Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 1. SEPT. 1960 Leto XII. — Štev.35 Cena 10 din MED PEREČIMI DRUŽBENIMI PROBLEMI UČENCI BREZ UČITELJEV Že za lansko leto so bile značilne vesti o odhajanju učiteljev iz Pomurja. Tudi letos ni nič drugače. Zato je povsem stvarno pričakovanje, da bo tako še približno tri leta. Toda tudi v primeru, da ne bo glede odhajanja učiteljev nobenih sprememb, bo dobil naš okraj v tretjem letu že prve abituriente s soboškega učiteljišča, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na stalež. Kakor vse kaže, je najslabše stanje v občiNi Beltinci, kjer manjka 44% učiteljev, v ljutomerski 42%, v petrovsko-šalovski občini jih manjka 38%, v gornjeradgonski 32%, v lendavski 30%, v soboški pa 27%. To so podatki sveta za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru, kjer pa poudarjajo, da rezultati naknadnega razpisa tje n,iso znani. Seveda pa te številke ne morejo povedati vsega in prikazati vseh, majhnih in velikih skrbi, priprav na bližnje šolsko leto, težav in problemov vseh šol v Pomurju. Te so namreč občutljiv organ, ki mora gibčno im odločno slediti najrazličnejšim zahtevami in potrebam po izobraževanju v našem reformiranem šolstvu. PREMALO PROSTORA ZA VSE UČENCE Splošna ocena glede pomanjkanja učiteljskega kadra, ki velja za občine kot celote, pa se zelo razlikuje od stanja po posameznih šolah, saj je to ponekod mnogo slabše od občinskega povprečja (Cankova, Pertoča, Stogovci, Križevci pri Ljutomeru itd.). Tu bodo morali občinski šolski organi urejati stvari naknadno z dodeljevanjem oziroma premestitvijo učiteljev, da ho lahko pouk vsaj deloma nemoteno potekal. Vendar o stanju po posameznih občinah in šolah — pozneje. Kot drugo oviro omenja svet za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru ob bližnjem začetku novega šolskega leta pomanjkanje šolskih prostorov. Tu je na prvem mestu Murska Sobota, kjer bo edini izhod uvedba tretje izmene, saj gradnja pri gimnaziji, ki naj bi razbremenila prostore prve osemletke, ni končana. Tu je namreč vodno več otrok iz okolice mesta, iz krajev, kjer sicer so šole, a ni kadra za tuje jezike — zaradi nadaljnjega šolanja. Po ostalih občinah je še zmeraj največji problem spričo pomanjkanja prostorov v Križevcih pri Ljutomeru, na Kapeli, v Bistrici,, Turnišču in Bogojini, kjer bo, če bo material, nova šola v drugem polletju bržčas že uporabna za pouk. Svet za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru pričakuje, da bodo problemi glede šolskega prostora v naslednjih petih letih z novim perspektivnim načrtom rešeni, saj občine že pripravljajo vse potrebno. Pomembno je tudi to, da so občine že pričele več ali manj načrtno skrbeti za učiteljska stanovanja, čeprav jih je še vedno premalo. Samo v M. Soboti bo v novih blokih 10 stanovanj za prosvetne delavce, v Rakičanu pa 6. 50 UR POUKA NA TEDEN Kar zadeva odhajanje učiteljev iz Pomurja, sodi svet za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru, da niso vzrok neugodni materialni pogoji, saj so se ti v odročnih krajih zboljšali z denarnim dodatkom za težavne pogoje in drugim. Kaže, da vplivajo na nekatere neugodni stanovanjski pogoji, zelo odločilna pa je težnja po službovanja v večjih središčih, kjer je več kulturnega življenja in razvedrila. Prav spričo pomanjkanja učiteljev pa morajo mnogi poučevati ves dan ali veliko število otrok, kar posameznike po več letih utrudi in izčrpa. Ker učitelji odhajajo, novih pa ni, jih je zmeraj manj in to stanje še poslabšuje. Znani so primeri, da so posamezniki poučevali tudi po 50 ur tedensko ali pa so imeli svoje razrede kot razredni učitelji (ali celo 2 razreda), od 6. razreda dalje pa so poučevali predmetno. Spričo teh ugotovitev bi lahko govorili o pomanjkanju družbene zavesti le v posameznih primerih, zato pa je pri starejših prosvetnih delavcih odločilno tudi šolanje njihovih otrok. Vsi problemi in težave so znane tudi krajevnim in šolskim odborom, katerih vloga nikakor ni majhna. Vprašanje je le, s kolikšno resnostjo jo v posameznih krajih dojemajo. V soboški občini je znan spodbuden primer Bogojine, kjer bi v bližnjem šolskem letu že začeli s poukom v novem šolskem poslopju, če ne bi zmanjkalo materiala. Dovoz in nestrokovna dela je prispevalo prebivalstvo celotnega okoliša, to pa je zmanjšalo stroške gradnje za več milijonov. Tudi v Prosenjakovcih je prispevalo prebivalstvo za prizidek (manjšinska soda) nestrokovna dela in prevoze, v Fokovcih pa les in nestrokovno delo za ureditev učiteljskega stanovanja. Enako je na Tišini, kjer gradijo stanovanjski blok s štirimi družinskimi stanovanji in nekaj samskimi sobami, pri tem pa pomaga prebivalstvo celotnega okoliša.. Znano je, da je tišinska šola ena najmočnejših osemletk s 15 oddelki. Tu so še Puconci, kjer skupno urejujejo telovadnico v prosvetnem domu, občina pa je poskrbela za dve učiteljski stanovanju v novem bloku — kot na Cankovi. V sodelovanju s prebivalstvom se je občina zavzela za ureditev treh učiteljskih stanovanj nad novo prosvetno dvorano v Rogaševcih, a tudi v Krupliv-niku je sodelovalo prebivalstvo pri ureditvi manjšega prizidka za učiteljsko stanovanje ob šoli. EN SAM UČITELJ ZA VSE RAZREDE Sicer pa je v soboški občina 186 učiteljev. 75 jih še vedno manjka. Na referatu za šolstvo občinskega ljudskega odbora sodijo, da bi za prvo silo potrebovali vsaj še 10 učiteljev, saj ima od 36 šol 17 samo 50-odstotno zasedbo. Menijo tudi, da je položaj kritičen na šolah v Bakovcih, Rogaševcih, Pertoči, Kuzmi in Serdici. Spričo pomanjkanja učiteljev bodo morali premestiti šolske otroke iz Kramarovec (30 otrok 1. in 2. razreda) v Rogaševce oziroma v Serdico. V samem okrajnem središču število šolskih otrok nenehno narašča in bo v najkrajšem času preseglo 2000, zato postaja tretja zgradba za osnovno šolo nujna. Pomanjkanje učiteljev je značilno za vso občino, zlasti pri pouku višje stopnje pa zelo primanjkuje predmetnih učiteljev. Spričo tega uči ostalo učiteljstvo predmetno že 10 let, očitno pa je, da povzroča preobremenitev obolelost učiteljskega kadra. Ne glede na to pa je odšlo letos iz soboške občine manj učiteljev kot lani in to v glavnem iz utemeljenih družinskih razlogov. Pomanjkanje družbene discipline in zavesti so zabeležili le v treh primerih. Če nekdo zaprosi v dveh letih za nova mesta na treh šotah, si tega drugače ni mogoče razložiti. Zato pa je v soboški občini več primerov, ki jih je treba pohvaliti. V Pertoči bi moralo biti minulo leto 7 učiteljev, bilo pa jih je le pet. Vrh vsega sta bili dve tovarišici še bolni, ena že drugo leto. tako da so v resnici poučevali le trije. Ali primer v Kančevcih, kjer uči en sam učitelj že več let vse razrede v dveh oddelkih. Požrtvovalni 'so bili tudi v Rogaševcih. kjer hi jih moralo biti 14, lani pa jih je bilo le 7, medtem ko je šolo v Kuzmi vodit tovariš od Grada. Kar zadeva šolske odbore, so — kot deloma že rečeno — pokazati največ zavzetosti v Fokovcih, Bogojini, Rogaševcih in v Kuzmi, med krajevnimi odbori pa sta najbolj prizadevna v Kuzmi in Rogaševcih. Malce več pomoči hi lahko nudil šolski odbor na Pertoči, za to pa imajo delaven šolski odbor na Serdici, a tudi v Andrejcih. K POUKU — IZ ENE OBČINE V DRUGO Povsem točna je ugotovitev, da mnogih problemov ni mogoče uredita čez noč. Čas je bili mnogokje — prehiter, saj je lani manjkalo 50% učiteljev v Kruplivniku. Pertoči, G. Slavečih, Kančevcih, Andrejcih, Vučji gomili. Kraji so oddaljeni od M. Sobote, odročni, ni pa bilo dolgo tudi elek- trike. Dalje hodi k pouku v soboško občino 80 otrok iz petrovsko- šalovske občine, 40 iz beltinske, 120 otrok iz soboške občine pa hodi k pouku v petrovsko-šalovsko občino! Ob težnji učiteljskega kadra proti središčem omenjajo na referatu za šolstvo Občinskega ljudskega odbora v M. Soboti željo, da bi se kader ustalil in da bi dalje časa ostal na svojih mesilih. Seveda pa je je treba takim, ki že dalje časa vztrajajo, kasneje dati boljša mesta. Umestna je tudi želja da bi bilo več moških tovarišev, kar je pomembno pri mladih učiteljicah, ki si želijo urediti družinsko življenje. Čeprav gre tu za drobne, človeške zadeve, so te povsem razumjive, zlasti v odročnih krajih, kjer je še mnogo ostankov preživele miselnosti. Dalje naj bi mlajši učitelji ostali v enem kraju v korist otrok in izvenšolskega dela vsaj 3 do 5 let. Očitno je namreč tudi, da zaradi odhajanja učiteljev stagnira in zaostaja Ijudsko-prosvetno delo, zlasti v odročnejših krajih občine. Za štipendiranje namenja ljudski odbor mnogo sredstev, spričo velikih potreb pa to še ne zadostuje. Res pa je, da je namenil ljudski odbor zadnja leta precej sredstev za gradnjo šolskih prostorov, za povečanje stanovanjskega sklada in za štipendiranje. V beltinski občini je trenutno 51 učiteljev (od tega 2 v pokoju, ki pa še poučujeta). 42 jih torej manjka. Kor jih toliko manjka, je razumljivo da so ostali preobremenjeni. Lani je bilo vsaj v Beltincih zadovoljivo stanje, saj je bilo za 20 oddelkov 18 učiteljev. Po razpisih jih je iz občine skupno odšlo 12 (iz Beltince 5), po prvem razpisu sta prišla 2, namestili pa so tudi 5 absolventov srednjih šol. Najlslabše stanje je na šoli v Odrancih, kjer je 6 učiteljev, prav toliko pa jih manjka. Tudi v G. Bistrici jih manjka približno polovica, zelo slabo pa je še stanje v Črensovcih. Samska, stanovanja bi se v beltinski občini še dobila, družinskih pa ni, tudi v občinskem središču ne. NA RELACIJI MESTO - VAS Odšli so letos iz občine taki, ki so bili na doslejšnjih mestih že dalje časa in so si zaželeli boljših, torej ne zaradi neugodnih materialnih pogojev. Zato pa so lani odšli trije zaradi pomanjkanja stanovanj. Občina štipendira 35 dijakov učiteljišča, od tega le enega v petem letniku, nekaj štipendij pa jim bo odstopil okrajni svet za šolstvo. Upajo, da bodo dobili drugo leto 5 novih učiteljev. Skrb občine se je zadnja leta zboljšala tudi za materialne potrebe šolstva, sedaj pa pripravljajo gradnjo šole za vse tri Bistrice. V lendavski občini pa manjka za kritje potreb 10 učiteljev. Skupno jih je odšlo (z otroškim vrtcem vred) oziroma bilo upokojenih — 14. Tisti, ki so odšli iz občine, so odšli na boljša mesta, ki so bliže mestom, iz družinskih razlogov ali zaradi šolanja otrok. Na referatu za šolstvo občinskega ljudskega odbora menijo, da ni očitnih primerov pomanjkanja družbene zavesti, vendar nekateri niso dovolj upoštevali potreb, saj ti, ki so odšli, niso imeli slabih pogojev. Kar zadeva skrb za stanovanja učiteljev, velja omeniti blok za učitelje (in zdravnika) v Dobrovniku, pri- (Nadaljevanje na 4. strani) Z velike povorke kmetijskih strojev V. republiški festival kmetijskega strojništva v Murski Soboti LEP USPEH NAŠIH TRAKTORISTOV Peti republiški festival kmetijskega strojništva, ki se je začel v petek ,in končal v nedeljo s sprejemom pri predsedniku OLO Murska Sobota, je bil po mnogih izjavah sodelujočih zelo dobro pripravljen. Organizacijo tekmovanja je prevzel okrajni odbor LT skupaj z OZZ v Murski Soboti. Tekmovanje traktoristov je bilo na zemljišču kmetijskega posestva v Rakičanu, kjer se je v soboto pomerilo 66 traktoristov iz vse Slovenije v normalnem oranju, v globokem oranju, v spretnostni vožnji in v teoriji. V nedeljo dopoldne je bilo v soboški kino dvorani zborovanje o kmetijski mehanizaciji, kjer so sodelovali tekmovalci vseh okrajev Slovenije, člani komisije, kolektivi Agro-servisov Slovenije, člani zadružnih svetov okraja M. Sobota, upravniki KZ in predstavniki ljudske oblasti. Med mnogimi gosti so se zborovanja udeležili tudi predsednik republiškega Zbora proizvajalcev inž. Pavel Žavcer, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS Jože Ingolič, predsednik Glavnega odbora LT Slovenije Milko Goršič, predsednik republiške Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan More in drugi. Na zborovanju so bili podani referati o problematiki mehanizacije kmetijstva v Sloveniji in ko-referat o problematiki mehanizacije kmetijstva v Pomurju in o 15-letnici delovanja kmetijske strojne službe. Nato je predsednik republiške Zbornice za kmetijstvo in gozdarstva Ivan More razdelil diplome najzaslužnejšim traktoristom, članom delovnih kolektivov Agroservisov in nekaterim funkcionarjev, ki so največ prispevali k pospeševanju mehanizacije kmetijstva po osvoboditvi. Po povorki so ob navzočnosti gostov razglasili zmagovalke s sobotnega tekmovanja traktoristov, mladih zadružnikov in pionirjev. Na tekmovanju so bili zastopani najboljši traktoristi iz vseh osmih okrajev Slovenije in sicer: po 4 starejši traktoristi, 3 mladi zadružniki in 10 pionirjev iz vseh okrajev. Prvo mesto v ekipnem tekmovanju si je priborila ekipa iz okraja Murska Sobota, ki si je tako priborila prehodni pokal in dosegla 1042 točk. Skupino so sestavljali: Janez Kuzmič s KG Rakičan, Alojz Erjavec s KG Rakičan in Franc Marinič iz KZ Veržej. Drugo mesto v ekipnem tekmovanju si je priborila ekipa iz Maribora z 958 točkami, sledijo ekipe okrajev N. mesta, Celja, Kopra, Kranja in Nove Gorice. Prvo mesto med posamezniki si je priboril Janez Kuzmič s KG Rakičan in tako postal letošnji republiških prvak. Dosegel je 354 točk. Drugi je Alojz Erjavec, prav tako s KG Rakičan s 348 točkami, tretji pa Jože Višner iz Maribora. Med mladimi zadružniki je zmagala ekipa iz novomeškega okraja s 476.5 točkami pred ekipo okraja Celja in Murske Sobote. Republiški prvak med posamezniki je v skupini mladih zadružnikov postali Ivan Slapšek iz Novega mesta s 178 točkami pred Ivanom Ločičnikom iz Čelna in Andrejem Frelihom iz Kranja. Naša tekmovalca v tej skupini, Horvat in Novak iz KZ Puconci, sta med prvimi desetimi najboljšimi tekmovalci, medtem ko je tretji naš tekmovalec izpadel Med pionirji je postal republiški prvak Adolf Rebec iz koprskega okraja z 18,3 točkam, naš mladi 15-letni tekmovalec Alojz Gregor iz Tešanovec pa si je priboril tretje mesto. Pri tekmovanju v oranju so sodelovali tudi pionirji (slika zgoraj, Mimohod težkih kmetijskih strojev na soboških ulicah (sl. spodaj). Od četrtka SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO V G. RADGONI Na seji Sveta za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru v G. Radgoni so v petek razpravljali o jesenski setvi ter o novih agrotehničnih ukrepih. Za agrotehnični minimum bodo na območju kmetijske zadruge G. Radgona prišle v poštev predvsem površine v okolici Podgrada in Lomanošev, kjer bo predvidoma okoli 60—SO ha zasejanih s pšenico. Precej površin pa bo prišlo v poštev tudi v okolici Šratovec. Na seji so ugotovili, da priprave za jesensko setev precej dobro potekajo ter da so kmetijske zadruge že začele razpravljati o uvedbi agrotehničnega minimuma. SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V BELTINCIH V soboto so na seji Občinskega odbora SZDL v Beltincih razpravljali o izvajanju nedavno izdanega odloka občinskega ljudskega odbora o agrotehničnem minimumu. Kakor je znano, bo prišlo v beltinski občini v poštev okoli 350 ha površin. O novem odloku se bodo v tem tednu pogovorili še na razširjenih sejah krajevnih odborov SZDL, pozneje pa bodo še obširneje razpravljali na zborih volivcev. Na seji so poudarili tudi naloge Socialistične zveze pri sklepanju pogodb za pogodbeno sodelovanje. RAZPRAVE O TRGOVSKIH KADRIH V M. SOBOTI Pretekli teden so na seji odbora za vzgojo kadrov pri Trgovinski zbornici v Murski Soboti razpravljali o dvoletnem šolskem sistemu za trgovske kadre ter o novem šolskem načrtu. Sklenili so, da bodo v okviru Šole za učence v gospodarstvu v Murski Soboti z novim šolskim letom uvedli tudi center za izobraževanje odraslih delavcev v blagovnem prometu. V tej šoli bo mogoče dobiti kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo. Poleg tega bodo v zimskih mesecih organizirali še seminarje in tečaja za nakupovalce pri kmetijskih zadrugah. Podobne seminarje pa bodo organizirali tudi v posameznih občinskih centrih, tako da se bodo zaposleni, ki nimajo dovoljne izobrazbe, lahko postopoma izobraževali. PRIPRAVE NA GASILSKI FESTIVAL V PETROVCIH Minulo nedeljo so imeli v G. Petrovcih sejo pripravljalnega odbora za občinski gasilski festival, ki bo 18. septembra. Sklenili so, da bodo imeli ob tej priložnosti številne gasilske prireditve. Med drugim bodo priredili tudi trodelni napad, verigo motornih brizgaln, metanje cevovoda ter prikazali razne načine gašenja. Na to svečanost, ki bo povezana z bogatim kulturnim programom, bodo povabili tudi gasilce iz sosednjih občin. DVOJNA GASILSKA SVEČANOST V GERLINCIH Gasilci v Gerlincih so v nedeljo svečano proslavili 35-letnico obstoja društva ter ob tej priložnosti prevzeli tudi novo motorno brizgalno. O dosedanjem delu društva je spregovoril tov. Flegar, ki je med dragim poudaril, da so gasilci doslej razen obnovitve doma in nabave nove ročne brizgalne, kupili tudi precej novih gasilskih oblek in potrebne opreme, zgradili pa so tudi vodni bazen, ki je za to hribovito okolico v poletnih mesecih precejšnjega pomena. Za nakup nove motorne brizgalne je gasilska zveza dodelila 100.000 dinarjev, ostalo pa so prispevali vaščani in društvo. Najboljšim članom so ob tej priložnosti podarili značke in diplome. Svečanosti se je udeležilo skoraj pet sto ljudi iz bližnje okolice. PREKO 200 NOVIH DRUŽINSKIH STANOVANJ V našem okraju bo letos dograjenih okrog 200 novih družinskih stanovanj. Najbolj živahna je gradbena dejavnost v soboški občini, kjer bo do konca leta dograjenih v večjih stanovanjskih objektih nekaj čez 190 družinskih stanovanj, precej pa bo zgrajenih tudi samskih sob. Poleg tega pa so pred kratkim začeli v Murski Soboti graditi še dva 12-stanovanjska bloka na ulici Štefana Kovača. Tudi v ostalih občinah potekajo gradnje stanovanj precej hitro. Tako bodo v Ljutomeru čez kakšen mesec dogradili 12-stanovanjski blok na Ormoški cesti, vinogradniško gospodarstvo pa bo začelo graditi 6-stanovanjsko poslopje. V beltinski občini bodo zgradili 9-stanovanjski blok, v petrovski občini 6-stanovanjsko poslopje, v lendavski občini pa gradijo 4 stanovanjske objekte z 24 družinskimi stanovanju V kratkem pa bodo začeli še z novimi gradnjami, s čemer bodo pridobili še nadaljnjih 21 družinskih stanovanj. V radgonski občini pa dograjujejo tri nove stanovanjske bloke, v katerih bo 23 stanovanj; v kratkem pa bodo začeli še graditi tri objekte s 25 stanovanji. Večino teh stanovanj gradijo združeni investitorji. Potrebno pa je omeniti, da na območju okraja urejajo še številna stanovanja v raznih starejših poslopjih, da ne omenjamo še številnih zasebnih gradenj. V LJUTOMERSKI OBČINI MANJKA 33 UČITELJEV Na seji Sveta za šolstvo pri ObLO v Ljutomeru so pri razporejanju učiteljev ugotovili, da manjka na dvanajstih šolah kar 35 učiteljev. Največje pomanjkanje čutijo na Razkrižju, kjer bi potrebovali 7 učiteljev, imajo pa samo dva. Podobno je tudi v Križevcih in Bučkovcih. V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU - RAZSTAVA ŽIVINE Prihodnji četrtek bo v Križevcih pri Ljutomeru živinorejska razstava, kjer bo razstavljenih okrog 250 glav živine: plemenskih krav, telic — starosti nad eno leto, pitanih telet — do teže 200 kg, rodovniških bikov, pitanih bikcev in prašičev švedske in holandske pasme. Razstavo pripravlja pripravljalni živinorejski odbor pri KPZ »Brazda« v Ljutomeru, ki pričakuje, da si bodo to zanimivo in edino razstavo take vrste v letošnjem letu v Pomurju ogledali živinorejski strokovnjaki iz vse Slovenije. Živino bodo razstavljale kmetijske zadruge občine Ljutomer in VG Ljutomer. Posebnost razstave bo paviljonski sistem, tako da bo istočasno možno tudi tekmovanje med posameznimi zadrugami. Zato so predvidene tudi nagrade za najboljšo razstavljeno živino. Poleg tega pa bo izbrana najboljša žival, ki bo dobila prehodni zvonec (pokal). Že pred razstavo, v nedeljo dopoldne, pa bo v Križevcih živinorejsko zborovanje, kjer se bodo zbrali vsi živinorejci občine Ljutomer in okolice. Na zborovanju bodo strokovna predavanja o razvoju živinoreje in pomanjkljivostih v krmljenju in o napakah v vzreji mlade živine. Ob tej priložnosti si bodo v nedeljo živinorejci občine Ljutomer ogledali tudi nekatera pitališča posameznih kmetijskih zadrug. -rj- do četrtka NOVA SPLETKA TRETJA SEJA VARNOSTNEGA SVETA O KONGU BREZ ZAKLJUČNE RESOLUCIJE - OSTRI OČITKI HAMMARSKJOLDU — SEPARATIZEM TUDI V PROVINCI KASAI, KI SO GA ODPRAVILE KONGOŠKE ČETE - IZJAVA PREDSEDNIKA TITA O RAZVOJU V KONGU Varnostni svet na svoji tretji seji, posvečeni razvoju dogodkov v Kongu, ni sprejel nobene posebne resolucije. Zato pa je razprava pokazala, kako naj glavni tajnik OZN Hammarskjold razume poprej sprejete resolucije. Mnogi očitki, ki so jih govorniki naslovili nanj, so bili na mestu. O njih smo spregovorili že v prejšnji številki. Predvsem je treba izhajati iz stališča, da čete OZN v Kongu niso nikaka skrbniška sila, temveč neposredna pomoč osrednji vladi premiera Lulumbe, da uvede red in mir po vsem kungoškem ozemlju. Če torej nekdo rovari proti kongoški suverenosti in enotnosti, je njihova dolžnost pomagati, da odstranijo te motnje. Ce je glavni tajnik ob svojem prihodu nekako »obšel« premiera Lumumbo in se poprej menil s separatistom Combom v provinci Katangi, je naredil grobo taktično napako, ker je s tem separatistično gibanje, podprto od Belgijcev, še bolj razvnel. Zadnji dogodki kažejo, da je temu res tako. Pred dnevi je tudi predsednik lokalne vlade v provinci Kasal, ki meji na Katango, Kalondži, razglasil neodvisnost ter pozval prebivalstvo, naj se upre centralni vladi. Premier Lumumba je odgovoril s tem, da je poslal svoje čete in zasedel glavno mesto Bakvango, samovoljni separatist pa je našel zatočišče pri katanškem premiera Čombi, s katerim sta se že domenila o nekakšni katanškokasajski federaciji. Kdo ima pri tem prste vmes, je jasno. Kasajski predsednik se je obrnil na zahodne velesile za pomoč. Omenimo naj še, da so tod največja najdišča diamantov v deželi, seveda v rokah tujega kapitala. Sodeč po poročilih, glavni tajnik ni dovolj odločno podprl vlade v Leopoldvillu ter tako dopustil, da so separatisti v Kasaju dvignili in organizirali nekakšen odpor in s tem položaj zamotali. Tunizijske čete v okviru mednarodnih sil so na tak razvoj opozorile poveljstvo OZN, toda od tam niso prejele nobenih navodil za akcijo proti ljudem, ki v bistva spodkopujejo oblast centralne vlade. Predsednik FLRJ Tito je direktorju Tanjuga izjavil, da Jugoslavija im jugoslovanski narodi podpirajo težnje kongoškega ljudstva, da okrepi enotnost in neodvisnost. Kongoški problem je mogoče rešiti samo tako, da se belgijske čete umaknejo in da dežela doseže polno neodvisnost. Čete OZN naj bi zaščitile legitimne pravice kongoške vlade, ki jih je tudi pozvala v deželo. Tako so se kongoški poslanci izrekli za neodvisni Kongo. Sedaj bi nekateri hoteli to enotnost minirati. Na levi (v beli obleki) premier Lumumba. JORDANSKI PREMIER UBIT AMAN — V ponedeljek ob 11.30 sta v jordanijskem zunanjem ministrstvu eksplodirali druga za drugo dve bombi ter ubili skupno 11 oseb, 34 pa ranili. Smrt je doletela tudi, ministrskega predsednika Madžalilja. Kakor pravijo dobro obveščeni libanonski Krogi, so atentat verjetno pripravili palestinski begunci, ki žive v Jordaniji, ker jordanijska delegacija na nedavnem zasedanju zunanjih ministrov arabskih dežel ni. dovolj odločno podprla njihovih zahtev. Kralj Husein je imenoval novega mandatorja v osebi Radžarta el Talunija, ki je že izbral deset ministrov. Do večjih sprememb ni pri- NOV POZIV KAIRO — Zunanji minister začasne alžirske vlade Belkasem je seznanil članice azijsko-afriške skupimo v OZN s spomenico, v kateri alžirska vlada ponuja Parizu mirovna pogajanja, vendar na podlagi vzajemnega spoštovanja in enakopravnosti obeh delegacij. Pripravljena je tudi poslati svoje predstavnike v francosko glavno mesto. Če bo pariška vlada tudi naprej vsiljevala boj, se bo pričelo »novo obdobje alžirske vojne«. Spomenica poudarja, da je alžiirska vojska močnejša kot kdaj koli prej. ZARADI PONEVERB -ODSTOP TEHERAN — Iranski ministrski predsednik Egibal je odstopil zaradi ostrih očitkov, da je njegova nacionalistična stranka na nedavnih skupščinskih volitvah ponaredila volilne rezultate.. Znano je tudi, da je vojska pred petnajstimi dnevi streljala na skupino demonstrantov, ki so zahtevali »razveljavljanje grobih poneverb«. Tedaj je bilo ranjenih 200 ljudi. Novi mandator je Sarif Emami, dosedanji minister za industrijo in rudarstvo. SPET VOHUNSKI POLETI LONDON — Kakor piše londonski »Daily Express«, so ameriška letala tipa »RB-47« spet pričela z vo-hiumiskimi (poleti ob mejah vzhodnega bloka. Nekaj časa so tako ravnanje ustavili, sedaj pa ga obnovili na zahtevo ameriške in britanske obveščevalne službe. Letala so med drugim opremili z elektronskimi napravami za snemanje. ZA SODELOVANJE Z BELCI STANLEYVILLE - Kongoški premier Lumumba je na svoji poti po vzhodnih pokrajinah pozval prebivalstvo, maj sodeluje z belci. -Belcev ni treba sovražiti, temveč samo režim izkoriščanja. Na zborovanju v Stanleyvi'llu je prišlo do izraza posebnih simpatij, ko so domačini pristopali k Evropejcem, jim ponujali roke in se z njimi sprehajali po mestu. PRITISK NA KUBO Konferenca zunanjih ministrov ameriških držav, ki je zaključila v torek svoje delo o kostariškem glavnem mestu San Jose, je imela dvojen potek. Soglasna obsodba diktatorskega režima d Dominikanski republiki, kateri se je pridružil tudi ameriški zunanji minister Herter, je pokazala, da nasilje ne uživa več podpore ameriških dežel. Venezuela, predlagateljica odločnih ukrepov proti Dominikanski republiki, je s tem dobila popolno zadoščenje za vse spletke, ki jih je Truhillov režim organiziral zoper njo. Odločitev o San Joseju pa pomeni tudi odločen udarec tistim ameriškim krogom, ki so iz določenih finančnih in drugih ozirov Truhillu še naklonjeni. Zato pa predstavlja osemčlenska deklaracija o »celin-skem neomešavanju«, ki so jo sprejeli pod očitnim pritiskom ameriške delegacije, neposreden napad na Kubo. V prvi točki zunanji ministri obsojajo posredovanje ali grožnjo posredovanja vseh izvencelinskih dežel v zadeve ameriških Ob robu republik, ker taka politika ogroža ameriško solidarnost in varnosts. Druga točka »zavra-ča poizkuse kitajsko-sovjet-skih sil, da bi se vmešavale o politična, gospodarska in družbena dogajanja v kateri koli ameriški državi. Znana so ameriško-kubanska trenja zaradi naprednih reform, ki jih izvajajo na Kubi in ki so prevsem naperjena proti ameriškemu kapitalu. Ka drugi strani je Kuba navezala poleg drugih dežel dobre stike s SZ. Premier Hruščev je ob neki priložnosti celo izjavil, da bodo sovjetske oborožene sile posredovale, če bo kdo napadel Kubo. Obe omenjeni točki sta torej očitno naperjeni proti kubanski vladi, četudi je neposredno ne imenujeta. Kubanska delegacija je zapustila zasedanje. Zunanji minister Roa je obsodil ameriški pritisk na delegacije. Kuba ni dobila potrebne podpore pri Organizaciji ameriških dežel. Vanjo tudi ne bo imela zaupanja vse dotlej, dokler ne bo pokazala, da je pripravljena prevzeti sankcije tudi proti velikim državam, kakršne to ZDA. Kuba se bo zategadelj obrnila na Varnostni svet. NAFTA, NAFTA... Dragoceno gorivo, ki je spodrinilo premog — Podatki govore o veliki porabi in odkrivanju novih rezerv — SZ: nov činitelj na tržišču „tekočega zlata“ Svetovna proizvodnja nafte se giblje 1. 1960 na ravni, ki presega milijardo ton. Medtem ko je še 1. 1934 nafta dajala la 17 odstotkov svetovne proizvodnje energije, sodijo, da bo nafta čez nekaj let postala najpomembnejši vir energije in da bo potisnila premog na drugo mesto. V zadnjih 25 letih se je proizvodnja nafte povečala za skoraj sedemkrat. Kakor piše posebni sodelavec Pires-servisa dr. Barač, se je v zadnjih treh desetletjih močno dvignilo povpraševanje po nafti in njenih derivatih. Ponekod ima nafta kot vir energije pravi monopol. Vzemimo samo avtomobile in druga cestna vozila. Ne smemo pozabiti, da je samo v ZDA park motornih vozil porastel od 24 milijonov komadov v 1. 1934 na kakih 70 milijonov v 1. 1960. V Zahodni Evropi je ta porast skromnejši, vendar se je povečal od približno 6 milijonov komadov na približno 24 milijonov. Spričo vse večje mehanizacije je nafta zelo hitro prodrla v kmetijstvo. Tako so lani za potrebe kmetijstva (brez Vzhodne Evrope in Kitajske) porabili 3 % celotne proizvodnje nafte. Na nekaterih drugih področjih nafta nima naravnega monopola, pa vendar spodriva premog. To pripisujejo različnim prednostim, predvsem nižji ceni in večji kalorični vrednosti. Še 1. 1934 je skoraj polovica ladij svetovnega trgovskega ladjevja porabljala nafto, druga polovica pa premog. L. 1958 je le 7% ladij uporabljalo premog, vsi ostali pa nafto. Podoben napredek (četudi počasnejši in pretežno v deželah, ki proizvajajo nafto) ugotavljamo tudi na železnici, kjer Dieselovi stroji spodrivajo parne stroje. Zadinja leta je prišla do izraza ostra konkurenca med nafto in premogom. Nafta namreč močno spodriva premog celo v deželah, ki so znani svetovni proizvajalci premoga. Kot primer lahko navedemo britansko tržišče. V letih 1953/59 je britanska poraba premoga padla za 12,5 %, od 215 milijonov dolgih ton (dolga tona je 1016 kg) na 188, medtem ko se je potrošnja nafte dvignila za 45 %, od 23 milijonov ton na 33,5. Nafta je mnogo cenejša. V letih 1954/59 se je cena premoga povprečno zvišala za 40%, cena težkega gorivnega olja pa le za 15 %. To pomeni, da je danes premog za 22% dražji v odnosu na nafto kot je bil leta 1954. Če razčlenimo potrošnjo naftnih derivatov, ugotovimo, da je najbolj porasla poraba gorilnega olja (trikratno), t. j. proizvoda, ki neposredno tekmuje s premogom. Največji porabnik gorilnega olja je nacionalizirana industrija električne energije, ki je 1. 1959 porabila 4,154.000 ton (1. 1954 le 143.000 ton). Ostala industrija je povečala porabo gorilnega olja od 1 milijona ton na 3,5 milijona. Gorilno olje vse bolj uporabljajo za centralno gretje v industrijskih in trgovinskih stavbah, v določeni meri tudi v zasebnih stavbah. Poraba v te namene se je povečala od 611.000 ton leta 1934 na 2,4 milijona ton 1. 1959. Močan vzpon industrije nafte je povezan s prizadevanji, da bi povečali svetovne rezerve nafte, pa tudi z večjo delovno storilnostjo. Še pred drago svetovno vojno so sodili, da 'bodo svetovne rezerve nafte hitro izčrpali in da bo njena proizvodnja n. pr. v ZDA naglo upadla. Vendar se taka pričakovanja niso izpolnila. Od leta 1934 do leta 1957 se je proizvodnja potrojila, rezerve pa se povečale enajstkrat po zaslugi sodobnejših metod pri vrtanju, posebno glede globine, izpopolnjevanja samega procesa pri pridobivanju nafte itd. Povprečna globina novih izvirov v Texasu znaša sedaj 1530 m, na Srednjem vzhodu pa 3050 metrov. Prevoz nafte je zadnja leta prav tako močno napredoval. Gradnja vse večjih tankerjev znižuje ceno nafte po enoti teže. Če so ostali pogoji enaki, znašajo prevozni stroški za tono nafte pri 35.000-tonskem tankerju polovico manj kakor pri 16.000-tonskem tankerju. Vse večje povpraševanje po nafti, vse večje svetovne rezerve, vse večje izpopolnitve pri proizvodnji ter prevozu so pomembni činitelji, zaradi katerih je proizvodnja nafte razmeroma donosna panoga, obenem pa hudo konkurenčna. Kako visoke dobičke je mogoče ustvariti pri izkoriščanja nafte, kaže struktura cen v Kuwaitu, kje znašajo proiz- vodni stroški za barell (159 litrov) 27 centov, 70 centov predstavlja dobiček petrolejske družbe, ostalih 70 centov pa dohodek Kuwaita. Veliki dobički, ki jih imajo nekatere petrolejske družbe, so zadnja leta omogočili, da so ponekod znižali ceno nafte pod uradno ceno. Zadnje dve leti so družbe tudi mnogo investirale, zvišale proizvodnjo ter okrepile tankersko ladjevje. Potrebe v svetu niso tolikšne. Drugi pomembni činitelj, ki vpliva na povpraševanje, je omejitev uvoza nafte v ZDA. Če bi ne bilo tega ukrepa, bi bil uvoz mnogo večji. Uradne ameriške cene (3,25 dolarja za barell) je znatno večja od cene surove nafte iz Venezuele (2.80 dolarja) ali z Srednjega vzhoda (1,67 dolarja). Eno velikih sprememb na svetovnem tržišču v zadnjih treh letih predstavlja okrepljena konkurenca nafte iz dežel Vzhodne Evrope, predvsem iz ZSSR. Prodaja nafte iz tega območja v kapitalistične dežele je porastla od približno 8 milijonov ton v letu 1957 na približno 17 mili jonov ton v letu 1959, kar predstavlja 4 odst. svetovne trgovine z nafto. Od toga je približno 12,5 milijona ton odšlo v Zahodno Evropo, ostalo pa v ZAR in nekatere latinskoameriške dežele. V močnem sovjetskem izvozu nafte igrajo pomembno vlogo predvsem trije činitelji: -— močno povečana proizvodnja v ZSSR (od 129 milijonov ton nafte 1. 1956 na 192 milijonov ton 1. 1959). L. 1965 naj bi proizvodnja znašala 230—240 milijonov ton. — nizka cena sovjetske nafte, ki omogoča, da jo n. pr. lahko prodajajo v Italiji po ceni 1,53 dolarja za barell. To je nekaj manj, kot velja nafta iz Kuwaita, četudi to prodajajo po ceni, ki je že tako 50 centov nižja od uradne svetovne. — prodaja na podlagi dvostranskih sporazumov. Plačila izvršujejo v nekonvertabilnih valutah, to pa vzbuja vse večje zanimanje posameznih de- žel za sovjetsko nafto. SZ bo spričo tega po vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti povečala prodajo nafte, kar bo tudi vplivalo na odnos sil na svetovnem tržišču. POMURSKI VESTNIK. 1. SEPT. 1960 2 ZAPRAŠENA KOLONA na 130 km DOLGI CESTI DRAMA V TREH DEJANJIH Gledalci, ki so se zbrali vzdolž ob cesti, niso videli vsega in tudi rezultati, ki so sicer odločilni, ne povejo vsega. Za kulisami te velike drame so ostali mnogi napori, ki so jih morali tekmovalci premagati na 130 km dolgi progi. To je bila borba z vročino, ki je mučila tekmovalce od starta o Beltincih in do cilja v Murski Soboti ter borba s prahom, ki se je lepil kolesarjem na polne obraze. Rezultati zamolčijo vse o mnogih okvarah, ki so tekmovalcem ukradle dragocene minute v dirki, kjer so odločale sekunde in so Šaro-tarja spravile ob prvo mesto, potem so tu še padci, slaba cesta in borba s kilometri in sekundami. Vse to pa so lahko najuspešneje premagali le tekmovalci z najboljšo tehniko, vzdržljivostjo, z največjo požrtvovalnostjo in trdno voljo. O vsem tem govorijo zapleti in razpleti v tej dramatični dirki. Pred kolesarsko dirko »Po Pomurja« se je r soboto popoldne zbralo na startu v Beltincih 25 tekmovalcev, ki so zastopali naslednje klube: Rog — Ljubljana, Mladost — Kranj, Hrastnik in »Prekmurje«. V nedeljo so se jim v Veržeju pridružili še kolesarji »Ljubljane«, ki pa so zaradi zamude morali tekmovati izven konkurence. Izjave so že pred tekmovanjem postavljale med ekipne zmagovalce Rogovce iz Ljubljane, kar so je tudi uresničilo. 130 km dolgo progo je najuspešneje prestal Avgust Spendal (Rog). Več izgledov in manj sreče je imel domačin Saro-tar, ki so ga štiri okvare postavile na drugo mesto. Zapleti so se začeli počasi, kakor v vsaki drami. Kolesarji odhajajo s starta v skupini in se no ločijo prvih deset kilometrov. Ekipa Roga je zavzela mesto na čelu kolone, med nje pa se je že v začetku vrinil domačin Šarotar. Po nekaj kilometrih vožnjo so okvare postavile načrte mnogih na glavo. S tempom 35 km na uro pripeljejo kolesarji do ovinka v Hotizi, toda tu se začnejo že priprave za leteči cilj v Lendavi. Tempo postaja ostrejši, cestni prah še gostejši, toda na hitrost kolesarjev to ne vpliva veliko. Favorit dirke Šarotar si je izbral mesto na čelu kolone. V tem ostrem tempu, nekaj kilometrov pred letečim ciljem se sreča s prvo okvaro. Toda zamujeni čas kmalu spet pridobi in prvi leteči cilj v Lendavi pomeni zanj prvo zmago. Tempo popusti šele na cesti proti Murskemu Središču. Vodilna skupina se je ločila od »pozadine«. V borbo na čelu kolone uspešno posegajo kolesarji kluba »Prekmurje« — Sarotar. Gider in Forjan. Kavaš je zaostal in vsi upi za dober ekipni plasma so se preselili na prve tri kolesarje. Kmalu za M. Središčem je čakalo domačine novo razočaranje. Šarotar-ju je druga okvara spet odvzela precej časa, vodilna skupina pa je to odsotnost izkoristila in skušala pobegniti. Z naglo vožnjo je Šarotarju uspelo dohiteti vodilno skupino šole 16 km pred Ljutomerom. Rog in Mladost sta v ospredju in o zmagovalcu je še težko prerokovati. Skozi prah in Razkrižje vodi spet prašno karavano Sarotar proti Ljutomeru. V bližini ca spremljata požrtvovalna vozača Forjan in Gider. Prvo dejanje dirke se konča v Ljutomeru. Sto metrov pred ciljem je bila skupina desetih povsem sku- paj, toda Hvastja (Rog) takrat najhitreje zavrti kolo in gledalci ga pozdravijo na cilju kot zmagovalca tik pred Šarotarjem. Ljutomer ni odločil o končni razvrstitvi, kajti deset vozačev je doseglo čas zmagovalca. Drugo dejanje in druga etapa se je začela v Veržeju v nedeljo zjutraj. Na cesti do Radgone in potem skozi Cankovo do Grada je kolesarje spet čakal prah. vzpetine in le nekaj kilometrov asfaltnega cestišča. Odločilna etapa. To dokazuje tudi oster tempo, saj kazalec na brzioo- me.ru skoraj večno počiva na številki 40. Pred Radenci je ofenziva še ostrejša in leteči cilj je spet Šarotarjeva domena. Kolona hiti naprej proti Radgoni in Sarotar spet z odličnim Sprintom prvi pripelje čez cilj. Nagrade SZDL Radgona sta razen njega dobila še . Kranjčan Kozamernik in Ljubljančan Garafol. Slaba cesta zmanjša tempo na cesti proti Cankovi, prva skupina ima dve minuti predonsti. Na letečem cilju na Cankovi jo tamkajšnji TVD Partizan pripravil odličen sprejem in lepe nagrade za zmagovalce. Kolesarji se že pripravljajo na cilj odločilne etape pri Gradu. Pred tem pa je zaradi okvare moral odstopiti ooioči/len člen domače ekipe Gider, ki je nekaj časa nadaljeval vožnjo z ženskim kolosom, a je moral pozneje zaradi ponovne okvare opustiti misel za nadalnje tekmovanje v tej etapi. Vodeči Šarotar se je zdaj srečal z odločilno okvaro. Mednem ko je zamenjal kolo, so ostali spet krepko potegnili in je zaostal za dva kilometra. Dramatičen lov do Grada, kjer je konec etape. Daleč spredaj so štirje ubežniki, ki so tik pred težkimi vzpetinami na Gradu, ki so jim kolesarji dali ime »Pomurski Vršič«. Sarotar še vedno lovi vodeče in to mu z nasveti trenerja Svatine in z hitro vožnjo lepo uspeva. Čeprav je odlično premagoval vzpetine pri Gradu, so ostali že daleč pred njim in na etapnem cilju prihajajo kolesarji v naslednjem vrstnem redu: Stenovec — Rog, Spendal, Hvastja — Mladost in potem šele Sarotar. Po kratkem počitku se kolesarji v zadnji etapi s posameznim startom spustijo proti končnemu cilju v M. Soboti. Toda borbo za prvo mesto so že odločile serpentine pri Gradu im vrstni red se ne spremeni več. V zadnji etapi še zadnjič zablestijo s pogumno vožnjo domačini Sarotar, Gider, Forjan in Kavaš, ki je kljub okvaram prevozil celo progo. Generalni plasma posameznikov: Spendal — Rog 3,36,18 Sarotar — Prekmurje 3,37,06 Stonovec — Mladost 3,38,31 Domačin Forjan je osvojil sedmo mesto, Kavaš deseto, Andrej Berden pa dvanajsto. Med ekipami je zmagal Rog pred Mladostjo iz Kranja in Prekmurjem. Organizacija tekmovanja je bila kljub temu, da je imel klub »Prekmurje« na voljo zelo tnalo sredstev, vzorna. Prvi kolesarji v ekipnem plasmaju so dobili nagrade Kolesarske zveze Slovenije in Kmetijskega posestva Beltinci. V nedeljo je odbojkarsko moštvo TVD Partizan Šalovci gostovalo v Moščancih in v razburljivi tekmi premagalo domačine z rezultatom 3:1. V odbojki je to prva zmaga šele pred kratkim ustanovljenega TVD Šalovci in ji bodo ob resnem delu sledile prav gotovo še druge. Na mladinskem prvenstvu Slovenije je predstavnik Pomurja 17-letni Žuenc iz Murske Sobote dosegel v metanju diska med mlajšimi mladinci drugo mesto z rezultatom 42,75 m. Prej suvanju krogle je s 14,81 m — kar je nov rekord Pomurja — prav tako dosegel drugo mesto. OLYMPIA 776 RIM 1960 OLIMPIADA Pete olimpijske igre so bile v Stocholmu leta 1912. Kakor vedno, je tudi tukaj kraljica športa — atletika, prevladovala in tvorila jedro programa. Tekmovalo je 4742 športnikov iz 27 držav. Na teh igrali je sodelovat tudi prvi Slovenec Rudolf Cvetko, ki je tekmoval v floretu in sablji ter osvojil srebrno kolajno. Ženske, ki so doslej tekmovale samo v tenisu, so tu nastopile tudi kot plavalke. Največ kolajn so odnesli Švedi in Američani. Po prvi svetovni vojni se je zanimanje za šport silno razmahnilo, toda pri igrah v Anversu leta 1920, so se še vedno poznali sledovi vojne. Prvič so tekmovalci morali priseči, da so čisti amaterji in olimpijska zastava je prvič vihrala na stadionu. Italijani so zmagali v telovadbi, Belgijci v nogometu, prvi nastop naših nogometašev pa se je končal z visokim porazom proti ČSR. Prvič se je pojavilo ime Nurmi. Osme olimpijske igre so bile v Parizu leta 1924 in je sodelovalo kar 7000 tekmovalcev iz 45 držav. Finci so odnesli 10 zlatih kolajn v atletiki, od teh pa je 4 osvojil odlični tekač Nurmi. Naš telovadec Leo Štukel je dobil kar dve zlati kolajni — na drogu in v celotni oceni vaj na orodju. Prvič v zgodovini olimpijskih iger je zadonela tudi jugoslovanska himna. Leta 1928 je organizacijo nad Olimpijskimi igrami prevzela Nizozemska. Rezultati so se v vseh disciplinah zelo izboljšali. Jugoslovan Leo Štukel je v vajah na krogih spet osvojil prvo mesto. Za olimpijske igre leta 1932 so Američani v Los Angelesu zgradili olimpijsko vas, v kateri so stanovali vsi tekmovalci. Tekmam je prisostvovalo več kot en in pol milijona gledalcev. Novost je bil visok stolp, na katerem je ves čas gorel olimpijski ogenj. Največ kolajn so osvojili Američani. Organizatorji so uvedli mnoge novosti, tako na primer naprave za merjenje hitrosti vetra, ozvočenje na stadionu, avtomatično fotografiranje na cilju in še mnogo drugih stvari, ki so dale igram moderen vtis. Enajsta olimpijada — Berlin 1936. Pozneje se je izkazalo, da je Mednarodni olimpijski komite napravil zgodovinsko napako, ker ie zaupal miroljubne olimpijske igre Nemčiji, ko je ta že dobila diktaturo nacističnega režima. Na igrah v Berlinu je sodelovalo 4793 tekmovalcev, predstavnikov 52 narodov. Prvotno je bilo predvideno, da bi bile XII. olimpijske igre v Tokiu na Japonskem, toda pozneje so zaupali organizacijo Finskemu olimpijskemu odboru. Toda človeštvo ie zakrvavelo, začela se je druga svetovna vojna in olimpijske igre 1940. leta so odpadle. Sobota: Kladivar 3:2 Na nedeljsko srečanje za jugoslovanski nogometni portal med celjskem Kladivarjem in domačo Soboto je sodniška trojica Kolenc, Kološa in Bojnec pripeljala na igrišče naslednje enajstorice: KLADIVAR: čafuta, .Radič, Sar-lak, Sega, Kokotec, Vrunč, Adžič, Zajc, Hočevar, Hribernik in Šildenfeid. SOBOTA: Vrdjuka (Morčič), Drvarič, Klanšček, Zorec (J. Norčič), Dozut, Skalar, Secko, kološa, Šaro-lar, Maučec, Miloševič. Takoj v začetku so gostje zaposlili vratarja Vrdjuko, ki je v 3. minuti s krasno parado odbil žogo iz desnega kota, v naslednjih minutah pa je moral še nekajkrat pobrati žogo prav izpod nog Celjanov. Kladivar je mel po teh prvih naletih še nekaj priložnosti, ki pa jih jo obramba uspešno odklonila. Sobota je zamudila prvo priložnost za vodstvo v 12. minuti, ko je Sečko streljal z razdalje 18 metrov piv/ou siiv... poda ostro streljana žoga se je odbila od vratnice. V 19. minuti so domačim zapravili še lepšo priložnost. Sečko jo spel streljal, toda Šarotar je žogo z glavo porinil mimo gola. Se isto minuto pa je Maučec plasiral žogo v gol. Kljub prejetemu golu so Celjani še nekajkrat nevarno napadli, toda rezultat se ni spremenil. Tik pred koncem polčasa je Norčič zadel vratnico, žoga se je odbila do Kološe in iz akcije Miloševič-Sarotar je srednji dosegel drugi gol. V začetku drugega polčasa je Sobota popolnoma nadigrala Celjane. V 53. minuti je Skalar z razdalje 16 metrov lepo streljal, toda Cafuta je še lepše branil. V 57. minuti je Maučec dosegel še tretji gol in o zmagi mi nihče več divomii. Celjani so končno v 21. minuti drugega polčasa zmanjšali rezultat, kar je precej spremenilo sliko na igrišču. Proti koncu je Sobota precej popustila in Kladivar je deset minut pred kon-cem zmanjšal rezultat na 3:2. Republiško tekmovanje LM v plavanju Po letošnjih republiških tekmovanjih Ljudske milice v smučanju, motoristki in streljanju, se bodo v nedeljo miličniki pomerili še v plavanju. Tu tekmovanja so vsakokrat v drugem mestu in tako je organizacijo tekmovanja v plavanju letos .prevzelo TNZ Murska Sobota. Tako bomo v nedeljo dopoldne videli v soboškem bazenu najboljše plavalce-miličnike iz viseh okrajev Slovenije. Za to tekmovanje je doslej prijavljenih šest ekip in skupno 64 tekmovalcev. Naslov prvaka brani ekipa Novega mosta. V soboškem bazenu bodo v nedeljo tekmovali miličniki v naslednjih disciplinah: 100 m prosto, 100 m prsno, 50 m hrbtno in štafeta 4 x 33 m. Najnapornejše in obenem naizani-miveijše pa bo plavanje v obleki na 50 metrov. O pomenu teh tekmovanj smo pri organizatorjih zvedeli naslednje: »Vsak udeleženec lahko tekmuje le v eni disciplini in doseže tekmovanje zato večjo množičnost. Razen te-gu pa so taka tekmovanja dobro sredstvo za zbliževanje med miličniki, kar je za dobro sodelovanje nujno potrebno.« Na okrajnem prvenstvu so že zbrali predstavnike soboškega okraja. ki upajo, da bodo ponovili vsaj lanski uspeh iz Maribora. S tekme PT : Kart. tovarna. Bele so se borile srčno, toda ... Bo gol?... Streljanje enajstmetrovk zapečatilo usodo Sobočanov XIII. LETNE ŠPORTNE IGRE GRAFIČARJEV V KRANJU Zavidljiva kakovost in množičnost Šest diplom in osmo mesto za Pomurski tisk Letošnjo XIII. Jetne športne igre slavenskih grafičarjev, ki so bile od 25. do 28. avgusta v Kranju — pri-rediitejj je bilo CZP Gorenjski tisk — so po udeležbi tekmovačcev presegle vsa pričakovanja, saj se je pomerilo v sedmih športih in enajstih lahkoatletskih disciplinah nad 500 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 grafičnih kolektivov, kar pomeni kvantitativni napredek za okrog 200 udeležencev v primerjavi z lanskimi Grafičnimi igrami v Kopru. Množična udeležba in boljša priprava nekaterih tekmovalnih ekip pa sta prinesli tudi ostrejšo konkurenco v borbi za točke, da ne omenimo še tega, da je v nekaterih tekmovalnih skupinah nastopijo več »poklicnih« športnikov, ki imajo veljavo v republiškem in ceo zveznem merilu. Zato je ugotovitev, ki' jo je izrekel predsednik prireditvenega odbora tokratnih Grafičnih iger tov. Slavko Beznik na zaključni svečanosti, da slovenski grafičarji danes lahko sestavijo športno tekmovalno skupino, ki bo uspešno konkurirala celo v republiškem merilu, že povsem realna. V skupnem plasmanu je zasedla na XIII. kitnih športnih igrah slovenskih grafičarjev prvo mesto Ma-riborska tiskarna 'in tako osvojila s trikratnimi zaporednimi zmagami prehodni pokati v trajno last. Drugo in tretje mesto je pripadlo EMKI in Kartonažni tovarni iz Ljubljane itd. 40-članska ekipa Pomurskega tiska jo tokrat nepričakovano zasedla v skupnem plasmanu šele osmo mesto, kljub temu, da je v nekaterih disciplinah zasedla nekaj častnih mest Ekipno so zasedli najboljša mesta med Sobočani strelci — člani (545 krogov od 750 možnih) in članice 42 krogov) tretje mesto, takoj za vodečima Mariborsko tiskarno in Kartonažno tovarno iz Ljubljane. Za seboj so moški pustili 8, članice pa 4 ekipe. V lahki atletiki so članice dosegle častno tretje mesto (le za las je majkalo, da niso zasedle drugega). Tu velja omeniti zlasti He- leno Ž r t k o v o, ki je bila v teku na bo metrov druga, 'takoj za jugoslovansko reprezentainikinjo Ančko Lubejevo, pri skokih v daljino pa se je uvrstila v finale, kakor tudi našo drugo tekmovalko Etelko Šavel s trenj in mes tom v disciplini — tek na 60 m. Moški so v atletiki do-segtli šesto mesto. Za presenečenje je zlasti poskrbel Jože Lebar v teku na 1500 metrov (najtežja lahkoatlertska disciplina!), kjer jo z do-brim rezultatom (4,36 min.) zavedel prvo mesto in pustil za sabo več rutiniranih tekačev. Naš drugi predstavnik, Janez Borovič, je bil tretji. Tako se je naša ekipa v tej disciplini plasurala na prvo mesto. V plavanju je ekipa CZP Pomurski tisk nepričakovano zasedla šesto mesto in pustila za seboj Mariborsko tiskarno, Gorenjski tisk in Celjski tisk. Največ zaslug — za naše razmere ugodno razvrstitev — ima nedvomno Janez Farič, ki je v plavanju 50 metrov prsno zasedel v ostri konkurenci 15 tekmovalcev če-tuto mesto s časom 43,0 sek. Naša štafeta 3 x 50 m prosto pa se je uvrstila na šesto mesto. V nekaterih športih, kjer je bilo največ pričakovanja, pa so naše ekipe nepričakovano zasedle slabša mesila. Največjo smolo so imeli nogometaši, ki so se v predtekmovanju srečali z vrstniki Kartonažne tovarne iz Ljubljane. Zaradi slabega sojenja glavnega in stranskih sodnikov (dvomljivo dosojena enajstmetrovka!) so bili očitno oškodovani, temu pa so se pridružile še težje poškodbe in oslabelost treh igralcev, ki so zapustili 'igrišče, tako da je moštvo moralo proti koncu igrati v močno okrnjenem sestavu. Kljub temu pa je s tehnično boljšo in požrtvovalno igro izsililo neodločen rezultat 2:2 in Je streljanje enajstmetrovk je prineslo zmago ljubljanskim karto-naženjem. Nekaterim športnim skupinam pa je bil nenaklonjen že žreb, saj jih je že v predtekmovanju ali prvih tekmah uvrstil v borbo z mošivi, ki so na tokratnih Grafičnih igrah zasedla prva mesta: odbojka — moški: ljudska pravica, odbojka — ženske: EMKA, šah — Mariborska ti kamna itd., in so bila za naše nasprotnike le nekoliko pretrd oreh. Organizacija letošnjih Grafičnih iger je bila srednje zadovoljiva. Razen pri atletiki je očitno odpovedal sodniški zbor. Naše zastopstvo je bilo oškodovano po sodnikih zlasti v nogometu in odbojki — ženske. Vloženih protestov pa niso odločno obravnavali, kar je prav gotovo slabost, ki jo bo treba odpraviti v prihodnosti. Na splošno pa je bila kakovostna raven letošnjih Grafičnih iger tolikšna, da v bodoče ni moč več računati na pomembnejše uspehe zgnij z nekajtedenskmi pripravami tekmovalcev, marveč s stalnim športnim delovanjem skozi vse leto. To velja še posebej za manjše grafične kolektive, ki nimajo tolikšnega izbora tekmovalcev za tolikanj razširjeni tekmovalni športni program, kot smo mu bili letos priče v Kranju. RADIJSKI PROGRAM CANKOVA : LIPA 2:2 RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 4 do 11 septembra Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Sivko z Jadrana; 8.30 Mladi pevci — mladim poslušalcem; 8.45 Z vedro glasbo v novi teden; 9.45 Danilo Švara: Pravljica o Rdeči kapici in druge mladinske skladbe za klavir; 10.00 Se pomnile. tovariši . . . Peter Šatur: Zavezniški pilot; 10.30 Pesmi naših borcev; 10.40 Rad.; jih poslušate; 11.10 Dmitrij Šostakovič: Koncert za kiavir in orkester št. 2; 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža); 12.00 Naši poslušalci česritajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15 30 Zbori Miiroslava Vilharja in samospe- Kamila Maška; 15.45 Klavir v ritmu; 16.00 Melodije za vas; 17.00 Radijska igra — Anatole France Crain-queb.ile; 17.45 Lahka glasba; 18.00 Šport in glasba; 20.05 Glasbeni va-•ri/ote; 21.00 Športna poročiva; 21.10 Slavni pevci; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 prijeten počitek! Ponedeljek 8.05 Operetni zvoki; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Alice Dalgliesh: Pogumna deklica — I. nadaljevanje; 8.35 Iz filmov in glasbenih revij; 9.00 Od tu on tam; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Dve operni uverturi; 11.15 Naš podlistek — Od klepsidre do atomske ure — III; 11.35 Igra violinist Uroš Prevoršek; 12.00 Ženski kvartet Kluba Koroških Slovencev; 12.15 Kmetijski nasveti - Janko Lipovec: Spravljanje jabolk; 12.25 Za-baven opoldanski spored; 13.30 Narodne pesmi in plesi iz Dalmacije; 14.00 Glasbene razglednice; 14.30 Pri- reditve dneva; 14.35 Fran Lhotka: Vrag na vasi; 15.40 »O, 'le prid', moj fantič« . . . Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor; 16.00 Naši po-potniki na trnjem — Vladimir Cvetko: Križem po Stokholmu; 16.20 Majhni zabavni ansambli; 16.40 Maurice Ravel: Gaispard de la nuit; 17.10 Šoferjem na pot!; 18.00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Večerni simfonični koncert; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Melodije raznih dežel; 22.15 lz naših studiov; 23.10 Nočni akordi; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Europa express; 9.00 Poje moški zbor Jožo Moškrič; 9.20 Pri dunajskih glasbenih klasikih; 10.10 Ura za optimiste; 11.20 Zabavni orkester Martin Gold; 11.30 Oddaja za otroke: a) Aleksa Mikič: Sončna oba-la. b) Prvi koraki . . . nastopajo gojenci nižjih glasbenih šol; 12.00 Pozdrav iz Makedonije; 12.15 Kmetij-ski nasveti — inž. Erik Eiselt: Pre-zimni dosevki — pomemben vir krme; 12.25 Petnajst minut z ansamblom Jaicques Tilkay; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Jugoslovanski operni pevci pojo popularne arije; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Italijanske in južnoameriške popevke; 16.00 Listi iz domače književnosti — Rok Arih: Dva moža se potepata; 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre — XII. oddaja Bamberški simfoniki; A. Dvorak: Četrta simfonija: 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč: 18.00 Zanimivosti z znanosti iin tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 človek in zdravje; 20.00 Pojo zbor JLA vz Beograda; 20.30 Jugoslovanski pevci in ansambli zabavne glasbe; 21.00 XVII. Olimp. igre v Rumu; 21.30 Ob Sredozemskem morju; 22.15 Igramo za vas; 22.40 Jazz z orkestrom Beany Goodman; 23.10 Nočni komorni koncert mladih slovenskih skladateljev. 8.05 Zbor Lira iz Kamnika; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Aliče DaJgiiesh: Pogumna deklica — II. nadaljevanje; 8.55 Zvočna kaleidoskop; 9.00 S sprejemu kam na dopust; 10.10 Jan Sibelius: Prva simfonija; 10.47 Dragotin Savin: Tri orkestralno slike; 11.00 Zavrtimo našo zabavno ruleto!; 11.30 Odlomki iz oper B. Smetane; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Šušteršič: Jesensko delo v kmečkih gozdovih; 12.25 Pozdrav z gora; 12.40 Otroci pozdravljajo 13.30 Pihalni orkester JLA; 13.50 Popularne elodije iz orkestralne glasbe; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Iz-braii smo za vas; 15.40 Popevke se vrstijo; 16.00 Novost na knjižni polici; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika. 18.20 Špamski plesi in napevi; 18.45 Radijska univerza — dr. Ste-van Jankovič: Sodobna dognanja o dogajanjih v morjih in oceanih; 20 00 Večerni operni koncert; 31.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Z melodijami čez kontinente; 22.15 Nočni koncert; 23.10 Plesna glasba; 23.50 Prijeten počitek! Četrtek 8 05 J. S. Bach: Koncert za flavto, violino čembalo in godalni orkester; 8.30 Pred mikrofonom so mladi pev- ci ter instrumentalisti glasbenih šol; 9.00 Potpuri za zabavo; 9.40 Zborov- ske pesmi slavnih skladateljev iz obdobja romantike; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Po kitajski: narodni pravljici: Pojoiči fižolček, b) Sedem palčkov vam igra poje pa Sneguljčica 12.00 Poje Ljubljanski oktet; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Nestor Klein n: Zatiranje goveje tuberkuloze; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Iz francoske glasbe pred 100 leti — igra Mariborski instrumental-ini ansambel; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Igra pianist Dušan Trbojevič; 16.00 Iz ‘osnovne književnosti — Erskine Calwell: Spet na poti; 16.20 Za prijetno razvedrilo; 17.10 Petdeset minut turizma n melodij; 18.00 Trije odlomki z oper Rona in Sunčanica skladatelja Borisa Papamdopula; 18.30 Športni tedn k; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Klavir in haramond orgle; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Iz Schubertove skicirke; 22.15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.10 Nočni 'koncert. Petek 8 05 Ariozo, zbor im balet iz 3. dejapja opere La Gioconda; 8.20 Počil, i ‘k popotovanje od strani do strani — Alice Daigliosh: Pogumna deklica — III. nadaljevanje; 8.35 S sprejemnikom na dopustu; 9.00 Glasbeni. variete (ponovitev); 9.55 Hammond orgle v ritmu: 10.10 Samospevi jugoslovanskih skladateljev; 10.40 S g popevkami čez kontinente; 10.40 Štirje fantje va.m igrajo; 11.15 Naš podlistek — Od klepsidre do atomsko ure — TV.; 11.35 Jules Massenet: Sliko iz Alzacije; 12.00 Dobra volja je najbolja: Spored pesmi za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Pavel Ferlič: Na kaj je treba paziti pri napravi intenzivnih sadovnjakov; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusni; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Poje operna sopranistka Zlata Ognjanovič; 15.40 Poje komorni zbor RTV Beograd; 16.00 Humoreska tega tedna — Bruno Profaca: Prevara zelenega Bobija; 16 20 Parada plošč: 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Zvonim r Ciglič: Prva simfonija; 18.00 Pevka Loia Novakovič. 18.15 črnske duhovne pesmi; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Balet skozi stoletja — XI oddaja: P I. Čajkovski:: Hrestač; 20.55 P I. Čajkovski Preknjeno sanjarjenje; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Od tu im tam; 22.15 Iz neznanih oper; 23.10 Intemezzo z godali; 23.20 Pojte z nami! 23.50 Prijeten Sobota 8.05 V tričetrtinskem taktu; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Nekaj skladb za harfo; 9.00 Poje Invalidski pevski zbor; 9.20 Za vsakogar nekaj; 10.10 Od Gallusa do Hačaturjana; 11.30 Družina in dom; 11.40 Jugoslovanski pevci zabavno glasbe; 12.00 Pihalna godba izraelske armade; 12.15 Kmetijski nasveti — Cirila Bambič: Po-m in toplega obroka za šolskega otroka; 12.23 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pod 1ipo na vasi . . . 13.50 Med opernimi arijami; 14.30 Prireditve dneva; 14.53 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Domenico Cima rosa: Koncert za dive flavti in orkester; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Ali vam ugaja? 17.10 Parada plošč; 18.00 Narodne pesmi; 18 20 Veliki zabavni orester!; 18.45 Okno v svet; 20.00 Sobotni mozaik; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Za prijeten konec tedna; 22.15 Odri,'ja za naše izseljenjce; 23.10 Zaplešimo še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 'Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00. ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 1. SEPT. 1960 3 UČENCI BREZ UČITELJA (Nadaljevanje s 1. strani) hodnje leto pa bodo gradili stanovanja v Turnišču in Veliki Polani, torej na podeželju in ne v sarm Lendavi in to tam, kjer so popolne osemletke. Očitna pa je težnja učiteljev, da bi službovali v Lendavi, zato jih morajo pre-pritčevati, da so otroci potrebni pouka tudi drugje. Dva mlada alsolventa z druge srednje šole sta šele po oklevanju sprejela mesto na vasi. Njavečje pomanjkanje učiteljev bo v novem šolskem letu v Turnišču in Veliki Polani, kjer pa so mesta vendarle zasedena nad 50-odstotno. IZ (POKOJA NAZAJ V RAZRED V petrovsko- šalovski občini je 28 učiteljev, 17 pa jih manjka. Letos so odšli 4 (lani nihče) in to iz upravičenih družinskih razlogov. Dokaz, da so minili časi, ko ro učitelji odhajali iz goričkih krajev zato, ker ni bilo elektrike. Prej je občima štipendirala 12 dijakov im če k temu do-dlaimo 8 novih štipendistov, jih bo skupno 20. Sicer pa merijo na občinskem ljudskem odboru, da bo čez tri leta v občini dovolj učiteljev. V ljutomerski občini manjka skupno 33 učiteljev, v občini pa je (brez predšolskih ustanov) 78 učiteljev. Največ težav bo v Križevcih pri Ljutomeru in na Razkritju. V Križevcih je 8 učiteljev, 9 pa jih manjka (šola ima 14 oddelkov). Na Razkrižju je 7 oddelkov, trenutno pa sta le 2 učitelja, v Cezanjevcih manjkajo 3, na Prešernovi šoli v Ljutomeru 3, itd. Iz občine je odšlo letos 13 učiteljev, v glavnem iz družinskih razlogov ali zato, ker so si želeli v bližano domačega kraja. Pomanj-ikamije je očitno, saj imajo v Ljutomeru primere, da morajo učitelji iz pokoja nazaj v šolo — poučevat. Skrb občine se je izboljšala tako glede materialnih potreb šol (nova šola v Stročji vasi), učiteljskih stanovanj (te dni bo v LJutomeru končan blok, v katerem bodo v glavnam učiteljska stanovanja) in štišendiranja. Za sta-novanja je na podeželju, kot vse kaže, laž- je, zato je tudi ustaljenost učiteljstva večja. PO OVINKU — Z LEVEGA NA DESNI BREG MURE Tudi v gornjeradgonski občini ni letos stanje nič boljše kot lani. Iz občine je odšlo 10 učitetljev, prišlo pa jih je 12. številčno sta sicer 2 več, zato pa sta 2 stalno bolna. Lani so imeli v občini 96 oddelkov, letos pa jih bo 105. Skupino je v občini 82 učiteljev, čez 30 pa jih še vedno manjka. Na učiteljišču štipendira občima (razen ostalih) 48 dijakov. Najslabše sta zasedeni šoli v Stogovcih (40°/o) im Negovi (50%),. sledijo pa Ščavnica (75%), Kapela (70%) in Videm, kjer stanje prav tako ne zadovoljuje. Dokaj dobro je stanje v Gornji Radgoni, zasedba pa je popolna le v Slatina Radencih. Skrb občine za šolstvo se je nedvomno zboljšala. V Apačah v etapah popravljajo šolsko stavbo, odobreno je posojilo za 4-razredno podružnico stogovske šole v preurejenem zadružnem domu v Podgorju, nova šola pa je predvidena na Kapeli Enako velja tudi za vajeniško šolo v G. Radgoni. Nekaj učiteljskih stanovanj bo* v novem bloku v Apačah, čez dve leti pa je predvidena gradnja učiteljskih stanovanj v Stogovcih, kjer zdaj zanje nimajo strehe. Navzlic temu pa ugotavljajo tudi primere (pomanjkanja družbene zavesti. Omenjajo primer dveh, ki sta prišla lani sosednje občine in sta stanovala v novem bloku. Letos sta odšla na — Primorsko. Znan je tudi primer drugih dveh. ki bosta letos službovala na desnem bregu Mure, kamor sta prispela v enem letu z levega, vendar po ovinku preko mariborskega okraja. Vise to priča, da je še mnogo težav. Mnoge izmed njih še ne bodo odpravljene niti prihodnje leto. Komisije, ki pripravljajo prihodnji petletni perspektivni načrt pomurski občin, jih ne bodo smele (prezreti Ne glede na to pa šolanje mladine je im mora biti vprašanje, ki so ga dolžni reševati vsi prebivalci občin in okraja. Bojan Šinko Naš svetovalec Na pobudo zdravnikov in socialnih delavcev uvajamo z. današnjo številko v našem listu novo rubriko, v kateri vam bomo posredovali razne nasvete z zdravstvenega in vzgojnega področju. Prosimo pa bralce, da nam pošiljajo vprašanja, na katera bomo z veseljem posredovali odgovore, enako pa tudi predloge za vprašanja bi jih naj obravnavali v tej rubriki. • Uredništvo; Dr. Franc Žibrik O NAJPOGOSTEJŠIH NALEZLJIVIH BOLEZNIH V POLETNIH IN JESENSKIH MESECIH Ob vsestranskem napredku v Pomurju — po drugi svetovali vojni — je bil narejen tudi na zdravstvenem področju velik napredek. Odprte so bile številne nove ambulante, posvetovalnice, novi bolnišnični oddelki,, velik del nalezlijivih bolezni se zdravi na, račun družbenih sredstev, razširjeno je zdravstveno zavarovanje itd. Brez dvoma se posveča velika in nenehna skrb najširšim plastem našega ljudstva. Vse to je prav in lepo. Odveč bi bilo tu omenjali, da vse ,to stane-skupnost ogromna gmotna sredstva. Kljub vsem tem naporom, zboljšati zdravstveno stanje slehernega človeka, pa opažamo zdravniki — tako po ambulantah, kot pri sprejemih bolnikov v bolnišnico — porazno stanje v pogledu čistoče naših delovnih ljudi; no glede na spol, starost — da večkrat celo pri »boljše situiranih ljudeh« (od dolgih črnih nohtov, dvomljive čistoče spodnjega perila umazane kože telesa — do skrajno zanemarjenih zob brez vsake osnovne higiene ustne votline itd.). Žal je to bridka resnica. Kije mora biti vzrok tej skrajni nezainteresiranost v pogledu osebne čistoče in lastnega zdravja? Saj cesto vidimo, da imajo gotove dobro stoječe« družine velikokrat mnogo lepše urejene živalske hleve in gospodarska poslopja, kot pa lastna bivališča, ki so njim namenjena za počitek; le ta kažejo cesto — iz zdravstvenega vidika — prav nemogoče razmere. Ko se znajde zdravnik v takih razmerah ob bolniški postelji, se mu opravičujejo., da ne zmorejo čistoče zaradi dela in podobno. Vendar človek kaj hitro lahko ugotovi, da to v največ primerih ne drži. Prej bo kriva takim razmeram nepoučenost ter slaba vzgoja na red in čistočo o mladosti! -Naravnost neverjetno se zdi človeku, s -kakšno ravnodušnostjo, brezbrižnostjo in mirom prenašajo gotovi ljudje bolhe; Job se pacient sleče, vidimo cesto na koži pik pri piku. In vendar bi se z vodo, milom in dobro voljo dalo temu kaj lahko pomagati, da ne omenjam različnih preparatov, ki so poceni in zelo učinkoviti. S sledečimi vratnicami bi ždel opozoriti vse tiste prizadete, ki živijo — po lastni krivdi — v skrajno nezdravih prilikah, kako se da s pazljivostjo, z več j čistoče in z nekoliko večjo prizadevnostjo za lastno zdravje izogniti vsem -spodaj navedenim nalezljivim boleznim, ki so obenem napogostejše v letošnjih po-letnih mesecih v Pomurju. Ob sprejemni bolnikov na oddelek za nalezljive bo-lezni cesto opažamo da nimajo prizadeti nobene ali le zelo zelo borne predstave o bolezni, ki so si jo »nako-pali«. Največkrat zvračajo krivdo na to ali ono stvar, kii bi jim naj »naškodila« — vendar navadno ne uga-nejo pravega vzroka. Cesto še zdravniku težko verja- mejo, ko jim skuša pojasniti, da so trenutno bolezen povzročile zalo drobne bolezenske klice (bakterije, vi- rusi) in -da je k obolenju cesto svoj delež prispevala pomanjkljiva osebna čistoča, nehigiensko življenjsko alt delovno okoljee (s stranišči, vodnjaki, greznicami, gnojišči) dalije: slabo pripravljena ali okužena hrana, sadje in pijače. Namen sestavka je: informirati na kratko o teh boleznih, dati jim osnovne napotke, kako se jih naj S varujejo im 'kaj jim je storiti, ko opazijo začetne znake g v tem sestavku poljudno opisanih bolezni. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI FILMSKI BAROMETER Za mamile poletne mesece je bil značilen za naše pomurske kinemato-grafe v glavnem dokaj osladen program. Kaže pa, da je v septembru repertoar že v znamenju osvežitve. To velja za zdaj le za soboški kino. kjer bomo lahko videli ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna oba dela filmske inačice znanega romana Leva Tolstoja »VOJNA IN MIR«. Film sta posnela v barvah in v tehniki vistavilsvon italijanska pro-duiconta Ponti—De Laurentis, še preden sta se razšla. Scenarij je napisali Mario Camerini, znani ameriški režiser King Vador pa je zbral za to obsežno filmsko delo, privlačno že zaradi svoje književne osnove, pisarno mednarodno filmsko okipo, na katere čelu so Andrey Hepburn, Henry Fonda, Mel Ferrer, dalje vrsta i italijanskih igralcev in igralk z Vi'toriom Gasinaniiom na čelu, naš znanec iz nemških filmov Oskar Homolka, dalje ameriška lepotica šved-skega porekla Anita Ekberg, ševdska filmska igralka May Britt in še mnogi: drugi. FIlm si bomo ogledali, krilikom pa bomo prepibstiiii presojo, ali sta scenarist 'in režiser ohranila rah-Jio stilizirano poetično noto Tolstojevega peresa in če sta skušala ostati zvesta književnli osnovi. Sredi prighodnjega tedna borno lahko videli v Murski Soboti še domači film režiserja Radoša Novakoviča »VETER JE POTIHNIL PRED ZORO« z lanskega filskega festivala v Pulju. To je film o usodi mlade študentke Jasne v okupiranem Beogradu, o na-pehi borbi med ilegalici in zloglasno specialno policijo. Film je tudi kritika ocenilo kot korekten in čist, ugotovila pa je tudi. da je brez velikih pretenzij in z malce zastarelim filmiskim jezikom. Vendar je drama, ki jo e predstavili Novakovič, upodobljena sprotno, ohranjeno pa je v njej tudi ozračje okupacije »n njen moreči nadih. Dobra je tudi igra celotnega ansambla, najboljši. pa so B. Pleša, D. Čaleničevai, A. Vrdoljak in H. Pipiničeva. V Lendavi bo ob koncu tega tedna na sporedu francoski film »PEVEC IZ MEHIKE«, v začetku prihodnjega tedna (pa uspeli film italijanskega 'režiserja Pietra Germija »SLAMNATI MOŽ« o neodgovornem vedenju zakonskega moža, ki je začasno brez družine, s svojim lahko-miiselnim ravnanjem pa povzroči tra-gjčen konec mladega dekleta. V glavni vlogi nastopa režiser sam, ob njme pa tudi njegovo odkritje Franca Bccoja. V Ljutomeru bo to soboto in nedeljo na sporedu ameriški barvni kinema- skopskii film »DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOW«, v katerem nastopa v glavni vlogi Jonnifer Jones, prihodnjo sredo in četrtek pa ita-lijamskii film režiserja in scenarista Michelangela Antonionija »KRIK'- o mladem Aldu, ki se po srečanjih z drugimi ženskami vrne k svoji prvi ljubezni, konča pa svoj dolgi potep samokresom, ker jo njegova Irma medtem že postala v zakonu z dru-gim srečna mamica. V Slatini Radencih bo to nedeljo in ponedeljek na repertoarju ameriški barvni kinemu.skoipski film PREKINJENA MELODIJA«, sredi prihodnjega tedna pa madžarska drama iz sodobnega življenja »ZAVITE STOPNICE«. Pri Vidmu ob Ščavnici bodo videli to soboto in nedeljo španski film »SMRT KOLESARJA« — o skrivni ljubezni v meščanskem krogu. Film ima tudi globlje sloje. Tam doli v stavkih, v kretnjah, v obnašanju, v scenah . . . To je protest proti fran-kistilčnii tiraniji, ki je povsem odkrito izražen v sceni študentske stavke. Pilim je glasna kritika današnje tapamJje, pa čeprarv se skriva ta kritika za zgodbo o ljubezenskem trikotniku med možem, ženo in nje-nim ljubimcem, torej za zakonsko nezvestobo, ki pa se konča tragično. V Beltincih bo ob koncu tega tedna na sporedu domači film »4 KILOMETRE NA URO«, v G. Radgoni pa ameriški barvni film »GOSPODAR BALANTRAEJA« s pokojnim Errol Eivnnonn v glavni vlogi. Sredi pri-hpdnjega tedna si bodo Gomjerad-gončamii, ogledali še ruski film »RODIL SE JE ČLOVEK«, v Čepincih bo v nedeljo na repertoarju jugoislo-vansko-sovjotski koprodukcijski film ALEKSA DUNDIC«, v Vel. Polani pa italijanska ljubezenska drama iz vojnih dni preteklega stoletja »SEN-SO«. -bjš- MURSKA SOBOTA — Preteklo nedeljo je bilo v Murski Soboti tekmovanje članic in pionirjev iz okoliških gasilskih društev, katerega se je udeležilo 70 članic in 43 pionirjev. Članice iz Tovarne perila »Mura« so tokrat pokazale tudi gašenje z raznimi gasilnimi aparati. DOBROVNIK — Dobrovniški gasilci bodo v nedeljo proslavili 35-letnico obstoja društva, ki bo povezana z razvitjem prapora. Na večer pred praznikom bodo imeli uprizoritev madžarske drame, zjutraj pa bodo položili vence umrlim gasilcem. Po slavnostnem govoru bodo ob tej priložnosti izročili namenu tudi športno igrišče, za tem pa bo nogometna tekma. V KRATKEM PO POMURJU GRAD — Na seji delavskega sveta podjetja »Stavbar« pri Gradu so razpravljali o uvedbi nagrajevanja po učinku, o zboljšanju poslovanja ter o utrditvi delovne discipline. V tem podjetju namreč že precej časa manjka delovna disciplina, zaradi česar pa trpi produktivnost. Sklenili so tudi, da je v prvi vrati potrebno prenehati s šuš- NEGOVA — Minulo nedeljo so pri Negovi v okolici jezera odprli novo lovsko kočo. Po otvoritvenem programu, katerega se je udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, so priredili streljanje na glinaste golobe. Svečanosti se je udeležilo preko dva tisoč ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Nova lovska koča bo zlasti pomembna za razvoj turizma, saj jo nameravajo dati v sezoni v najem turistom, ki se bodo zadrževali v okolici jezera. V nedeljo pa so imeli pri Negovi tudi sejo vaških odborov SZDL Negova in Ivajševci, na kateri so formirali novi krajevni odbor. Nadalje so se pogovorili o delovnem planu ter o na. daljnjem razvijanju turizma. TIŠINA — V soboto zvečer je zadružni svet Kmetijske zadruge na Tišini analiziral gospodarjenje v prvem polletju. Ugotovili so, da je zadruga izpolnila letni finančni plan v prvem polletju komaj s 39%, to pa predvsem zato, ker je bil odkup zelo nizek. Kljub temu pa v zadrugi menijo, da bodo plan do konca leta izpolnili. Razpravljali pa so tudi o agrotehničnem minimumu. Predvide-vajo, da bo prišlo na območju zadruge v poštev precej površin. Predvidoma bodo v lem okviru zasejali okoli 80 ha pšenice, precej več pa bo prišlo v poštev travnikov. Ob koncu so na seji še govorili o nakupu strojev ter živine. PROSENJAKOVCI - V nedeljo je v Prosenjakovcih gostovalo gledališče iz Subotice z igro »Milijarder«, v petek pa z igro »Sreča na obroke«. Obe igri, ki sta bili v madžarščini, si je ogledalo veliko število ljudi. PETROVCI — V avgustu je občinski odbor RK Petrovci — Šalovci organiziral krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo preko 300 krvodajalcev. Od teh je 297 krvodajalcev oddalo preko 78 kubičnih centimetrov krvi. Najštevilnejše so se odzvali vaščani iz Križevec, Ženavelj, Boreč, Šulinec in Domanjševec. Zlasti vreden pohvale je primer Jožeta Kuronje iz Križevec, ki je zbral največ krvodajalcev, sam oddal pol litra krvi ter nato s svojim motorjem pripeljal še deset krvodajalcev. Precejšnje količine krvi sta oddala tudi Marija Korpičeva iz Čepi-nec in Štefan Abraham iz ŠaIovec. Tudi kolektiv kmetijske zadruge v G. Petrovcih se je akcije udeležil stoodstotno. Zelo slabo pa so se izkazali vaščani iz Markovec, kjer ni bilo nobenega prijavljenca. BRALCI NAM PIŠEJO TOVARIŠ UREDNIKI Večina vasi žo ima novi kataster, sedaj smo dobili položnice za plačilo tretje akontacije od dohodnine. Je veliko napak. Za, primer povem svoj slučaj, da so se zmotili za 20 tisočakov. Dohodnino določajo na katastrskem uradu. Seveda se tudi tam lahko zmotijo Pri njih. je hotdnik stalno natrpali, tako tudi jaz že dvakrat nisem mogel priti na vrsto. Vemo vsi za površino posameznih kultur, lo ne vemo, koliko je dohodnina od 'teh kultur. Pa tudi ne vemo, koliko procentov se mllača od dohodnine davka in koliko občinskih doklad. Vaš list je zelo razširjen tudi med kmeti. Veliko uslugo boste naredili davkoplačevačcem in tudi ka-tastrskemu im finančnemu odseku, če nam boste v časopisu, pojsanili, mi pa ne bomo imeli nepotrebnih stroškov in ne zgubljali časa, urade pa rešite nepotrebnega dela in pojas-mje.vanja. Prosim Vas torej, izpišite na katastrskem uradu, koliko je dohodnine od njiv I. razreda do VIII.. razreda, 'travnikov, goric, sadovnja-. kov vrta, gozda, pašnika itd. S spoštovanjem J. B. Pečarovci Želji tovariša J. B. iz Pečarovec žal v celoti ni mogoče ugoditi. Zaradi raznih dopolnil davčne lestvice za odmero kmečke dohodnino in neure-jenosti katastra ini možno takšno po-jasnilo, da bi si lahko vsak kmečki davkoplačevalec sam izračunal, davek. Po pojasnilu, ki smo ga dobili na upravi za dohodke ObLO Murska Sobota, pa je postopek pri določanju davka na kratko tak: Temeljni davek za kmečka gospodarstva se določa po davčna lestvici za odmero kmečke dohodnine (objavljene v U. listu FLRJ, št.5/59), ki pa je progresivna in sicer od 9 do 40 odst. Odlok o višini občinske doklado za občino Murska Sobota pa je bJl objavljen v Uradnem vestniku okraja Murska Sobota štev. 10 kot priloga Pomurskemu vestniku 2. junčja 1960. Občinska doklada pa je enako progresivna in sicer od 16 do 35 odst. Pri tretji akontaciji, ki je višja, kot prejšnja leta, kar je mnoge dav-koplačevalce začudilo in jih zmedlo, pa so prištete še tele obveznosti: 2 odst. od dohodnino za kmečko zdravstveno zavarovanje, 5 odst. krajevnega samoprispevka (za urejevanje raznih komunalnih potreb: poti itd.), kmečki davkoplačevalci, ki so bili letos zdravstveno zavarovani, bodo sedaj s tretjo akontacijo plačali tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje in sicer 1200 din za vsakega družinskega člana (seveda če niso drugače zavarovani) poleg tega morajo plačati še vodoplavni prispevek 500 din za ha, če so na območju zajetem v Vodni skupnosti ter 1500 din akontacije za zgradarino razen za taste zgradbe, ki so bide zgrajene po vojni in so oproščene 'teh dajatev za 25 let. Tudi zgradarlna je prištela k tretji akontaciji in sicer za vse stavbe in tisti, ki so po zakonu oproščeni plačevanja, morajo vložiti prošnjo in z gradbenim dovoljenjem dokazati upravičenost oprostitve. Tovariš J. B. opozarja tudi na nekatere napake. Te se brez dvoma dogajajo, vendar so nekatere lažje, druge težje. Mod lažje bi lahko prišteli (predvsem tehnične (napačno napisane zneske), ki jih na pristojnem uradu takoj popravijo, in pa tudi računske. Težje so pa tiste napake, ki nastajajo zaradi neurejenega katastra. Teh pa so v veliki meri kriva tudi 'davkoplačevalci sami, ker mnogi še niso uredili svojih lastninskih pravi. Tako je še precej primerov, da v zemljiški knjigi niso vpisani dejanski lastniki in zato seveda obremenjeni drugi. Tako je naš kataster še vedno neurejen in to kljub temu, da so pred leti ekipe geodetskega zavoda že opravile potrebno delo za ureditev zemljiške knjige. Toda zaradi pomanjkanja uslužbencev na katastrskem uradu šo niso mogli urediti novo zemljiške knjige in zato določajo dohodnino še vedno po stani zemljiški knjigi. Kmečki posestniki pa tudi ne prijavljajo sprememb kultur in tako je v stani zemljiški knjigi še neka površina označena kot njiva, a danes je morda že travnik. Nujno je, da zaradi tega prihaja do takoz vanih napak, ki jih pa zaenkrat ni mogoče še odpraviti. Uprave za dohodke pri ObLO pa določajo dohodnino na osnovi podatkov, ki jih dobijo od katastrskih nradov in pri tem ne razpolagajo s podrobnejšimi podatki, na osnovi česa je določen katastrski dohodek. Tako mnogokrat tudi ne morejo prizadetim dati potrebnih pojasnil in jih napotijo na katastrski urad. Razumljivo je torej, da ni mogoče dati 'takega pojasnila, da bi s* vsak kmetovalec sam izračunal davek. Štefan Balažič ROGAŠEVCI — Po enoletnem deln bodo v Rogaševcih, Nuskovi in Kramarovcih v nedeljo prvič zasvetili z električno lučjo. To veliko svečanost so ljudje že precej časa težko pričakovali. Za elektrifikacijo so vaščani prispevati okoli 3 milijone dinarjev, potrebne drogove ter več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Krajevni odbor v Kramarovcih pa je sam prispeval pol milijona dinarjev. -gk Ob sprejemu izseljencem v Murski Soboti KRUHA JE BILO PREMALO ... Prejšnjo sredo je priredila podružnica Izseljeniške matice v Murski Soboti sprejem za izseljence, ki se trenutno mudijo na obisku o Pomurju pri svojcih. Sprejema se je udeležilo krog sto izseljencev s svojimi družinami, ki sicer žive v raznih evropskih državah Največ jih je bilo iz Francije. Sprejem je bil v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti, kjer jih je v imenu podružnice Izseljeniške matice pozdravil Jože Zrim. Ob tej priliki so se izseljenci spomnili tudi žrtev fašizma v NOB in skupno odšli pred spomenik narodnega heroja Štefana Kovača, pred katerega so položili lep venec, z enominutnim molkom pa so počastili spomin padlih. Dragi gostje so se nato udeležili skupnega kosila pri »Zvezdi«, kjer jih je o imenu OLO Murska Sobota pozdravil Karel Barbarič, gospodarske dosežke v zadnjih letih pa jim je na kratko orisal načelnik Tajništva za gospodarstvo pri OLO Murska Sobota Peter Vujec. Ob prijetnem kramljanju in lepih zvokih godbe na pihala ter dobri štajerski kapljici so se poleg mlajših tudi starejši rojaki nekajkrat zavrteli. Nekateri izseljenci pa so se zadržali ob lepih melodijah godbe tja do večera. Ob tej priliki je drage goste obiskal tudi naš sodelavec. Beseda je dala besedo. Vsi so se spominjali, kako je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti in kako velike spremembe so nasitile do danes. Naš rojak iz Krajne, James Puvar, ki je sedaj zaposlen ,v neki tovarni avtomobilov in traktorjev v Parizu, je povedal tole: »Po dvaintridesetih letih sem letos prišel prvič v svojo drago domovino, v Prekmurje. Zelo sem presenečen nad uspehi o stari domovini. Murske Sobote skoraj ne bi več poznal.« Ko ga je naš sodelavec vprašal, česa se najraje spomni iz svojega življenja, je povedal: »Spominov sploh ne morem popisati. Burno življenje sem imel v nekdanjem francoskem Maroku, kjer sem živel celih 22 let. Sicer pa sem vedno upal, da bo moja bodočnost lepša kot je.« Rojak fiz Nedelice, ki je prav tako to pot prišel po 31 letih prvič v svojo domovino, je na vprašanje, zakaj je odšel o Francijo, med drugim povedal tudi tole: »Bilo nas je pet otrok. Mati bi nam rada dala kruha, a ga ni imela. Zelo ljubim svojo domovino in svoj jezik, prav tako kakor lastno mater. Današnji črni kruh je zame bel kruh.« Tudi 77-letni Andre Petrian iz Sodišinec, ki je 30 let delal po raznih tovarnah v Franciji in si komaj zaslužil pokojnino, je prav tako zdaj prvič prišel domov. Na vprašanje, če se misli pri lej starosti še kdaj vrniti v svojo staro domovino, je povedal: »Po 70 letih sem prvič prišel k svoji 5-članski družini in nikoli se več ne mislim vrniti o Francijo. Na svoji domači zemlji hočem dočakati pozno pomlad svojega življenja.« Med izseljenci na sprejemu so bili tudi taki. ki so na obisku v stari domovini že drugič, kakor na primer M. Vučak iz Zenkovec. Emerik Žekš iz Kovačevec pa prihaja v svoj rojstni kraj od 1957. leta vsako leto. Še in še bi lahko naštevali in govorili o njihovem življenju v tujini. Sicer pa so bili naši izseljenci povsod deležni največje pozornosti, kar jc naredilo na goste močan vtis, Poosod so jih spremljali z lepo domačo besedo, po kateri so hrepeneli dolga leta. Bolj kot kdaj koli prej, so se lahko prepričali na lastne oči, da so še vedno otroci svoje svobodne domovine. Klic domovine pa ne pozna meja, zato se bodo zopet radi vračali o svoj rodni kraj, na svojo domač v zemljico, ki jim je nekoč preskopo delila kruh. R. Jaušovec POMURSKI VESTNIK, 1. SEPT. 1960 4 MURSKA SOBOTA — od 2.—4. sept. italijanski barvni film: »Vojna in mir« — I. del; od 5.—6. septembra italijanski barvni film: »Vojna in mir« — II. del; od 7.—8. septembra jugoslovanski film: »Veter je (ponehal ob zori«. LENDAVA — od 2.—4. sept. francoski film: »Pevec iz Mexike«; od 6. —7. septembra italijanski film: »Slamnati mož«. LJUTOMER — od 5.—4. sept. ameriški barvni cinemascope film: •»Dobro jutro, gospodična Dow«; od 7.-8. sept. italijanski film: »Krik«. SLATINA RADENCI - od 4.-5. sept. ameriški barvni cinemasoope film: »Prekinjena melodija«; samo 8. septembra madžarski film: »Zavilo stopnišče«. VIDEM OB SCAV. — od 3.-4. sept. italijansko španski film: »Smrt kolesarja«. GORNJA RADGONA — od 5.-4. sept. ameriški barvni film: »Gospodar Balantrea«; od 7. do 8. sept. sovjetski film: »Rodil se je človek«. BELTINCI — od 5.—4. septembra jugoslovanski film: »4 km na uro«. CEP1NCI — Samo 4. septembra ju-goslovansko-sovjetski film: »A. Dundič«. VELIKA POLANA — Samo 4. sept. italijanski film: »Senso«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 4.-5. sept. ameriški barvni cinemascope film: »Sedem lot zvestobe«; samo 7. septembra češki film: »Volčja jama«. Petek, 2. sept. — Štefka Sobota, 3. sept. — Darja Nedelja, 4. sept. — Ida Ponedeljek, 5. sept. — Lovro Torek, 6. sept. — Ljuba Sreda, 7. sept. — Marko Cetntek, 8. sept. — Marija DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA OD 22. DO 27. AVG. Edvard Stanec — tretjič, Miro Se-mulič — tretjič, Franc Zajc — drugič, Martin Pravdič, Zvone Potočnik, Edvard Kranjčevič, Dušan Devetak, Silvo Sušnik, Božo Culič, Franc Rajh, vsi iz TNZ Murska So-bota; Janez Miholič — četrtič iz Dokle-žovja, Marija Lah — drugič iz Mursko Sobote, Marija Sečko iz Brezovec, Oto Černi iz Radmožanec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Nogometni klub »SOBOTA« išče HIŠNIKA Plača po dogovoru. Pogoj: menjava stanovanja s sedanjim hišnikom. Prošnje vložiti pri sekretarju Nogometnega kluba »Sobota« Murska Sobota. NAJDITELJA dežnega plašča, ki sem ga izgubil na cesti Murska Sobota —Beltinci, nagradim. Matija Vučko, Štefana Kovača 15, Murska Sobota. M-944 SPREJMEM dijakinjo na stanovanje s 1. septombrom. Naslov v upravi lista. M-946 ZA DOPOLDANSKO pomoč v gospo-dinjstvu (3 odrasle osebe) nudim stanovanje, nagrado im oskrbo ter preskrbim stalno popoldansko službo. Ponudbe pošljite na: Šulgaj, Slomškova 14, Ljubljana. M-948 V LJUBLJANI dobi stanovanje in hrano upokojenka srednjih let, ki bi mi pomagala pri gospodinjstvu. Točne informacije dobite pri Mihaelu Šoštariču, Veržej. M-952 2 KONJA z opremo, razne dele pohištva in trgovske police, ugodno prodam. Razprodaja 11. septembra dopoldne. Alojz Seršen, Veržej št. 24. M-954 ENODRUŽINSKO HIŠO, primerno za obrtnika, zraven železniške postaje Križevci-Boreci, ugodno prodam. Alojz Škrob r, Ključarovci 6, Križevci pri Ljutomeru. M-950 DEKLICO, ki je končala obvezno šolanje, sprejmem k otroku. Luthar, Grajska št. 4, M. Sobota. M-963 IŠČEM 16—-17 let staro dekle k 11 mesecev staremu otroku. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-964 OSEBNI AVTO, predvojni tip, ugodno prodam. V račun vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista. M-955 MOTORNO KOLO »Jawa« 175 ccm in »Puch« SG 250 ccm, ugodno prodam. Aleksander Kerčmar, Petrovci 40, p. G. Petrovci. M-956 HARMONIKO 12-basno, dobro ohranjeno, primerno za začetnika, ugodno prodam. Ljube Šercerja 1, M. Sobota. M-957 ZIDANO HIŠO z gospodarskim poslopjem z električno napeljavo in 2 ha orne zemlje, ugodno prodam. Sodišinci 39, p. Tišina. M-958 MOTORNO KOLO »Danuvia« 125 ccm, zelo ugodno prodam. Vprašati: Sola, Odranci, p. Črensovci. M-959 OBVESTILO ZAČETEK POUKA NA OSNOVNIH ŠOLAH V M. SOBOTI BO V PONEDELJEK, DNE 5. SEPT. 1960 OB 8. URI. Upravi te 1 j s t v i šol OBVESTILO Trgovsko podjetje »Merkur« v Murski Soboti obvešča vse cenjene potrošnike, da ima odprto vsako nedeljo svojo poslovalnico DELIKATESA-BIFFE od 8. do 11. ure. S tem nudi vsem potrošnikom možnost, da si tudi ob nedeljah lahko nabavijo vse prehranbeno blago. Obenem obvešča, da je ta poslovalnica odprta vsak dan nepretrgoma od 7. do 18. ure. Upamo, da je kolektiv s tem zadovoljil vse potrošnike. Priporoča se Trgov, podjetje »Merkur« M. Sobota PREKLIC Preklicujem neresnične besede, katere sem govorila zoper Marijo Hari, Bodonci. Irena Makari, Bodon- KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN sprejme v kovaško delavnico v Rakičanu VAJENCA Rogaj za sprejem: končana osemletka, zdrav in močan fant, ki ima veselje do tega poklica. Prošnje za sprejem poslati do 15. septembra na gornji naslov. STARŠI — DIJAKI POZOR! ŠOLSKA VRAT A SE ODPIRAJO priskrbite si pravočasno šolske knjige, zvezke in vse ostale potrebščine, katere Vam nudijo v bogati izbiri, po ugodnih cenah, knjigarne: »DOBRA KNJIGA« Mursk Sobota »VESNA« Lendava KNJIGARNA Ljutomer KNJIGARNA Gornja Radgona Knjigarna »Dobra knjiga« Murska Sobota ima na zalogi harmonike, trobente in druge inštrumente, kakor tudi pisalne in računske stroje. Cene nizke, solidna postrežba ! V pojasnilo: Tretja, Četrta in Peta čitanka so še v tisku, kakor tudi Nemška vadnica I. in bodo verjetno v prodaji še pred pričetkom alfi pa v začetku šole. Učbenik za spoznavanje prirode za 4. razred je v tisku in bo verjetno v prodaji kasneje, med šolskim letom. Ker je v letošnjem šolskem letu zajeti 6. razred po novem učnem načrtu, zato ima ta razred samo 5 učne knjige in sicer Čitanko (Slovensko berilo 2), Računstvo in geometrijo za 5. in 6. razred in Nemško in Angleško vadnico. Za 7. ;in 8. razred je učni program stari in dobite vse učbenike razen Slovnice. Srednje šole imajo v glavnem vse knjige (tu je mišljena predvsem gimnazija). Ni pa slovenskih beril za I., II. in III. razred in pa učbenikov za zgodovino. Dalje časa že ni Botanike in moramo za zadnja dva predmeta uporabljati hrvat ske učbenike. NOGOMETNI KLUB »SOBOTA« MURSKA SOBOTA priredi v nedeljo, dne 4. septembra 1960, ob 14. uri na živinskem sejmišču na Lendavski cesti VELIKO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI V VREDNOSTI 1,000.000 DINARJEV 1. Motorno kolo »Pretiš« NSU 2. Motorno kolo »Colibri« 5. Hladilnik 4. Šivalni stroj 5. Električni štedilnik 6. Radio aparat 7. Kauč 8. Žensko kolo 9. Moško kolo 10. Kuhinjski štedilnik 11. Radio aparat 12. Moška obleka — kamgarn 13. Moški zimski plašč 14. Električni brivski aparat 15. Električni pekač in še 1000 dobitkov v vrednosti 500.000 din CENA TOMBOLSKE KARTE JE 100 DIN Vozni red vlakov in avtobusov je prilagojen koncu tombole. Za jedila in pijače je poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo, t. j. 11. sept. 1960. Vse vljudno vabi ODBOR Skladiščne in mlinske delavce za naša skladišča oz. mline v Kranju, Lescah, Ljubljani in Domžalah sprejmemo Samska stanovanja preskrbljena! Interesenti naj pošljejo prošnje z osebnimi podatki in navedbo kvalifikacij na naslov: „ŽITO“ trgovsko in predelovalno podjetje, Ljubljana Čufarjeva 2. SOCIALNO ZAVAROVANJE OTROŠKI DODATEK — POTRDILA O ŠOLANJU S pričetkom novega šolskega leta je potrebno, da vsi upravičenci do otroškega dodatka, katerih otroci se šolajo in so že, oziroma bodo dopolnili 15 let starosti tekom šolskega leta, predložijo potrdila o šolanju za šolsko leto 1960/61. Isto velja tudi za vajence. Za tiste vajence pa, katerih učna doba se prične šele z novim šolskim letom, je predložiti še overjen prepis učne pogodbe. Pozivamo vse gospodarske in družbene organizacije, zavode in ustanove, da od upravičencev zahtevajo predložitev šolskih potrdil. Potrdila morajo predložiti svojemu podjetju, ta pa morajo potrdila čimprej poslati pristojnemu organu socialnega zavarovanja in sicer najpozneje do 30. septembra za učence osnovnih in srednjih šol ter za vajence in najpozneje do 31. oktobra za študente višjih šol in fakultet. Podjetja morajo v zgornjem desnem kotu' (vogalu) na potrdilu vpisati številko odločbe, na podlagi katere se otroški dodatek izplačuje. V primeru, ko upravičenec otroškega dodatka ne bo predložil šolskega potrdila do konca septembra oziroma za študente do konca oktobra, podjetja in ustanove ne smejo takega koristnika vnesti v plačilno listo za otroški dodatek, ampak morajo zahtevati, da pristojni organ socialnega zavarovanja izda novo odločbo. To ne velja za otroke, ki še niso dopolnili 15. leta starosti. Upravičenci do dodatka, katerih otroci se v šolskem letu 1960/61 več ne bodo šolali, morajo spremembo takoj javiti pristojnemu organu socialnega zavarovanja, zaradi izdaje nove odločbe. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota Dne 11. septembra 1960 bo ob 9. uri JAVNA DRAŽBA raznih stvari iz osnovnih sredstev gostinskega podjetja KOLODVORSKA RESTAVRACIJA v Murski Soboti na sedežu podjetja. Na dražbi se bodo prodali gostinski stoli, mize, črpalka za pivo in drugi inventar. Pooblaščenci gospodarskih organizacij se morajo izkazati z izrecnim pooblastilom, da so upravičenj kupiti na dražbi prodajne predmete za svojo organizacijo. Zasebnikom se lahko prodajo predmeti le proti takojšnjemu plačilu na dražbi dosežene cene. Kolodvorska restavracija M. Sobota Upravni odbor podjetja RAFIMUS — radio in finome-hanična delavnica v M. Soboti razpisuje delovno mesto: MEHANIKA veščega vseh v to stroko spadajočih del Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Upravni odbor pri podjetju »MEHANIKA« v Lendavi razpisuje naslednje pogodbene štipendije: 2 ŠTIPENDIJI za srednjo tehnično šolo L letnik 2 ŠTIPENDIJI za industrijsko kovinarsko šolo II. ali III. letnik 2 ŠTIPENDIJI za administrativno šolo Prošnji je treba priložiti naslednje listine: 1. potrdilo o vpisu v šolo, 2. izjavo, da ne prejema štipendije drugod. Pri sprejemu imajo prednost interesenti iz bližnje okolice podjetja. Prošnje sprejema uprava podjetja 8 dni po razpisu. STANOVANJSKA SKUPNOST v Murski Soboti obvešča prebivalstvo Pomurja, da začne s 15. septembrom 1960 poslovati KEMIČNA ČISTILNICA za čiščenje vseh vrst oblek, plaščev in drugo in to na Lendavski cesti štev. 8 v dosedanjih prostorih »DES«. Do 15. septembra sprejema obleko šivalnica in krpalnica na Titovi cesti, stara osnovna šola. Državljani, poslužujte se naše kemične čistilnicel Gostinski obrati okraja Ljubljana in Koper sprejmejo v zaposlitev takoj večje število nekvalificirane delovne sile ki bi se priučila v gostinstvu ter večje število vajencev. Za vajence pogoj: da so telesno in duševno zdravi, da še niso dopolnili 18. leta in da imajo dovršeno 8-letko. Za ostale »je pogoj isti, vendar je Lahko šolska izobrazba manjša, starost pa neomejena. Ravno tako rabijo tudi kvalificirani gostinski kader. Interesenti naj se javijo Gostinski zbornici okraja Murska Sobota, Titova ulica, kjer dobijo podrobnejša navodila. MLIN IN ŽAGA SKAKOVCI proda rabljena osnovna sredstva: 1 kom. valjak znamke »Metzel« 1 kom. čistilec za žito (iste znamke) Interesenti se naj zglasijo pri naslovu. Prednost imajo kupci družbenega sektorja. Emil Robov: ŠALA — Zdaj pač ne morem! — mu je brezbrižno odvrnil Simeonov. — Morani sprejemati. — Kako boš sprejemali? — je vprašal Danaidov, nekoliko prizadet zavoljo čudnega vedenja svojega podrejenega. »To ni tvoja stvar« — mu je hotel zabrusiti Simeonov, toda neki neznani občutek spoštovanja do bivšega načelnika mu je to preprečil. — Kajne... jaz sem... že na drugem mestu? — je zajecljat Simeonov, v mislih pa si je rekel: »Fej, kako neumno se vedem, kakor da bi bil kak učenček!« — Na kakšnem mestu? — ga je hladno povprašal Danailov. — Kaj se te delaš talko nevednega? Simeonov ni več vzdržal in ves se je nasršil proti načelniku, toda ko se je srečal z njegovim ostrim pogledom, je nekako v strahu umolknil in se zbegal. »Fej, kakšen zajec sem!« se je posmehnili sam sebi. Danailov ga je vprašujoče pogledal — mogoče je uganil, kaj roji Sianeonovu po glavi, mogoče ne. Akte je pustil na njegovi, pisalni mizi in odšel, ne da bi bil spregovoril vsaj besedico. Simeonov se je ves zbegan pripravljali, da hi kaj ukrenil, a še sam ni vedel, kaj naj bi bilo tisto, kar so se vrata odprla in pokazala se je glava Milevskega. — Prvi april! — in pokazal mu je jezik kot obrok. — No, naj ti čestitam za prvoaprilsko povišanje! Simeonov 'je zganili’ ustnice, vendar ni mogel spregovoriti besede — grlo se mu je nenadoma posušilo... Kolega mu je hihitaje rekel še nekaj in odšel. To se pravi — nič povišanja ... — je s težavo spregovorili Simeonov in se mračno zagledal predse. Vse je bilo za ša- lo, kako da ni pomislil na kaj takega ... Bedak! Kako je mogel pozabiti, da je danes prvi april! Silo mu je na jok. Toliko se je bil veselil, na koncu koncev pa — nič. Ampak!?... — Simeonov je ves preplašen skočil izza mize. — Ampak kaj sem vendar storil? Zakaj sem odložil slušalko, ko sem se pogovarjal s Tenčom? Zakaj sem bil grob s strojepisko, z načelnikom pa tako oduren?... Kaj si bodo bi ljudje le mislili o njem? ... No, z drugimi bi še šlo, ampak načelnik? Načelnik?! Moj bog, to je vendar grozno! ... Ne, ne, pri priči mora stopiti k njemu, da mu razloži, da mu ni dobro, da ima vročino, da vso noč ni mogel spati zaradi bolečin v želodcu... da, da, pri priči... Pri priči! Im Simeonov je že hitel proti pisarni svojega načelnika. Iz bolgarščine prev. J. F. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič Ust pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul 7 - Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Kumunala. banki v Murski Sboti št. 605—70 1—^365 POMURSKI VESTNIK, 1. SEPT. 1960 5 BOG IN POLICIJA V Angliji so vedno bolj pogosti skrivnostni zločini, katerih povzročiteljev policija ne more vedno najti in privesti pred sodišče. Ob tej pri-ložnosti jo napisal Harold Scanett v provincijskem listu »Essex weekley news«: »Do naše policije gojim največje spoštovanje, vendar smatram, da ni preveč pogumno z moje strani, če rečem, da bi naši policisti mnogo hitreje im laže prišli na sled prepredenim zločincem, če bi pogosteje prihajali v cerkev k službi božji in sploh vzdrževali ožji stik z »bogom«, ki odkriva te skrivnosti (prerok Da-nilo II 28)« Naposled, če vsemogočni vse ve, zakaj se ne bi policisti po-služili njegove pomoči, namesto da bi čakali, da bi ostala zločinci ne-kazinovami do sodnega dne. 560 CVETOV NAGELJA NA ENEM GRMU Vinko Kisovec iz Kranja vneto goji cvetje. Njegov vrt je ob sami reki Koloni, tako da vpliva nemara tudi voda na rast cvetja. Najbolje mu uspevajo nageljni, tu pa je do-segel Kisovec tudi majhen rekord. Na posameznih grmičih lahko preštejemo tudi do 360 cvetov nageljč-Ika, ki so vsi zrasli iz enega korena. OZN — DEKLE ZA VSE »Britansko kraljevsko društvo za zaščilto živali « je s klicali o v Londonu izredno skupščino, na kateri je sklenilo poslati nujen poziv Sekretariatu OZN im od njega zahtevati nagle ukrepe za zaščito zapuščenih živali v Kicingu. Poziv navaja, da so mnogi boli1 kolonisti, ko so zapustili Kongo v najivečji naglici (najbrž zaradi prijetnih spominov, ki so jih pustili za seboj), pozabili vzeti s seboj svoje pse in druge domače živali, za katere nihče več ne skrbi. V krogih sekretariata. Organizacijo Združenih narodov prevladuje mišljenje, da korak »Britanskega kraljevskega društva« vendar ni takšne prirode, da bi bilo potrebno sklicanje izredne seje Varnostnega sveta. KONZUL V KRILU Vsi funkcionarji vlade Fidela Castra niso »barbudosi'« — kar tudi vi-dimo na naši sliki. Mlada im ljubka Hilda Sabater je bila pred nedavnim imenovana za konzula Republike Kube v Neaplju. bodo obrezati, da ne bo prišlo do okvaro na napeljaivj. Strokovnjaki pravijo, da je to edinstven pojav. OSLI V HLAČAH V Biskajskem zalivu je francoski otoček Re. Na njem vlada mirno žir-Ijtnje, oslički na tem otoku pa nosijo kockaste ali progaste hlače: Stvar pa ni samo v eleganci. Nekoč je bilo na otoku mnogo blata, obilno naseljenega s komarji. Ogromna rojii insektov so napadali uboge osličke. Da bi vsaj nekoliko ublažili nesrečno usodo svojih miljencev, so si kmetje otoka Re izmislili za osličke to — »specialno obleko.« TRAKTOR POVOZIL ČLOVEKA, KI JE VINJEN SPAL V TRAVI Tridesetletni delavec Julij Smid-lehiner iz Legrada v okraju Koprivnica je na neobičajen način izgubil življenje. Večja skupina delavcev gozdno-kmetijskega gospodarstva iz Koprivnice je delala v gozdu bliža Legrado. Ko so delavci končali z delom, so se napili, nato pa legli v travo in zaspali. Edini je ostal trezen traktorist Josip Horvat in je s traktorjem — goseničarjem še nadalje izvlačil iz gozda debla. Med delom je Horvat v zadnjem trenutku opazil dva delavca, ležeča na poti, po kateri naj bi peljal. Zato je zapeljal nekoliko v stran, vendar je zadel na Šmidlehnerja in ga povozil z vsem traktorjem. Smidlehnor je bil v trenutku mrtev. PARKIRNI PROSTOR ZA PSE V zahodneneniškem mestu Reitu je postavljen pred vhodom v mestno hranilnico steber z napisom »P za pse«. Meščani privežejo svojega psa za steber, medtem pa opravijo svojo posle v hranilniici. PSI IN KONJSKO MESO Ko je policija zasledovala ubeglega Giancarla Marsana, je naletela v okolici Rima na kolibo, v kateri se je begunec skrival, zavarovan z desetimi hudimi psi. Psi1 niso dovolili policiji, da bi se približala. Nato je eden izmed policistov kupil 10 kg konjskega mesa in ga vrgel izstradanim psom. Policisti so tedaj brez strahu prišli v kolibo in aretirali KMET, KI GOVORI SAMO V STIHIH Vladislav šumanac, kmet iz Zvezda, je znam vsej oOcoilioi kot kmet, ki govori v stihih. Te veščine se je naučil še kot otrok, ko je pasel živino, izuril pa se je v njej med Prvo svetovno vojno, na Solunski fronti. Od-tistihdob mu je stih postal naraven način izražanja. ZVEZEK LEKSIKONA IZIDE V ENI MINUTI Vseh 24 zvezkov Britanske enciklopedije je moč v prav toliko minutah akumulirati na magnetofonski trak iz termoplastične umetne snovi v laboratoriju General Electric Com-pamy v Seneolnidyju v državi New-york v ZDA. Nov postopek je kom-binacila tonskega snemamja in mikroflilima. Po tem postopku je moč akumulirani tudi tehnične erteže, fotografije v črno-beli tehniki in v barvah, nato pa reproducirati. v VOTLI BUKVI NAŠEL SVOJO IZGUBLJENO URO Ko je Marko Jolić iz vaši Hadrovac pri Ljubi ji! čistili mejo, ni niti slutil, da bo našel svojo uro, ki jo jo izgubil pred leti. Jolič je ▼ blažilni meje zagledali ptice, kako iz-ginjajo v neki votili bukvi Iz ra-dovednosti se je približal, da bi vi-del, .kaj se dogaja.. Ko. je bolje pogledal v odprtino, je zagledali večje gnezdo itn poleg njega — ročno uro, ki jo je pred leti kupil v Sarajevu in nato izgubil. Ura je dobro ohranjena, le steklo je razbito, jermen pa je strohnel. OKOSTJE, STARO 75.000 LET V votlini pri Rojandusu na tromelji Tl raka, Turčije in Irama so našli ameriški arheologi človekovo okostje, katerega starost čemijo na 75.000 let. Vodja arheološke skumine, pro-fesor za antropologijo na Kolumbijauniverzi, dr. Rair Solecki je odkril na tej tromeji v zadnjih treh letih štiri prazgodovinske človeške okostnjake. IZGUBIL ENO — DOBIL 16 KOKOŠI Simo Gagnica, kmet iz vasi Radina Glavica v občini Drniš je nekega dne opazil. da mu je izginila kokoš. Zaman jo je povsod iskal po kokoš-njaku in naposled je že menil, da je našla pot v tuji lonec. Nenadoma pa jo »izgubljena« kokoš priredila svojemu lastniku presenečen je. Vrnila se je domov in pripeljala s seboj 15 odraslih piščancev. Gospodar je svoje »goste« z zadovol jstvom sprejel. ATOMSKA RAZSVETLJAVA V CHICAGU V Chicagu je v polnem pogona naj večji ameriški atomski reaktor, ki s 180.000 kilovati razsvetlijuje del Chicaga z 200.000 .prebivalci. Reaktor sta zgradila Edisonon-Gompnny in General Electric. Obe tvrdki sta prepričani, da bo čez nekaj let atomska energija cenejša od elek trične iz hidro ali termocentral. LJUDJE NISO VEDELI Sodišče v Miamiju (država Florida v ZDA) je oprostilo neko ameriško tobačno družbo pred tožbo vdove Edvina Greena, ki je umrl zaradi raka na pljučih. Vdova je zahtevala odškodnino v znesku poldrugega milijona dolarjev, ker je bil rak posledica nekih cigasret, ki jih izdeluje prizadeta družba. Sodišče je zavrnilo tožbo z obrazložitvijo, da se je rak začel razvijati pred štirimi leti, ko še ni bilo znamo, da je lahko pretirano kajenje vzrok te bolezni, kar pa ni, mimogrede rečeno, zanesljivo ugotovljeno še niti danes. Skratka: ljudje iz družbe niso bili obveščeni. RIBE IN ŠKOLJKE IZ OBLAKOV Mnogoštevilni letoviščarji so lahko videli pred kratkim v Baški vodi, na makarskem primorju, zanimivo in redko prirodno pojavo. Močan vihar jo zajel morsko vodo pred Baško vedo in jo dvignili v obliki vodnega stebra nekaj sto metrov v višino. Vse skupaj jo trajalo deset minut, nato pa je oblak, poln morsko vode, odvihral proti Biokovemu, kjer je zadel v planinsko stene in se zrušil skupaj z ribami, školjkami in kamenjem ter vsem, kar je odnesel iz morja. ŠOLA ZA BERAČE V Rimu je policija aretirala nekega Neapeljčana, ki je vodil »šolo za berače«. Posojeval je beračem invalidske volzičke, bergle, stare klobuke in orna očala, učil pa juh je tudi, kako se morajo vesti kot »slepil« im »pohabljeni«. Ućenci so mu morali plačevati za to 20 % od »dnevnega zaslužka«. To je Neapelj-čamu prinašalo krog 350.000 lir. Ko eden izmed beračev ni hotel plačati »šolnine«, je prišlo do pretepa in do posredovanja policije, ki jo vso stvar odkrila. POL STOLETJA PREJEMA POKOJNINO Peter Mihaldinec ,iz Ždale v okraju Koprivnica ima 97 let in prejema že pol stoletja pokojnino. Rodil se je lota 1863, v službo je stopil kot gozdni čuvaj 1884, upokojili pa so ga ličita 1910 zaradi »zrahljamega zdrav-j'a«. Zdravnik, ki ga je pregledal za upokojitev, se jo vsekakor zmotil v oceni njegovega zdravja, ker ta »upokojeni Metuzalom«, kakor Petra v šali imenujejo, navzlic uradno ugotovljenemu slabemu zdravju prehodi dnevno peš vsaj enkrat od svojo hiše do Koprivnice in nazaj. Skupno je to 60 km. USMILJENJE Katoliški duhovnik in profesor kanonskega prava v Gerzovu na Poljskem, Jan Kus je bil obsojen na dive in pol leta zapora ker jo v kaplanovi sobi v hiši usmiljenih srster skrival tri leta Jadvigo Vel-har, posovodkinjo neke blagovne hiše, ki je poneverila 370.000 zlotov in so je skrivala pred policija. Duhovnik je kot motiv navedel — usmiljenje. OZELENELI ELEKTRIČNI STEBER Gostje, ki se zdravijo v kopališču pri Stragarih, imajo priložnost, da vidijo zelo redek pojav. Na livadi Periše Jovanoviča je v bližini kopalilšča steber iz akacijo za električno napeljavo, ki je povsem pravilno obdelan, po dveh letih pa jo pustil vejo in so odel z zelenim listjem. Veje lepo uspevajo in morali jih AVTOMOBIL NA BATERIJE — Hanny kilovat je novi električni avtomobil na baterije, ki se obnavljajo z energijo iz hišnih, električnih stikal. Baterije mu bodo trajale okrog dve leti. Avtomobil ameriške proizvodnje je neobičajno ekonomičen. Avtomobil je sedaj v poizkusnem obdobju. Imel bo 36 baterij, premikal pa se bo z brzino 56 kilometrov na uro. KATANGA ZAKLADNICA AFRIKE Matjan Krisper, sodelavec Instituta za družbene vede, odgovarja v beograjski »Ilustrirani politiki« na vprašanje, zakaj nazivajo Katango zakladnico Afrike«, da je ta jugovzhodna oblast Konga njabogatejša in industrijsko najbolj razvita provinca nove kongoške Republike. Poleg ogromnega rudnega bogastva, katerega rezerve so malone neizčrpne, nudi Katanga veliko možnosti za razvoj živinoreje, ker v tem predelu Konga ni tse-tse muh, ki neusmiljeno kosijo živino. In čeprav je kmetijstvo pomembno za prehrano prebivalstva, ne predstavlja izvor kongoškega 'bogastva. Že od 1. 1910 je začel eksploatirati tuji kapital, najprej belgijski, nato pa angteški in ameriški, surovine mineralnega porekla: od bakra, cinka, kositra :n mangana do najredkejšik mineralov kot so volfram, tung-sten, garmanij, berilij in kad- mij, s katerimi se poleg diamantov v obilju ponaša Katanga. Od celokupne svetovne proizvodnje bakra odpade skoraj 10 odst. na Katango, cinka 5 odst., kositra pa 8,5 odst. Manganove rude izkopljejo letno okrog 300.000 ton. Pred odkritjem uranovih nahajališč v Kanadi je imela Belgija po zaslugi bogastva uranove rude v Katangi stvarni monopoli nad p roizvodjo urana. Razen tega je Katanga pravzaprav edini izvor premoga kongoške Republike. Ta oblast daje gorivo industriji, ki je malone vsa osredotočena na področju Katange. Tudi glede prometa je Katanga najbolje povezana z izvoznimi pristanišči. Leta 1955 je bila dograjena proga od Katange do Kivua, dolga 440 kilometrov. Katanga ima dobro organiziran letalski promet s 115 (letališči, kar znatno olajšuje zunanjetrgovinsko aktivnost. Čeprav razpolaga z ogromnim naravnim bogastvom, stoji kongoška Republika zaradi nestabilnih političnih prilik trenutno pred velikimi finančnimi težavami. URESNIČUJEJO se davne sanje človeštva Po nedavnih uspehih poskusih z vsemirskimi poleti v ZDA in zlasti v Sovjetski zvezi v svetu mnogo govorijo o programu prodiranja člove-ka v vesolje. Res je tudi, da se ta program načrtno odvija. Vsi pogoji in potrebna tehnika za človekov po-let na satelitu že obstojijo. Morda je že samo vprašanje dneva, kdaj se bodo uresničile te davne sanje človeštva v svoji prvi fazi. Čez kakšno leto bo človek krožil tudi okrog Meseca in sreda te dekade se bo izkrcal na njegovo površino. Dosedanji uspehi, ki niso astronavte niti najmanj presenetil, to samo potrjujejo. Človek, je že. tako daleč, da lahko izstreli satelit v tir kroženja okrog Meseca, da spusti instrumente na njegovo površino, da pošlje svoje robote — izvidnike proti najbližjima planetoma Marsu in Veneri. Ali jih bo tudi izkoristil? To je samo tehnično vprašanje in stvar organizacije in naložbe sredstev. Med dvema 'tehnično najbolj razvitima državama sveta se je začelo koristno tekmovanje na področju raziskovanja vesoljstva, pozitivnejše in konstruktivnejše od tekmovanja v oborožitvi, tekmovanje, ka-terega rezultati navdajalo s ponosom slehernega prebivalca Zemlje pri vsakem novem uspeha in odpirajo široke perspektive za srečnejše, med- planetarno in nekega dne celo medzvezdno človeštvo. Druga sovjetska vesoljska ladja, ki je napravila več kot 700.000 kilometrov dolgo pot okrog Zemlje in potem uspešno pristala na Zemlji, je premerila razdaljo, dvakrat večjo od razdalje med Zemljo in Luno. S televizijskim snemanjem so dobili natančne posnetke o vedenju dveh psov med poletom. Vsak posnetek je bil natančno povezan s podatki, ki so prihajali na Zemljo. Talko lahko znanstveniki pri proučevanju filmskega traku primerjajo tisto, kar je videla televizijska kamera, im tisto, kar so zabeležili aparati. Vsekakor znanstveniki .upravičeno poudarjajo, da je polet druge sovjetske vesoljske ladje »otipljivo« približal vesoljski prostor človeku, ter poudarjajo, da je naposled mogoče uporabljati naprave, s pomočjo katerih se lahko živa bitja vrnejo na Zemljo. In to je nedvomno velik uspeli. Nevidljivi škodljivec Žitni ali pšenični žužek je eden izmed najpogostejših in največjih škodljivcev, ki se zelo rad nastani v žitnih skladiščih. Pri nas skoraj ni skladišča, v katerem ne bi živel ta škodljivec v družbi z zelo podobnim žužkom, takoimenovanim riževim. Dolg je 3 — 4 milimetre, je rjavo barve, nekateri pa so popolnoma črni. Rižev žužek leti, žitni pa ne. Način življenja teh žužkov je ze-podoben, malone enak. Samice z rilcem izvrtajo luknjico v zrnu žita in tu položijo jajčka. Za tem zalepijo odprtino s sluzasto maso, ki se zelo hitro strdi in je več ni mogoče opaziti. Samica žitnega žužka polaga jajca samo v nepoškodovana, vlažna zrna. Razen pšenice napadajo žužki ječmen, koruzo, riž itd. En sam žužek lahko uniči 70 odst. pšeničnega zrnja. Po mednarodnih predpisih žito, ki ga je poškodoval žužek, ni za 20 odst. za uporabo. Par žužkov lahko namnoži v enem letu 400 milijard potomcev in če ne bi bilo prirodnih pogojev, ki to preprečujejo, bi žužki preplavili ves svet. Ostanke žužkov so našli tudi v zrnih žita v grobnicah egiptovskih faraonov. V modennih silosih, kjer so spravljene ogromne količino žita, odkrivajo žužka z barvanjem zrna.. V novejšem času se paslužnjejo tudi rentgenskih aparatov, s pomočjo katerih je zelo lahko ugotovili prisotnost žužka. Uničevanje tega škodljivca je dokaj težko in morali bi se ga lotiti v vseh skladiščih, zlasti malih proizvajalcev im proizvajalnih organizacij, od koder so žužki prenašajo v večja skladišča, nato pa tudi v mletje v mline. S pranjem žita je moč odstraniti odrasle insekte izven zrnja, zato pa zmeljejo ličinke in odraslo insekte v samem zrnu. Takšna moka ni higienska. Najbolje je, seveda, preprečiti pojave žužka, saj prihajajo žita od mlatilnic popolnoma čista, brez teh škodljivcev. Ob sprejemu novega žita v skladišča je potrebno, da se to temeljito očisti prahu in vseh ostankov, zidovi, tla in strop pa se poškrorito skrbno z enim izmed preparatov DDT ali lindana. Novega žita nikakor ne kaže vnašati v prostore, v kaiterih je staro žito. Potrebno je poškropiti tudi stare, uporabljene vroče. Tudi prevozna sredstva. Žito, ki je že v skladiščih, je treba redno pregledati in če je očitna prisotnost žužka, je treba podvzeti vse ukrepe, da ga uničimo. Kot že rečeno: skladišča so idealno mesto za razmnoževanje žitnega žužka, ki lahko v kratkem času uniči 70 odst. žita v njih. GEORG JE POSTAL GEORGINA 34-letna Georgina Tertl iz Hawa v Angliji, je 34 let živela kot moški Georg Tertl. Prišla je na svet kot deček in tako je zapisana tudii v matične knjige. Sele pred nedavnim, tri leta -po spremembi spola, je Georgina Tertl spregovorila o sebi. »V resnici -nisem bila nikoli moški. Nikoli se nisem brila in natočneje se predstavim, če povem, da sem bila od rojstva srednjega spola. Obiskovala sam moško gimnazijo, toda čim bolj sem doraščala, tem bolj sem se počutila žensko. Leta 1944 sem končala zobarsko šolo in sem Ma dodeljena k mornarici kot sanitetni poročnik. S kolegi se nisem marala družiti. Ko sem zapustila morje, sem doma odprla pri- vatno zobno ambulanto. Postajala -sem ženska.« georgina, takrat še Georg, se je napotila k zdravniku in pred tremi leti je bila operirana. »Ljudje pravijo tej operaciji sprememba spola, toda to ni točno. Jaz sem bila ženska že prej!«, pojasnjuje Georgina. Dve leti po operaciji je bila Georgina še vedno Georg, kajti njeno prvo prošnjo za spremembo spola so oblasti zavrnile. Šele pred tremi leti so ji uradno popravili rojstni list. »Res je, da ne morem imeti otrok, toda lahko živim normalno zakonsko življenje. Želela bi, da se kmalu poročim,« je Georgina pred nedavnim izjavite novinarjem. POGUBNE POSLEDICE ZASTRUPITVE Od 10.000 maroških meščanov, ki so se lani zastrupili v znatni aferi iz neodgovarjajočim jedilnim oljem, je ostalo po vesteh ameriške agencije Asociated Press okrog 600 trajno paraliziranih. To je iz-javi1 na mednarodnem kongresu za fizično medicino v Washiingtonu dr. Gingras, ki je kot član mednarodne zdravstvene ekipe sodeloval pri rehabilitaciji obolelih. Po njegovih besedah je 2000 oseb okrevalo do te mere, da nadaljnja zdravniška pomoč ni več po-trebna, medtem ko bo rehabilitacija zastrupljenih zahtevala še dve do tri leta intenzivne terapije. Do množične zastrupitve — v glavnem v maroškem mestu Maknesu — je prišlo lani avgusta, ko so nekateri trgovci v težnji za čim večjim zaslužkom dodali jedilnemu olju določene količine cenenega tehničnega olja, ki sicer služi za pogon reaktivnih letal. Nekaj trgovcev so za ta »posel« obesili, okrog 15 pa jih je še v zaporu. Dr. Gingras je rekel, da predstavlja akcija za pomoč ponesrečenim, ki sta jo skupno z maroškimi strokovnjaki organizirala Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni Rdeči križ, eno doslej največjih mirnodobskih akcij za rehabilitacijo ponesrečenih. ARABSKE POROKE Moški, starejši od 60 let, bodo morali v prihodnje v Združeni arabski republiki zaprositi pri sodišču za posebno dovoljenje, če se želijo poročiti z žensko, mlajšo od trideset let. Tako določa neki novi zakon te države, ki je izšel pred ne-davnim. Prav tako v prihodnje mož ne bo mogel izposlovati aretacije svoje soproge, če je zapustila skupno stanovanje, kot je to lahko storil doslej, na osnovi starih verskih zakonov. Opreme za Mars Na konferenci ameriškega združenja za rakete je neki znanstvenik iz Kalifornije izjavil, da bodo prvi potniki na Mars imeli s seboj na vesoljski ladji zložljive kamione, helikopterje in monoplane. Znamo je, da je na Marsu 96 odst. azota, mi pa kisika. Vesoljska ladja, ki se spusti na ta planet, bo morala biti zavita v poseben »plašč« kisika. Vseminska ladja bo prinesla v svoji notranjosti zložljive predmete, ki jih bodo astronavti sestavili oziroma razstavili šele po prihodu na Mars. Gonilna sila helikopterja, momoplama im kamiona s šasijo v obliki cevi in s karoserijo iz gume bo raketa s turbino, ki bo delovala neodvisno od af-mosfere na Marsu. Džajšankar Prasad: NAGRADA Tiha zimska noč, mesec so je potopil v meglo, hlladon veter sega do kosti, Arun in Madhulika pa sodita pred vrati planinske skale, pod drevesom banijan in se pogovarjata. V Madhufkinem glasu je kipela sreča, medtem ko so Arunove besede zvenele mračno. Madhulika je vprašala: »Zakaj imaš toliko vojakov, ko si sam v tolikšni nesreči?« »Madhulika, moč je edini vir zaslužka za vojaka. Bili so moji tovariši v dobrem in hudem. Sicer pa, kako bi jih odpustil? Kaj naj bi potem počel?« »Zakaj? Mi si služimo kruh s svojim delom. Vi pa zdaj . . « »Ne prenagli se. Verujem v svojo moč. Lahko osnujem novo kraljestvo, zakaj naj bi torej obupavali?« Glas mu je drhtel, kakor da bi bil hotel reči še kaj, vendar ni mogel. »Novo kraljestvo! O, tebi poguma res ne manjka. A Jo kako? Razodeni mi svoj načrt, da bom tudi jaz uživala v sanjarjenju.« »To ni sanjarjenje, Madhulika. Tebe bom naredil za kraljico. Nič več ne boš žalovala za svojo izgubljeno njivo.« V srcu preproste Mahulike je za trenutek močno zakipel ponos. Čustva so so spopadala. Nepričakovano jo rekla: »Ah, pravzaprav sem vse do sanes čakala nate, kraljevič.« Amin ji je naglo stisnil roko in spregovoril: »To so pravi, da sem živel v zmoti, torej me imaš vendarle rada?« Dekletovo prsi so use napele od vznemirjenja. Ni mogla reči »Da«, a tudi >Ne< ni mogla reči. Arun je doumel, kako se počuti. Kot izkušen človek ni dopuščal, da bi so mu priložnost izjalovila. Takoj je začel govoriti: »Če ti privoliš, bova združila najini življenji in privedel to bom na kraljevski prestol, tokat v Košalu, Madhulika! Se boš videla, kako se bo bliskal Arunov meč!« Madhulika je vzdrgetala. Hotela je reči »Ne«, rekla pa je samo »Kaj?« »Resnično, Madhulika, košalski kralj je še od tedaj vznemirjen zaradi tvoje nadloge, to dobro vem. Tvoje vroče prošnje ne bo odbil. Vem tudi to, da je poveljnik košalske armade odšel z veči- no vojakov v hribe, da bi pobil upornike.« Madhiulikine oči je zagrnil mrak. Arun je rekel, medtem ko se je njej vrtelo v glavi od nasprotujočih se občutkov: »Ničesar ne boš rekla?« »Storila bom, kar boš rekel,« je odgovorila Madhulika, kakor da bi jo bila urekla čarobna moč. Na zlatem prestolu se je iztegnil košalski kralj in dremal s polzaprtimi očmi. Za njegovim hrbtom je stala neka deklica s pahljačo v roki. Roka se ji je enakomerno premikala, od pahljače pa se je videl samo bel polkrog. Služabnica, katere dolžnost jo bila, da streže kralju s panom, je stala nekoliko stran, nepremično kakor kip. Prišel je čuvaj od glavnih vrat in spregovoril: »Veliki kralj, neka ženska je prišla nekaj prosit.« Kralj je odprl oči. »Zenska? Nekaj prosit? Privedi jo!« čuvaj je privedel Madhuliko. Priklonila se je do tal. Maharadža jo je pogledal z nepremičnim pogledom in vprašal: »Kje sem te že videl?« »Minila so tri leta. veličanstvo . . . Moja zemlja je bila izbrana za kraljevsko setev.« »Oh, ti si trpela ves ta čas. Danes si prišla, da bi sprejela nagrado za zemljo, kajne? Dobro, dobro, izplačali ti bodo. Ključar!« »Ne, veličanstvo, ne želim plače za zemljo.« »Norica, kaj pa tedaj hočeš?« »Želim, da mi daste ravno toliko zemlje, kolikor mi je je bilo odvzete — ob potoku, poleg trdnjave: neobdelano zemljo. Izkrčila jo bom za svojo njivo. Našla sem človeka, ki mi bo pomagal s svojimi ljudmi. Mimo tega je tista zemlja gotovo rodovitna.« Maharadža je odgovoril: »Dekle — kmetica, to jo zelo zapuščena zemlja. Razen tega je poleg trdnjave in je velikega vojaškega pomena.« Zopet se moram vrniti razočarana?« »Simhimitrova hči, kaj maj storim? Ta tvoja prošnja . . .« »Kar koli velite, veličanstvo.« »Dobro, bodi, privedite delavce in krčite. Ukazal bom ministru, naj izda odločbo.« »Slava kralju,« je rekla Madihulika, se dotaknila kraljevih nog v znamenje spoštovanja in odšla iz palače. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 1. SEPT. 1960 e