. Roma 17 V. del Rivo 44 Piazza S. Lucia V. Sette Fontane 14 V. S. Marco 26 Sv. Andrej (kolodvor) V. Scalinata 3 V. della Tesa 19G V. Udine 29 Predmestje In okolica Barkiovlje, Delavske zadruge Greta 8 Opčine: Ana Daneu, Rdjan 8 Sv. Ivan 556 Sv. Marija Magdalena, Delav. zadirugo Skedenj, Delavske zadruge Vrdela 556 (Kjer ni posebne pripombe so raz-prodajalnice «Dela» tobakarno ali raz-pnodajalnice časopisov.) V Gorici Molesini Vitt., V. Teatno 5 Molesini Jos., V. Canduoci Sciominia Jos.. V. Rastellio Hovanschi Rosalia, V. PelLico Gualdlomi Jos., Gorso V. E. 60 Bregant Marija, Viale XX. Setternbsre 9 Picciiali Bruno, V. Cipressi 2 Marz Augusto, V. Seminario 2 Rressan Augusto, V. Mameli 2 IDRIJA, Ivan Kirašna, Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Anton Lukan KOPER, Franc Lotnzair PAZIN, Josip Russian PULJ, Delavska zbornica NA DEŽELI (razprodajale! in poverjeniki) BERTOKI pri Kopru: Apolllonio Josip, društvena gostilna. BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš BREGI, Vjekoslav Puž DEKANI, Vinkio Fortuna, Ivan Rlepec DESKLE, Ljudski oder DORNBERG, Andrej Vodopivec GORJANSKO, Josip Metljak HRASTJE pri Šempetru n. Krasu, Josip Mohorčič JUŠICI, Viktor Vlah KOBARID, Anton Urbančič LOKEV NA KRASU, Andrej Moderc MATULJE, Ivan Puž MILJE, Pangher Josip NABREŽINA, Anton Gruden OPATIJA, Anton Tom oteč OPATJESELO, Stavbinska zadruga POSTOJNA: Marinič. RENČE, Franjo Cotič RUKAVAC GORENJI, Josip Martinič, Franic Jurdana SEŽANA, Alooz Jogan, Franc Štolfa, Ferdlo Gulič SV LUCIJA, Eligij Marega SOLKAN, Josip Srehrnič TOLMIN, Avguštin Negno TRŽIČ. Anton Tonet VIPAVA, Marija Ferjančič VRTOJBA, Ivan Arčon ŽAGA, Jožef Rot Kako dela gospoda za narod. Gorje onemu, ki jo uboga! Treba je, da se malo irtvi^Jei To ne zadoiti^Jel Aretiran radi prestopka zoper javno moralo