tobot, »edeljl prtiiuko»- Saturdays, BolúUy». XX VL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In opravnllki prostori: 2867 8. UwndaU A t«. Of flot of Publication t 2867 South Lawadale Ato. Telephone, Rockwell 4904 Coaa liata >t Chic—". MIhih. Jsaiury M. ltM. at ti» poaUoffle* tk* Aet of CooiNH O« Mar* I, H7t. Chicago, DL,torek, 14. marca (March 14), 1933. sub«Hpu™ w.oo StBV.-NUMBEK 51 Acceptance for «aatliag at BP*eial rate of post*** provided for in section 1108, Act of Oct. 8, 1S17, authored on June 14, 191«. Komentarji ¿^dofodkom« pogodki v ijsio. 0 razmerah Ameriki se naglo ti dogodki v Irü«0- ^ tičejo nas Za kaj godi v Mu obstoja, so važni. [t moramo pozabiti, Evropi. Zdaj je v "neW deal" — in ¿.je to res "new ^J! le maskiran stari in ameriško delavstvo, Tdalo mandat "new dealer-napeto Čaka, kaj bo iz te- L kongres je z vročično hi- kakor takrat, ko so m države napovedale Nemčiji - legaliziral vse , novega predsednika in 4il diktatorsko oblast nad in finančno reformo. leMevelt je jasno povedal, We 8 to oblastjo. Reorga-Inti hoče privatne banke in miirati bančni sistemi Vse . da vlada ne bo več na sle-trio dajala "dole" ban-i; namesto tega je vlada pre-01 banke pod svojo kontrolo, jitrebi "črne ovce" od "be-Vlada bo razdelila vse ife v tri razrede. V prvem ledu bodo vae "zdrave" banki lahko takoj odpro vrata sadaljujejo vae bančne posle i vladno kontrolo; v drugem i«du bodo one banke, ki ima-najmanj 50% likvidnega motenja (federalnih bon-) in te banke bjdo smele oditi vrata le do gotove meje. dragimi besedami: banke dru-razreda bodo poslane STAVKAMI IZVO JEVALIPIKETN0 PRAVICO Tri dni aO btH v boju s policijo | poned BriggStoiVtml tovarnami; župan Jo "osdntvil." Pomožna akcije med atevfaarji je dobro! Thomas kritizira Roosevelta Moratorij je bál v interné» bankirjev, pravi sodattsdiČni vodja ico. V tretjem razredu ntanejo vse one banke, ki jo 50% likvidnega imetja k bodo ostale zaprte. kaj vidimo? Veliki ban-posdravljajo ta koraki — pravijo — to je dobro, je ali right! Zivio RooseveltI stališča privatnega velekspl je to res dobro. Kajti ve-ital že od nekdaj želi, da »am vse polje za izkorišča-Tekmeci, mali tekmeci mo-poginiti! i drugi strani je to na-tradicionalni demokrat-politiki. Vodilni predvojn ratje so stalno grmel trustom in zahtevali "de-itizacijo" kapitala, to se da morajo mali podjetni-ieeti toliko pravic in svobo-hkor veliki. Temu nasprotno republikanci zagovarjsli in organiziran kapital, h mali kapitali pomenijo to in oviro, organiziran Pa znači večjo spoedb-in nizke cene. ^»J pa poglejmo, kako so v »u glasovali za Roosevel-deal", kolikor se ta kal" Me bank in finan reforme. V nižji zbornici »•ovali brez debate, le ne-Pojasnil je bilo; večina kontov ni vedela, zakaj gla-Opozicije ni bilo. Repub-* niso bili proti. V senatu ■» malo drugače. Tam je ^ata. Senator I/>ng iz ^ J* zahteval amend * varstvo malih bankir je demokrat «tare kl sovraži velekapital (,a vse to, kar dela * t. je voda na mlin — h bankirjev. , .l*!*!0 do glasovanja iH*t senatorjev Kdo ho bil Starogardnl re n< • Ti ho glaao- "" diktaturo z obe-«uma proli Detnošt. — (FTP,) — Zadnji teden so bili avtni stavlcarji pri Briggs kompaniji tri dni sapo-redoma v boju s policijo in končno so izvojevali pravico do pi-ketiranja pri obeh tovarnah, v Highland Parku in na Mack ave., kjer je stavka v teku že več tednov. Pri tovarni na Mack cesti so stavkarji še dalj časa imeli situacijo pod kontrolo — močno piketno stražo — ne pa pri tovarni v Highland Parku. Vsled tega so sklenili priskočiti stav-karjem v Highland Parku na pomoč. Poslali so jim 000 stav-karjev, ki so pričeli z masnim piketiranjem. Kake pol ure po formiranju piketne linije je prišlo do boja med stavkarji in oboroženo silo in so spopadi trajali ves dan. Kompanija je bila dobro pripravljena. Ko je bila procesija dol^ro v teku, se je na stavkar-je vsulo kamenja in opeka iz tovarne, nakar je oborožena sila naredila "jurlš" na pikete. Bombe za solzenje so igrale največjo vlogo. Trikrat jih je policija "izstrelila" v stavkarje in od plina je jokalo vse prebivalstvo v okrožju treh blokov. Več bomb so j>lketi prestregli in jih vrgli nasaj v policijo, kjer so ekspnimrie. Kij tihm v katerih J* bilo ve« piketov ranjenih, se stavkarji niso umaknili in so ostali na masni straži ves dan. Drugi dan pa je policija na valila na stavkarje pri tovarni na Mack ave. Bitka je trajala ves dan — slično kot v High land Parku. Ker se stavkarji niso dali pregnati kljub brutal nosti, jih je policija pričela na-skakovati tudi naslednji dan, ker je mislila, če zdrobi piketno linijo pred tovarno na Mack ave.» bo potem lahko dobila kontrolo nad stavkarji tudi v High-and Parku. Stavkarji so končno Šli pred župana Murphyja. Med dokazi o policijski brutalnosti so županu predložili tudi osem neeksplodiranih bomb, ki so jih bili vzeli policiji, vsled česar je slednja vdrla v njih stan, aml pak bomb ni našla. Po zaslišanju stsvkarjev je župan Murphy odredil, da mora policija prenehati s nelegalnimi aretacijami stsvkarjev; da majo slednji pravico do masnega piketlranja in raznašanja etakov nanašajoč se na stavko ter da mora prenehati s premikanjem piketov z ene policijske postaje na drugo v svrho, da otežkočl Izposlovanje prostosti in obrambo. Drugi odbor stavkgrjev pa je šel pred mestni svet v Highland Parku, kjer ao izvojevali pravi co do piketlranja pred glavnim vhodom v tovarno. Po preiskavi skebov pri vhodu v tovarno Indianapolis, Ind. — Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, ki je dospel sem na sejo strankine ek-sekutive, je izjavil, da prva akcija predsednika Roosevelta je bils, da reišl bankirje potem, ko se je ameriški bančni sistem popolnoma sesuL Kakor je Hoover "pobijal" depresijo s financiranjem bank in drugih privatnih interesov, tako nadaljuje tudi Roosevelt na vrhu s "pumpa-njem" novega denarja v banke. Ta akcije ne bo delavstvu nič pomagala, pravi Thomas. L Avstrijski delavci ss mobilizirajo proti fašizmu Dunaj oborožen tabor. Občinske volitve v Nemčiji posfevile fn šisfte na krmilo v občinah KONGRES PROTI ROOSEVELTOVI EKONOMIJI KetftaliaMčnl» orgtartiaadje pri-t Mul jo na ujJorne demokrate in progreedvee, naj poslušajo Roosevelta lu; J* bik) d«'alu *ftatorjj? Wkenei ? o * fina« ! . _ *> glasoval -^rogregivci in farmer V»ipsU.ad iz MinnMoAa r1"1 PfDfresivti Borah in , Minneaote sta bila u.a . Folletts up I, ',"mokni1 m V ^' k¡ * Miti U FolU'tte, ki j« Z^T^ Pristašem] £ * Pr°freaiveel In "^'vsl proti prvi Roo- ^ •aiedbi!_ Dunaj, 3. marca. — Avstrijski socialisti so mobilizirali svojo delavsko armado "Schut-sbund," ki ima stati na straži proti vsakemu poskusu fašističnega in monarhistlčnega puČa v avstrijski republiki. Obenem je vlade spravila na noge vso svoc je vojaštvo, kar ga sme Avstrije imeti po mirovni pogodbo, 12,000 mož. Avstrija je polna govoric, da hababiurški princ Oton, ain bivšega ceaarja Karla, čaka na švicarski meji monarhistične vstaje, ki mu odpre pot do prestola. Listi, ki so o tem poročali, so bili zaplenjeni. Avstrijski faišisti so stisnili rep med noge. K rižanski socialci (klerikalci), ki vladajo v Avstriji zunaj Dunaja, nočejo dati fašistom zaželjene podpore za njihovo kampanjo za združitev z Nemčijo. Dunaj je oborožen tabor/ vse je pripravljeno — kljub temu je mir. Socialisti vzdržujejo iz-borno disciplino in skrbno pazijo na vsak gibijaj nasprotnikov. Berlin, 13. marca.—Včeraj so bile po vsej Nemčigi občinske in provinčne volitve in fašisti se bahajo, da so izvojevali popolno kontrolo nad občinami. V Berlinu je bilo oddanih 2,572,078 glasov, ki se dele takole: fašisti 984,243 glasov, socialisti 566,-043, komunisti 499,847, nsciona-listi 311,302, katoliški centristi 119,989; ostalih 100,000 glasov je razdeljenih na pet manjših strank. Najbolj so bili poraženi komunisti, ki so v enem tednu izgubili čez 200,000 glasov samo v Berlinu. Pri volitvah 5. marce so dobili v Berlinu 718,408 glasov. Fašisti so dosegli, da je predsednik tyindenburg odpravil re-publičansko zastavo v Nemčiji in jo zamenjal r bivšo kajzer sko zastavo, poleg te pa ima fs šistična zastava z znakom sva-stike enako veljavo. Wash*ngton, D. C. — Sedanji kongres je demokratki, demo-kratje imajo veliko večino, ampak mod demokrati niao same ovčice, je precej kozlov vmea. To se je pokazalo v soboto, ko je prišel na dnevni red drugi nuj-nostnl načrt predsednika Roosevelta za balanciranje budgeta. Takoj je bilo jeano, da ta načrt ne bo takorekoč "Izstreljen sko-zi zbornico" kakor je bila bančna reforma. Roosevelt je vzel za balanciranje budgeta priporočilo velikih kapitalistov, ki hočejo, da vlada i hrani na račun delavcev. On zahteva, da vsem federalnim na meščencem znižajo plače najmanj za 15 odatotkov; dalje zahteva, da se znižajo bolniške podpore veteranom in pokojnine starim vojakom. Vso te redukcije imajo prinesti vladi pol mi- lijarde dolarjev. Veliko število demokratskih kongresnikov se je uprlo temu in vodili so ostro opozicijo v nižji zbornici. Da je bil Roosevel-tov načrt sprejet Že v soboto v nižji zbornici, se mora Roosevelt zalhvalitl — republikancem, ki so mu priskočili na pomoč. Republikanci se popolnoma strinjajo z Rooseveltovo politiko. Boj se nadaljuje v senatu. Tam je še večja opoeicija. Administracija, ki je upala, da bo predsednikova ssihteva "Izstreljena" takoj prvi dan, edaj vidi na svoje veliko ogorčenje, da bo vzelo dva ali tri dni predno bo senat ukroten. Roosevelt odprl "dobre banke" V Chicago je 32 bank odprto vre-U in v New Yorku 59. Mnogo je eašnio saprtih Chicago. — V pondeljek sju-traj je 32 čikaških bank odprlo vrata, ko jim je tukajšnja federalna reaervna banka po odredbi zakladnega departmenta v Washingtonu dala licenco, da ao v "dobrem atanju" in smejo obnoviti poslovanje. Med temi je 14 narodnih in 18 državnih bank. Ostale banke — več ko polovica — ao ostale »sprte. Washington, D. C. — Zaklad-ni tajnik Woodln je po odloku predsednika Roosevelta obnovil poslovanje "najboljšfh" bank, ki so počivale devet dni. Poslovanje pa je še vedno omejeno; banke s» morajo držati državnih moratorijev, kjer se tl ne križajo s federalnimi določbami Izplačila v zlatu ao absolutno prepovedana; prav tako je prepovedano kopičenje denarja. Vas^ kdo, ki vzame vlogo aH del vloge iz banke, mora podpisati posebno Izjavo, v kateri mora povedati, sakaj potrebuje denar. Banke» ki so bile odprte v pondeljek, se nahajajo v največjih mestih. V New Yorku so odfcrll 69 bank, ki pa so omejene ns ls-plačevanje največ $26 tedenako od osebnih, vlog. Mnogo bank ostane zgprtih Nekatere dilžave so nategnile moratorij — n. pr. Arizona, North Carolina itd. — ln vse tamkajšnje banke ostanejo se-prte. V Cleveland u so le tri banke smele odpreti vrsta prvi dam ZojsEisíoiBo viojjo v bon Senator McAdoo predložil načrt GREEN ZA VI&IE MEZAEVDOBI INFLACIJE Inflacija ee bo nič pomagala, «s ee vaporedno ne sv Huje jo tudi plače. Orese obljubil Roo-aeveltu podporo federacije Sooisllsti protlagajo so-olallzIriRjo book Reakcionarna legislatura najbrž savrže resolucijo Waehington, D. C. — Demo kretski senator McAdoo iz Csli-fornije je predložil načrt za ga-rantirane vloge v pristnih bankah. Po tem načrtu pa ne garantira vlada za vloge, temveč bankirji aami. Bankirji ae morajo aaesiratl ln ustanoviti poaeben fond, Iz katerega bodo plačevali vloge, ki propadejo v bankrotiranih bankah. Sovjeti uatrelili 35 aabotaželkov Moakva, 13. marca. — Vlada je naznanila, da je btto 86 oaeb ustreljenih In 40 obsojenih na pet do deset let zapora zaradi aabotaže, katero ao uganjali na državnih farmah v Ukrajini, severni Kavkaz! j i in Beli Rusi-jI. Uničevali so traktorje in druge stroje ln drugače počenja. U svojo protirevoluclonarno propagando. HaiTjSburg, Pa. — Leglslatu- ri je bila te dni predložena resolucija za soclallsiranje bsnčne industrije po svesnem kongresu, bodisi, da vlada prevzeme obstoječe banke, razvije poštno hranilnico v regularno bančno institucijo ali pa ustanovi novo federalno banko s podružnicami križem dežele. Resolucija je le svetovalnega pomena; predložil Jo Je soclall stični poslanec Darllngton Hoo-pes iz Readinga. Ce bo sprejeta v obeh zbornicah, kar pa nI verjetno, ker je v sedlu stsra garda obeh strsnk — v slučaju, de bi šls skozi, bi bila poslana kongresu kot mnenje in priporočilo legislature. Hoopes naglsša v resoluciji veliko moč, ki Jo Izvajajo bankirji nad deželo; da je prišlo do bančnega kraha v veliki meri radi korupnostl bankirjev; de vladna garancija vlog v privatnih bankah nI priporočljiva ozi roma nevarna politika In končno, naj vlada prevzame bsnklr stvo v svoje roke, kar naj bi bil prvi korsk k novi planirani ekonomiji. v Highland Parku Je policljs do-j bila pri njih tri bušlje "black jackov" in revolverjev. Stavkarji ao i zborno organizirali tudi pomožno akcijo. Odbor skrbi za tieoč družin dnevno. Pri tem deki ao zelo aktivne tudi žene stavkarjev, ki imajo svoj odsek. 2iveš ln druge potrebščine dobe od simpetičar-Jev — mnogo od lokalnih trgovcev. Dnevno dobijo 60 ga-(Daljo as t. strasi.) In Dogodki ao čudoviti. še pride!--- Prosveta ae ne poteguje male bankirje. Cisto vseeno nam je, kdaj gredo rekom žvift-gat. Mi le noti ramo, kaj se godi. Bomo še notlrsli. Waaftiington. — (FP)—Predsednik Ameriške delavske federacije Wllllam Green Je U dni obvestil deželo, ds mora biti pripravljena ns svišanje plač, če pride do inflacijo. y svoji isjs-vl pravi, da sama Inflacija ne bo leboljšala situacije, če ae ne bodo obenem svišsle v enaki meri kot osne tudi mezde ln s tem ku-povalna moč. Ne omenja pa o kakšni akciji federecijs, s katero bi ae svl-šalo plače, če pride do inflseijs, kar js neizogibno. Z apeli ns "jsvnost" sli ps tudi na podjetnike ln vlsdo se tegs ne bo do-aeglo, ker ta tsktlks se js v preteklosti pokasala docela neefek-tivno. Green je s svojimi kolegi že veliko apeliral na tiste, ki i-mejo moč, sm|MLk js običsjno dobil od velebisnlških voditeljev le prisnsnje, ds Js "rssumsn človek." O akcijah Green ne govori. Prsv sa prav svsrl delavstvo, naj brzda svoja čuvatvs v tej krisl, ne dela "nepremišljenih korakov" ter Še v bodoče "junaško" prensša svojo mtssrljo ln ups ns bolje. To omenja v svssi s po* sladicami bančnega debakla, ki js nsjbolj udsrll delovno ljudstvo. Is njegove isjeve je tudi rssvidno, ds federacij s ne ns-mersvs isvssU svoje "bojevne" politike, kstero js Green oblju-bljal ns ssdnji konvpnsijl v Cln-elnnsti in bil viharno posdrsv-Ijen. Nsmesto tegs Je novi sdminl-strscljt obljubil vso oporo federecijs, posebno pri reševanju problemov v tej krisl Cs Green pričskujs, da bo novs administracije skrbela, da ae bodo obenem e naraščanjem een dvigale tudi plsče, kar Js edino sredstvo proti povečanju miserlje v dobi inflseijs, tedaj preveč pričskujs od Roosevelta. (Po tej Gree-novl izjavi Je ftooeevelt te dni zahteval od kongreaa, naj mu da moč, ds bo lahko znižal tuldi pleče vsem uslužbencem.) Zdi ss, ds bi bilo trenutno bolj vsšno ss Grsens sil druge delavske voditelje, da bi osnovali obširen program ss svišsnjs plač ns splošno, ker vse kaše, ds stoji dežels pred večjo inflacijo — tiskanjem densrjs in drsglnjo. Ce ae hoče delavstvo izogniti šs večji mlseriji In odločno pokazati, da ns bo dršslo vreče s prihodom novegs vsls špekulacij, se Ishko nauči precej lz preteklosti In si ns podlagi tegs splete orožje. Statistika o preteklih krizah pokasuje, da so plsče pričele le-*tl navzgor šele okrog šest mesecev potem, ko so se pričel* dvigati cene. Res Je, ds danes živimo v hitrejšem tempu; je pe Js-ko dvomljivo, da bi se tudi v tem pogledu zgodovina do pike ne ponovila. Vsekakor Js gotovo to, da plsče ne bodo pričele lest! avtomatično nevzgor s dviganjem cen In tudi ne brez večjega boja. Green bi bil bolj vreden naslova "delavski vodlteij", če bi posvsl delavce, naj ss pripravijo ns nove boje ss isbolj-Sanje svojega položaja, namesto ds gs svsrl pred "nepremišljenimi skd jami" in Roose/eltu obljublja podporo federeclje. It »toneva, j. h I je sMjefcfM, de ne ee ftf vedes dsgajsjo t velikih ameHišill. js plačati stanarine, le bHke s psHdJs eb svari lütejee ftanghaj, 13. marea. — Japonsko poveljstvo v Mandžuriji je obvestilo ki ta Jake povelj nilee v severni Kitajski, neJ ne pošiljajo vojeških čet v Izgubljeno province iehoi, kajti Jsponci ns sdgovoml ss posledice." In večje praske db ki-sidu ss PROSVETA Til K KN LIG HTKN M KNT 8UIIU in UfTNINA lions«! kaiodni rouro**« jsokot* * mmá ........ * _______drtavc Itaw» W- M») to »m» H« m bu. um m «-ut ; «• 91M M Ml» M*. •»'» - ---- "" «u.: f^ th. UMMi SMMi oumU m M MT r«. i7.m m*». pu 4ugwor«i. r«u» o« mu mih( -im»». mHM» wtM «M M r«mr«*á. Nul», i ü,hrMo imela vsaka družina "dva polna garata", beda pa bo no|K>znana. Zdaj bi lahko rekel, da hido v dobi, ko živi po pet družin v e-nodružinakem eUnovanju. Vsaj to Je razvidno iz jioročila Natl. Aaan. of Km I Estate Boerds. Pravi, da Je po vseh mestih križem deželo izredno veliko praznih stanovanj, družine pa se stiskajo skupaj. "Realtor-ji" nadalje pravijo, da Je veliko slučsjev, kjer žive v enem sta-novanju po tri in tudi |>et družin. Poročilo pa ni po*imirttitvno tikajoč se bodočnoetl. Kakor hitro zo|M*t vrne prosperitoU, bodo izginila tudi prazna sUno-vanju, stanarina pa se zvišala. Poročilo omenja, da najemnina ni dosti |iemov. Mesto l.ong lleach ob morju Je še vedno desertlrano ln vojaške čete strašijo razvaline Pomožna akcija je u»p«šno na delu. Revidirane številke glede žr-Uv potre»m navajajo 1 IS mrtvih in okrog &000 ranjenih, katerih le čez polovico v bol nI* niča h ■kode računajo na 40 milijonov dolarjev. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Is raznih krajev Zalo» t ne razmere med rudarji: Greensboro, Pa. — O zaslužku ne morem poročati, ker tukajšnji premogovniki obratuje le ponoči ln eden aH dva dni v tednu. Obratujejo ponoči zaradi tega, da laatniki plačajo manj za elektriko. Tudi kadar rudarji delajo, je zaslužek nizek, kajti plača od voza (ne vozička) je samo 84 centov. 4 Rudarji morajo molčati in trpeti. Pritožiti se ne morejo nikomur. Zelo se zanimamo za boj illinoiskih rudarjev, ki ga vodijo proti Lewlsovi malini, in jim želimo zmago. V sredi januarja so avtoritete vdrle v komunistični urad v Newtonu. Trije so bili arstf-katerim sedaj groze z\ie-portacijo. Eden Je Hrvat, dragi Anglež, tretji pa Rus ia noben ni državljan. Kaj bodo prav za prav naredili z njimi, mi ni znano. No, ' sedaj bodo ma-gnatje premoga lahko mirno spsli, kajti rdeča nevarnost je odstranjena. Pred kratkim je tukaj umrla neka ženska, ki je pred smrtjo želela pogreb po katoliških obredih. Sin ji je ustregel ln ko so mrtvo mater pripeljali do cerkve, Je hotel župnik najprej vedeti, kdo bo plačnik. ZahUval je $49, to pa vsled tega, ker ženska nI pogosto hodila v cerkev. / Dal je razumeti, da cerkev ne da ničesar na kredit. A-ko bi bila jaz na sinovem mestu, hi dala pokopati pokoj nico civilno in se Uko Izognila nepotrebnim stroškom. Tukajšnje delavstvo je politično premalo zavedno, zaU je tudi deloma odgovorno za krizo. Zaradi nezavednosti nekaterih, ki so pri zadnjih volitvah oddali svoje glasove za Roose-velU, ker so jim demokrati ob-Ijubovall pivo, moramo trpeti vsi. Kadar bo delavstvo postalo zavedno, ne bo več prosilo, temveč zahtevalo stvari, do katerih je upravičeno. Pred kratkim Je v Gulatlnu umrla Marija Ulic, rojena Go-. vedle, v visoki sUrosti 79 let. Pokojnica je bila poznana zlasti med rudarji, ki so delali v Trbovljah. Svoje čase Je vodila gostilno ln mesnico. Pokojnica je prišla v Ameriko 1. 1918 in je živela pri svojih sinovih. — Johana Pečjak. Doj illlnolekih rudarjev Springfield, 111 — Situacija na premogovnem polju Je v resnici napeta. Miličniki, kompa-nijski naj oteži in preUpeči, ra-ketirji in špioni so na delu, bombe pokajo, da se trese mesto in okolica. Izgleda kot da bi bilo razglašeno Izjemno sU-nje. Vse se mora umikati pred oboroženo silo, moški, ftenske ln otroci; rudarji se ne morejo pritožiti nikomur; ker nimsjo skoro nikaklh pravic. , Peabody Coal Co. Ima tukaj štiri premogovnike, ki ao vedno zastraženi. DikUtor Lewla podpira kom pa nI jo v njenem boju proti Članom progresivne rudarske unije. Goveraer Homer je rudarjem dajal lepe obljube, a «Ura pcaem se ponavlja. To Je dokaz, da se delavci ne morejo zanašati na obljube, pa naj Jih Izrekajo demokrati ali re-publlkcan. A. G. Nazadnjaško čaneplaje je strup za delavce OgM>y, IU. — Moški pogosto kritizirajo žensko radovednost, daal sami niso nič boljši. Priznam, da sem res radovedna. in ker mi je nedavno prišla po naključju v roke revija A. M., nem pričela obračati liste, m i «leč, da bom našla vsaj nekaj o izkoriščanju ln zatireaju delavstva. MoJ trud je bil teman, opazila aem le cvetke av. Tere-sije ter rožke iz bolJAevlšklh vrtov ln pa navodila kako se zastruplja miši. Po mojem mnenju je verako ln nazadnjaško čaaoplaje najhujši strup za delavstvo. Naivno ljudstvo še vedno preveč verjame ljudem, ki jim obljubljajo plačilo na onem svetu, ako bodo tukaj ?>otrpc«Ulvo prenašali trpljenj. Kdaj bo deUv-stve spoznalo ovoje zmoU? Zla-sti delavčeva žena bi morala hi- aktivna v boju proti zapel j Ivin izkoriščevalcem. Kdor A. M., mora Imeti res dober tek. Krušne linije v Ameriki stalno naraščajo. Delavci ponttno prosijo, namesto da bi zahtevali . Dne 8. novembra lanskega leU se nam je nudila lepa prilika, da pokažemo svojo moč. ampak mi se zadovoljujemo z drobtinami, ki padajo z bogato obloženih miz. To j« vzrok našega trpljenja. Upam, da bo prihodnja konvencija upoštevala želje članstva naše jednote, ki hoče, da poeUne dnevnik obligaten za vse člane. To je potrebno, ako hočemo naše znanje razširiti. Tukaj imamo sedaj priliko opreti ai kosmate duše, ker se je 6. marca pričel misijon. Spet bodo ljudje nosili denar duhovščini, toda od mene ne bo dobila ničesar. Mary Kei ditve v velikem številu, ker m amehovalo. Tukaj bo samo raz-U m pomagate domu. - voj dogodkov sam privede 1 Ijud- Delnlčarjem naznanjam, da etao de končnega prepričanja, delniška seja Slovenj 4e je rešitev mofsAe samo potom socializma, potom popolnega anfišeaja neomejene moči ve-lekapitsle , ,1 Toda Uko je: Ljndetvo noče ia ne sna mialiti. Posluša velike kričeče, verjame I ri HHfU~ 0 laskati, ka- Komunistični shod Milwaukee, Wis. — V soboto 4. marca, na dan inavguracije RoosevelU, so tukajšnji komunisti sklicali protestni Shod, katerega se je udeležilo krog tri tisoč ljudL Demonstrant je so nosili v rokah razne napise, zahtevajoč boljša živila, podporo v gotovini in prosto vožnjo na cestni železnici. Protestni shod se je vršil na prostem v bližini sUrega sodnega poslopja. Govorniki so tudi ob Uj priliki napadali socialiste, obenem pa naglašali, da je prišel Čas za skupen nastop proti kapitalizmu, ki nas vse neusmiljeno izkoriščam Ko sem opazoval brezposelne ns tem shodu, sem videl sliko velikega trpljenja^ki ga je prinesla depresija. Moški in ženske so bili slabo oblečeni in na obrazih so se odražali znaki stradanja. •Policija je bila med množico in mirno poslušala govornike. Shod je bil zaključen mirno, za kar ima zaslugo socialistična administracija. Navadno pride do izgredov v drugih mestih ob tekih prilikah, kar pa se tukaj ni zgodilo. Joseph Ule. I Domova veselica Detroit, Mich. — Odbor Slo- okvirju posUve. venskega delavskega doma je| ase sklenil prirediti veselico v soboto 18. marca. Pričetek vese. lice ob 8. zvečer. Morebitni do«j biček bo šel v domovo blagajno, skega delavskega doma v nedeljo, 28. marca; pričetek ob 2. popoldne. Potrebno je, da se delničarji udeleže te seje, na kateri bo podano poročilo o stanju doma. Delničarji bodo i-meli priliko podati svoja navodila glede korakov, ki jih bo treba podvzeti za vzdrževanje doma. Mi se moramo zanimati za naše podjetje, v katerega smo vložili naše žulje. Ce se mi ne bomo brigali, ne moremo pričakovati, da se bodo drugi. Oeip Obranovidi, Ujnik. < Iz mojih zapiskov Milwaukee, Wis.—Nova vlada bo vbrizgala v kapitalistični sistem ekonomskega morfija. Ciganski mešetarji v starem kraju dajo sUrim mrhagi žganja, da so pred prodajo bolj živahne. Kapitalistična mrjia bo izgledala vsaj na zunaj pomlajena, dokler bo stlmulacijsko sredstvo učinkovito, potem pa pride še hujša reakcija. Zupan Hoan ae bori te dni v MadisOnu za postavo, ki bi omogočila posameznim občinam, da gradijo lastne javne naprave rower trusti imajo na delu mastno plačane« advokate, ki lažejo kot dobri patrioti in zagovarjajo privatne korporacije, ki Uko imenitno odirajo ljudstvo. Obenem se bori Hoan za postavo, ki bi omogočila občinam ali mestnim upravam lastne banke, toda tudi to je boljševise in proti demokratičnim načelom, ali pa, če hočete, proti načelom demokratske stranke, ki je sedaj povsod na krmilu. " e e e Wisconsin še nima postave, ki bi določala šesturno delo, kakor je napačno poročal neki dopisnik. Postevna predloga socialističnega senatorja Polakow skija, ki predvideva šesturno delo, leži zaenkrat še na polici. To poročam, da ne bo kdo mislil, da imamo posUvo, pa jo kapiUlisti nočejo izpolnjevati. Taka poročila dajajo našim rdečim bratom priliko za trditev, da samo potom krkave revolucije si lahko deUvstvo pribori boljše posUve. e e e Nova vlada bo uvedla "ostro kontrolo" nad bankami. Podoma-če se temu reče: Bratje ne kra-■j dite Uko javno, temveč samo v Toda povej danes ameriškemu ljudstvu, ki stoji v ogromni večini za novim predsednikom, da H _ vsi ti ukrepi, ki imajo izraz Vse rojake in rojakinje v De-j energičnega nastopa, f»e morejo troltu vabimo, da nas posetijc U večer in tako pomagajo, da bo veselica uspešna. Postrežba bo Izvrstna. Na razpolago bo-do krvave klobase ln druge dobrine. Vstopnina na veselico* ki bo v domovi dvorani, Je sam« 26 centov. Udeležite se pri rešiti ljudstva in mu dati česar potrebuje, ker so polovične, ker pomenijo samo krpanje zastere-lega, nemogočega sistema, ne pa temeljnega preobraU ali izboljšanja. Povej to temu lahkovernemu, naivnemu ljudstvu, pa te bo za- ».T J »fttJi» Kdor boče imeti uspeh v jav nem življenju, mora triti hipo-krit. Hvaliti mera tiste, ki so vredni Samo graje, pa mu ne bodo zamerili niti največje lumpa-rije. Ce pa govoriš ali pišeš resni co in imaš najboljše namene, pa moraš biti pripravljen, da U bodo obmetevall a kamenjem ln bUtom. Detroitaki peterki Detroit, Miek.—V nedeljo 5 marca Je priredil Berlisgov simfonični orkester svoj prvi koncert in siosr s nepričakovanim uspehom v vsak ozirife. Prisna-ajs zaslužijo poleg dirigente Berlisga tudi godheaišd, katerimi Je tudi več psefeskmal-eev. Program Je bil otverjen a koračnico "Mladi vojaki," nato je sledila arija iS opene "Martha." Ta arija Je büe tako pnedzno izvajana, da smo ae v duhu pre- lisca za tekočo sezono «ta fc zanimivi predstavi. pj.v fantastična melodrama rit» 2. aprila v Slov. Sel. do«, , tare uprizorite mlad Jj esc. klubov. (Opis sledi.) Dn bo pa povojna drama "¿a ki Jo uprizorijo društva in SSPZ na velikonočno J Id. apr. v Slov. del. dot^ sUglcboki hi pretresljivi in obeh sodelujejo izkufcne m Zato ti rezervirajte vstonj Kot vse kaže, ni enotna U U socialistov in karasniit«, utopija, peč pa obeta ^ dejstvo. Obe internacionali, devrfU, da se val faiizma m drugače ustevii, kot potom t darnega nastopa vsega maH stičnega delavstva. Tretja ternacionala je že aprejela u log druge internacionale u delovanje proti skupnemn vražniku. Manifest komint« poživlja komuniste širom m de delajo roko v roki s sodil Značilno je, da se je to iga -šele po volitvah v Nemčiji. Frank Cm selili na Lyeneftov dem, kjer ee odigravajo romantični prizori dveh zaljubljencey. ¥ harmoniji in s umetniško dovršenostjo so si fentie pri te* e«š-ji spletu lovorike. "Sweetkeert' iz opere "Meytime" sU pela Fr Snyder in Aña Plazar. Mrs. Pla-zar Je nova moč, Id poseduje pri-jeten liričen sopran, ki ga obvladuje tudi v višjih legah. Z vatraJnim treniranjem si ga bo pa še nedvomno ispopolnia. Snyder je pa že naš sUri znanec Njegov tenor je čist in siguren, vendar mu pa višje note delajo nekoliko preglavic. Geo. Werl nam je pa dal is svojih citer div-ne melodije is zelene Stajsrske. • Violinski kvartet štirih mojstrov je igral zelo komplicirano Kreiakrjeve skladbo. Aplavza * enači, da ni doživel, kar znači, da občinstvo še ni zrelo sa klasične stvari. Fantazijo iz neapoljskih noči sU peli Semrova. stvujeU na našem odru. Mrs. Semrov se odlikuje kot attistinja pri "Svobodi." Beethovenov "Menuet" je i-grala selo ljubko ne violino šeet-letna h. Manla. Talent ji je oči vidno prirojen po očetu. Venček nerodnih pesmi je spet Izvajal orkester. "Prav luštno je pomlad" sU peli Ančka Kotar in Jennie Urbančič. Mrs. Kotar se je še pri čikaški "Savi udejetvo-vala kot kvalificiraae eltlatinja, dočim je mrs. Urbenčič nova, mnogoobeUjoča aepranistinja, kljub tremi, ki se je bo pa kma- AuxUiarjica, Springfidí, Uredništvo mom isntí i lu IsnebOa. Obe sto tudi izborni hm in naslov. àbèuti na svo^l koži TnA. kijih dane. dopriJal^ «a bo mdirektno deU-T, P^^rtat h ven RusijT ¡ B^WB^T'eBspseimeat v katií nai, sato ga kot J! podpirajmol ^ Agitirajmo aa aaročaik« Proeveti Sharon, Pa. — Nekateri | vijo, da ima dnevnik Pron pot tisoč naročnikov in se n tega lahko vzdržuje, jaz p« tHw», da moramo ob vsaki i tflti agitirati aa naš list, fc bi veliko število naročnikov. P posvete se učimo in črps izobrazbo. To je potrebno, I ti nestopsti moramo skupa, borbi se delavske pravice, k toke zagotovimo zmago. Poj mo torej ne delo, da dobi I Sveto veliko število naročnf MiehaeJ Loaarifl j ■ r'>,. 1 Petdesetletnica Cleveland, O.—Soc. klub 27 JSZ bo Imel drugo me^ sejo v nedeljo 10. marca in 4 tudi proslavo 50 smrti Karla Merksa v klub« ftneleeth v starem poslu Slov. ser. doma. Kari Marta oče socialistične ideje, kin nes razteza po vsem sveti voril ho Jos. Jauch, ki saa oriael iivijenje in razmeri, I dogajajo ravno tako kakor je oriael Marks že pred 50 Govorila bo tudi Olga Veha* to ae posivajo vsi misdi iz i člani in člaake, ds se vk proslave. Po programu bo I ato zabava in razvedrila h tel—J. Knebel. USTNICA UREDNIŠTVI ki peMjajo KM tajee. v New Yoffke proti igralki. Straussove "Pravljica" je is-l vajal orkester. Uvod Je hil sicer suhoparen, zato je bil pa konec tem lepši Straussovo fantazijo že poznamo Iz drugih skladb. Zdi se pa. da pravljica is dunajskih gozdov vse ostale nad kriljuje. 2vrgoljenje ptičev, skrivnostni šepet dreves, senti-meatelno šušljanje in tragedije zaljubljenih parov itd. tvori nadvse kraano simfonijo. Zs zaključek smo pa čull "Ples kokosovih orehov." Kot še omenjeno, je bil vspo-red mojetersko podan. Nujno pa priporočam vodstvu, da v bodoče feevske točke spremljajo samo violine s klavirjem, ker v nasprotnem slučaju vsled močnih instrumentov ne pride do svoje veljave. Umestna bi bila tudi označba pričetka koncerta na vstopnicah, da se tako isog nemo eventuelni konfuztjl. _ e Sodr. Juduič mora priznati, da je imel vsled svojih opisov Rusi je opravka z dvoje vrste kritikov. Prvi so bili fanatični kom. pristaši, dočim so bili drugi njegovi lastni sodrugi. kf gledajo razvoj Rusije skozi laet-na očala. Svoja objekthme mnenja so med drugimi podali tudi naši člankarji Ana Kraeaa. I. ven ^ontet ln se vse prej kot narod jih vátd rmúk peUiU , h L., Johnstown, Pj poročilo smo vseli li, M . i i* mm— (MadaUees^esl.a«sU Ion mleka, v ostalem pa m * tribudje včasih večje pe «T manjše. Pomožni odbor fi primer v enem dnevii F 14,000 hlebov kruhs. krompirja, 8000 In 110 funtov klobss. Odbor skrbi tudi zsj"^ jenčke in matere as poredn ste!j!. -flUvks sil ne, otiej vedno rodijo," pravijo Ji. Materi novorojen» kompletno opravo zs Simpatije ljudstvo ni stevkerjev, ne pa ki je dseledno ns strsrt i» aij. Ko je prišlo s^11 de spopadov, je en eesep ročal, kot da so *evke* padli polkijo, ^ je ta incident popoIse^J riraL »tavkarji se «nri» bedo smagali. lijonov Yesti iz Jugoslavije j rikalrvi poslanee Janez Brodar. Demonstrantje ao se zbrali in kričali, da Barle ni mogel govoriti. Obenem so na cerkveni zvonik obesili prepovedano slovensko zastavo in zvonili z vsemi ^ "JT^j in spe- ponovi tako, da Barle ni mogiel » okoSci govoriti Nekaj dni kasneje se je W ' - ■ , i . isto dogajalo v Dolu, pri Sv. Trojki (tamošnji ¿upnik je zaradi tega pobegnil iz drla ve), v Prian-skovem, kjer ao hoteli poslanca Mravijeta kar ubiti na shodu-*-višek pa jo bil v Seniurju, kjer je hotel imeti Janko Barle 22. maja ovoj shod kot poslanec. Ta shod so hoteli opocicionalci na vsak način preprečiti. Z dobro organizacijo ao sklicali tisti dan okrog 3000 ljudi v Šenčur. Toda vhod v dvorano, kjer bi imel govoriti Barle, je bil zastražen po orožnikih, ki so s pomočjo nekih «podrepnikov ugotavljali, kdo sme v dvorano na shod. Množica je morala ostati zunaj, skušala Jsnko HTO jr "-""TI p^ je g ¿lo vdreti v dvorano oz. tatih^nikov kik^ub ^^^ govorif;Bar- & m8° Zandannerija, ki,ji je pove- fegSrl Ljubljana, 22. febr. ^driave se vrši ¡«rti 12 slovenskim pn-fie Slovenske ljudske ^dolgoletnim kle^ ^ poslancem Janezi L*C«» 0btoienl * " »delovanja in orga- ¡Si velikih demonstracij v W„in kamniškem okraju poletja, ko so tisočgla-množice razbijale ¿¿vaika Janka Barleta, ngkm fsjmoštra pri Sv. m ¿emer je prišlo do Lfe, i orožniki in do stre-j»nko Barle je namreč Teh d*» BaT* poklicu £i)oe stranke L sicer ni mnogo, s Bar* M ie več let pristaš Puo-te je uradi tega ob na-jtidatorske vlade zavze-i u reiim ter je 1981 pri-¡¿j na povabilo, da je pre-BNto kandidata za narod-fosisnca v okraju Kranj, irilsi je tudi, da mu ne bo-(Uvili nobenega protikan-i g čimer si je zagotovil N "kvolitev," Kolikor jo (IDcev v kranjskem okraju volit, so vsi morali voliti ta, edinega kandidata. Tabli Barle jeseni 1931 res jm." Klerikalni voditelj roiec je bil ie pred voji-cunaj vlade in prešel v, njo, katere zadržanje se j« »ostrilo do borbenosti. Kle-i to na deželi preprečevali poslancev in demonstrira-vuki taki priliki proti re- fhuje je nastopila klerika}-•ricija v kranjski okolici, rfo dobro organizacijo so vsak shod poslanca Bar-Mbili in onemogočili. So- * do Barleta (čeprav je lik ic se je demonstracij zal župnik iz Kranja) se sjevalo tako zelo, da je bil »t v življenjski nevarno-terarpoloženje med ljud-►pzsi je hotelo dati duška kti, ko je slavil dr. Koro-ktnico. Ta jubilej so ho- hrikalci izkoristiti za nar * množicah. Povsod so h klerikalna društva pro-» k po prvi proslavi v ki se je končala z de* Jjimi, je oblast prepo-' ^vse nadaljnje proslave «ve*a jubileja na deželi, n» mnogih krajih so ho-*no prirediti Koroščev* ml ker ni bilo dovolje-»Uicali ljudi vsaj k ma-P° nsši g0 demonstrirali ^"o tadi Shode raznih po- * W *o se zbrale kmečki in preprečile govor- ®Nor, vzklikali proti reži •UdinaMiji, za slovensko ■Paniko republiko, za * «J. Seveda so imeli o-BJJ* r°ke dela, zakaj ''t*ni7,irane množice so * J* bilo krotiti. Pa če 'J*nih krajih iatega o-^'^¡vc-lan, množi-Z±krar d" kraja fn J^^vala. Tako je bik, *ranJ* in MengAa. •tracije m» *e vršile 15. •L k*r »o TrZ1*"*na «ovenija, ♦ Mopila, se je vsulo HM v PoPokb. so ikJLZrj*11 k"*Ue in ^ -len. kravate in Jjeval neki podporočnik, je demonstrante odbila, podporočnik je celo ustrelil v smeri, od koder je priletelo nekaj polen, nakar so rabili orožje tudi orožniki, ki so ustrelili v zrak «ter razgnali množico. Toda množica je shod vendarle preprečila in zvečer je godba z obhodom po Šenčurju proslavila "zmago opoeicije." V Barleta - O poteku razprave bomo še poročali nekoliko več. Za danes naj zapišemo samo, da se glavni obtoženci branijo precej pogumni in mirno ter zelo raoeod-no odgovarjajo na stavljena vprašanja. Vai krivdo zanikajo. In po dosedanjem potetou je soditi, da so se za razpravo dobro pripravili Izpovedi posameznih obtožencev se zelo ujemajo in do važnih protislovij med njimi še ni pnškK ,ui Zanimivo je, da poroča zelo obširno o procesu tudi "Jutro." Najbrž hoče s tem poudariti varnost, ko pa bo inrečena obsodba, ki bo vsekakor mila, bodo oena-nje vali dobroti j ivoat, s katero «postopajo pri nas s temi "tako zelo nevarnimi" opozicionalci, "rušiici države" itd. Prooes se je začel 20. febr., a ker je manjkal obtoženec Grilc, je odredil predsednik, da privedejo GrUca s silo na razpravo, razpravo pa zaradi tega preložil na naslednji dan. Drugi dan sd je začela, postopanje proti Gril-ou pa so izločili. Naslednji dan je Grilc vendarle prišel. Privedli so ga orožniki. Grilc je dejal, da ni imel denarja za potovanje. Vttamii zoper srčna bolezni Odkritje ameriških Raziskovalcev Carterja in Dawryja Angleški delavski razis-■ kovalni zavod Velika delavaka gibanja po raznih državah imajo ustanovljene in organizirane vse mogoče ustanove, s katerimi se njih delovanje lahko izboljša in izpopolni. Ta velika gibanja se zmotreno pripravljajo na svoje velike naloge, ki jih v bodočnosti še čakajo, in imajo poleg do podrobnosti urejenih in izpopolnjenih političnih, strokovnih, kulturnih, gospodarskih (vseh vrst) ženskih, mladinskih, deč-jih in drugih organizacij tudi razne zavode, ki pomagajo pri tem smotrenem delu. Ena takih uatanov so n. pr. delavski raziskovalni zavodi, ki ga je prod dobrim letom dni organizirala n. pr. češkoslovaška socialna demokracija. Podoben zavod imajo že daljšo dobo na Angleškem in ne bo odveč, če si ga po podatkih, ki jih navaja češka delavaka kulturna revija "Delnl-cka Osveta", malo natančnejše ogledamo: Britansko delavsko gibanje, ki ga predstvalja delavska stranka (Labour Party) Ima kot politična organizacija povsem drugačno organizacijsko stavbo kakor jo pa imajo recimo vse kontinentalne socialno demokratične stranke z nekdanje Socialistično stranko Jugoslavije vred. Hrbtenica tega gibanja so strokovne organizacije (Trade Union), ki so direktne članice politične organizacije, in ki odračunavajo stranki prispevke po številu pridruženih jim članov* Iz blagajniškega poročila, kt je bilo predloženo kongresu Labour Party-v oktobru 1931 v Scarbo-' Ameriška raziskovalca Carter in Daury sta odkrila nov vitamin, ki dviga odpornost srca zoper škodilj ive vplive. Pri ekspe- . rimentih z živalmi so zadooto- roughu aledl dg je znM ^ ^ lotnih dohodkov na prispevkih njevalno za obtožence. To pači vi v rastlinah > Tud i ta "o prepo- r- *°tniP*W žan-Cfe hn* ma- 1>a bil* Pre-lértóir?*' r ^ navzlic W, P^i Kap. Lz? Al*ka svoje- w obsuii doma bivši klo- vali najtnanjši dražljaji, kakor zelo lahki strupi ali taki, da so živali brez .tega vitamina dobile silne srčne napade, a injekcija neskočno majhne doze novega vitamina je napade takoj u-stavila. Kar velja za živali, velja «e-veda tudi za ljudi in tako smo dobili v novem vitamin" mogoče najučinkovitejše sredstvo za zatiranje srčnih bolezni. A to še ni vse. Znano-je namreč, da vsebujejo telesni organi in proizvajajo celo vrsto hormonov, ki rabijo istemu namenu kakor novi vitamin samo z bolj specifičnimi funkcijami. Zdi se, kakor da so vsi ti različni hormoni produkti iz enotne snovi in ameriška raziskovalca sta izrazila misel, da je ta izhodna snov baš vitamin, ki sta ga eedaj odkrila. To je silno zanimiva teorija, ki namah -pojasnjuj« čludne sli-čnosti v/delovanju Vitaminov in hormonov in ki postavlja vee dosedanje raziskovalne rezultate o teh snoveh v ¿isto novo Hič. Sedaj začenjamo tudi razumeti, čakaj so odkrili celo vrsto hormonov in med njimi tudi ženski apolni hormon, ki ga niso našli samo v cvetih ln plodih kakor v živalskih spolnih žlezah, temveč calo v premogu in mineralnem olju, «torej v dveh rastlinskih produktih. Kakšen pomen imajo ti hormoni kakor vitamini za rastline same in ali jim neposredno «ploh koristijo, vsekakor pa je žlVal- v letu 1980 v znesku 41,000 fun' tov Šterl. (po tedanji valuti kro< $200,000), delež strokovnih or ganizacij je bil 95,000 funtov šterlingov. Zaradi tega k šle vedno vse težnje konserva tivcev za tem. da bi na zakoniti način odklonili strokovne orgar nizacije od politične stranke in na ta način pripravili stranko ob večino prispevkov, oz. dohodkov. Na strankinih zborih strokovne organizacije di< ni znano lake (nečloveško življenje odvi*-so izpovedale óbreme I no od te zaloge živijenAih año- so rektno zastopane po svojih de legatih. Na predzadnjem stran kinem kongresu 1. 1961 je za stopalo 964 delegatov strankini okrajne organizacije, 888 delegatov strokovne organizacije, 10 razne socialistUne sestavne dele stranke in 4 delegati zadružno gibanje oz. zadružno stranko, ki je delavski etranki pridružena. ¡¡Angleška delavska stranka ima dva delavska preiskovalna zavoda (Beaearoh Department»), ki se specializirata pač po bistvu dela svojih dveh središč. Skupna ustanova obeh sestavnih delov stranke (strokovnih organizacij in politične stranke) je osred. knjižnica, ki ureja, katalogizira in zbira material (gradivo), ki Ji ga nudita obudva raziskovalna zavoda. So to knjige, brošure, časopisi, vladna poročila (domača in tuja), statistike, poročila družb in raznih zasebnih in oficielnlh trgovskih ustanov, poročila strokovnih organizacij, kolek tlvne pogodbe, sploh vse gradi vo, ki se nanaša na delavsko gibanje. Raziskovalni oddelek pa posveča alasti veliko pozornost statietiki. Statistika tvori samostojni oddelek in panogo in tako tudi gradivo o družbah ka-cor tudi aeanaml o trgovinskih interesih Članov parlamenta ln zbernioe lordov (poslanska in zgornje sbprnioe). Na oba raziskovalna oddelka prihaja rasen lastnega tiska in izdanj še do 170 domačih poli-¡ičnih, gospodarskih ln strokovnih listoy in časopisov in 90 tujih listov. Gradivo označeno po raziskovalnih oddelkih pride nato v osrednjo knjižnico in slu-i za informaoijsko in propagandno delo gibanja in kot izvor za študije. Is obeh oddelkov izhajajo neprestano redna Infomacijaka poročila na politične ali strokovne organizacije, ublikacijsko delovanje je ob-irno in znatno. Raziskovalni oddelek političnega gibanja izdaja sa organizacijske potrebe razne priložnostne brošure in etake ter mesečnik (Labour Bulletin) in periodično letno >oročilo (Labour Year Book), d so razen nekaterih delov — vsi izdelani is gradiva raziskovalnega oddelka. Za kakšno delo se gre, je najbolj ras vidno gesel letnega poročila: kapital, dobički, družbe, bančništvo, valuta, državno finančno gospodarstvo, samoupravne finance, trgovina ln Industrija, stanovanja, javno • skrbstvo aa zdravje, šola in poljedelstvo* Stvari pa, ki se tičejo strokovnih organiaacij: kakor masda, socialno skrbstvo, socialna aa-ičita, skrb aa brezposelne itd., so izdelane od raziskovalnega oddelka strokovne oentrale. t, Raziskovalni oddelek organizira tudi šole in konference^ ki bi jih lahko primerjali i običajnimi političnimi, socialistični mi, komunalnimi in pod. šolami. V razdobju 1980411 je izdal raziskovalni oddelek svoj govorniški priročnik v trojni različno prirejeni —- Izdaji za člane samoupravnih korporaclj v angleških grofijah, okrajih in mestih. Druga zelo važna panoga delovanja raziskovalnega oddelka je iniciativno delo in strokovno pripravljznje gradiva sa akcije v parlamentu in v samoupravah, tisku in na j Javnih zborovanjih ter shodify Te naloge izpolnjuje raziskovalni oddelek s >omočJo posebnih posvetovalnih komlaij, ki so Ji stalne ali pa se ustanovijo os. lestavljo po potrebi. V razdobju 1960*1 so delovale tele stalne komisije: poljedelska, kulturna, za fadeve ti spadajo pod notranje mini-eterstvo, za javno ljudsko sdravje in komisija aa znanost In umetnost. Poleg tega so ae uveljavile v tem razdobju posvetovalna komiaija aa finančno gozpodsrstvo, in trgovino sa ribarstvo, prometna komisija ln komisija, ki je pripravila velik elaborat o obdavčevanju nezazidanega zemljišča oi. poljedelsko neizkoriščenega zemljišča. (Zaradi «premembe na vladi je postal vos elaborat — po katerem bi se morala aemlja oeenltl — brezpredmeten, kajti ocenjevanje zemlje je bile postavljeno kot pogoj ln temelj za zakon o obdavčevanju zemljo.) Letno poročilo sa strankin kongres ugotavlja, da je raziskovala! oddelek ali sam ali pa posredovanjem Izbranih komisij na leto predelal B8 važnih vprašanj, ki so bila m tudi v javnem intereeu. Iz računskega poročila, ki posebej navaja tudi tiskovni obračun (Literature Account), je razvidno, da se samo publikacije, ki amo jih omenili zgoraj, stale v 1. 1900 nad 2,000 f, šterlingov in to kakor vidimo nI malo, tadi za tako veliko stranko 1931 In v prvi polovici 1982 ae je raziskovalni zavod posvetil predvsem trem vprašanjem, ia volitve je pripravil agttacljakl material (brošura "Prihranki naroda", "Socialistični cilj"). Za množi nske raaorošitvene manifestacije je pripravil gradivo aa brošuro "Razorožite i" in za predlog stranke sa novellzacijo zakona o brezposelnih podporah, glavno kar ae tiče odstranitve podpornega sistema dobrodelnosti (Means Test), ki ga je u-vedla vlada nacodne koncentracije po padcu funta šterlingov ter je pripravil brošuro "Kako so kaznovani brezposelni". Novo zbornioo je raaiskovalnl zavod obdelal personalno po članih in sioer po trgovskih ln industrijskih interesih posameznih poslancev, katero gradivo Je bilo tUdi v celoti objavljeno v mesečniku "Labour Magazinu". Za Člane samouprav je bil iadan Še drugi priporočnlk. O kakšni obsežnosti stvari se gre, je razvidno li številk tiskovnega oddelka stranke, ki izdaja pripravljeni tiskovni material. Leta 1981 je bilo iadanih 15.000 Izvodov brošur, 76,000 iztisov brošuro "Delavski volilec", 124,-000 istisov "Zapiskov in opomb za govornikew in 86.6 mllionov triintridesetih raznih letakov. Pri izvrševalnem odboru atran-ke (National Executive Oom-mlttee) so bile sestavljena v 1. 1901 štiri komisije (finančna in trgovska, aa reorganizacijo industrije, za samoupravo, in ao* elalno skrbstvo in pa organizacijska komiaija), aa katera delujejo pristojni pododelkl raziskovalnega zavoda (imenovani posvetovalni zbori). ^ . Ov. K. vs hriinaaalilh Prizor ks Pariza, ke ee žan j« plače. Slika kaše a irod kratkim stavkali 10 v ata v ki. Poglejmo si še delo v 1. 1*61 v teh oddelkih. Delo se našeHto nI izpremenilo: zavod je še naprej zbiral ln predeloval statU atično gradivo is domačega in tujega gospodarskega življenja, in to gradivo je bilo uporabljeno sa volitve os. volilno propagando pri parlamentarnih volitvah v oktobra mi, sa parlamentarne predloge In debate In m obsežno letno poročilo (labour Year Book mi), ki angleška Delavaka stranka Izdaja redno kapitol nI Vtfcm m Itarrleburg, Pa. — Pohod tisoč brezposelnih iz rasnih krajev dršavo v glavno mesto J« bila dobra demonstraolja proti mlzerljl. Naleteli pa so na gluha ušesa v državni zbornici, od katere so zahtevali večjo podporo In reorganlzlranje pomožnega sistema ter socialno zakonodajo. Po koridorih državne zbornice je donela zahtevz za "obdavčenje bogatinov in prehranjevanje revnih." Bila pa je nadvse zopernz poslancem starih strank. To so pokazali, ko Je Zbornica zaslišala daputadjo brezposelnih, ki so zzsodll galerijo. Ko Ja šest govornikov orisalo mizernl položaj v rasnih krajih države In ao predložUi zbornici svoje . zahteve. Je predsednik Shannon zaključil zasedanje ln s tem preprečil pravo» zaslišanje. Proti tej akciji sta protestirala socialistična poslanca is Readinga, kakor tudi brespoeet-nl, ampak ni nič pomagale. Glavna sahteva brezposelnih pohodaikov je bila pomoč brezposelnim v gotovini; v ta namen naj bi logislatura apreprttrala sto milijonov, denar pa deMia od bogatinov. Sedaj vlada deli podporo v blagu In s delom pri sačaaaib delih. Sistem pa ne funkcionira sadevoijlvo in Je tudi preveč podvržen politššnlm vplivom. Nadalje so zahtevali odpravo evikcijakega sakona in brsapo-selnostno zavarovanje, sa kar aaj bi prispevali delodajalci in pa država Is dohodninskega davka. _ V NAJ K M M ODDA 2 nadstropna hiša po 6 sob, plin, elektrika In kurjava na gorko vode, na OryetaJ #t. in N. Homen Ave. Za m deklico, plemenitega rodu in odlične rodbine, da ImS dobil mogočne prijatelje ln ponosne aoaode." V soseščini ao iivell trije bratje, vitezi starega rodu. Toda tem bratom ni od dediščine nič več ostalo in «o bili val trije lo,ubu*ni. Svoje življenje ao prebili aamo na turnirjih in na pojedinah, medtem ao Jim pa prodali hiše in gosdove In njihova poeeetva ao prišla na kant Najstarejši teh brstov J? bi) •z Je tako vdovec ln je imel lepo hčerko. In meščan si je mialil, ta deklica, ki je že v rani mladosti izgubila mater in je navezana sa-ma nase, ta deklica bi bila lahko njegovemu alnu akrbna gospodinja. Zatorej je atopil pred viteza in njegove aorodnike ln prijatelje ln proail njene roke za svojega sina. Toda vitez oholč vprašal, ali jo mar bogat, da se upa a tako prošnjo stopiti pred njega. "S poštenim delom aem al pridobil lepo imetje," Je skromno odgovoril meščan in jim jel naštevati, koliko Ima denarja in posestev. "In od vsega tega hočem dati svojemu sinu polovico že adaj. še preden umrem." "Dragi moj," je odgovoril vi-'če ai hočeš kupiti plem stvo, moraš za to plačati vae, kar premoreš. Preekopo je to, kar ponujaš, če naj tvoj sin dobi plemenito gospodično za leno." In njegova brsta sta se porogljivo zaamejala. Povejte mi, kaj aa to zahtevate," je vprašal meMan Vse, kar je tvoje, moraš izročiti avojemu sinu In tako napraviti, de ne boš mogel ne t ne kdorkoli tvojega Imena epet kaj naaaj zahtevati. Ce al aa to pripravljen, aem tudi jat pri prav I jen dati avojo hčerko tvojemu alnu aa Ženo." "Prav, pristanem," je odgo- in so da voril meščan. "Vaša brata vse visokorodne gospode, ki tu zbrani, kličem za pričo, bom vae, kar je moje, izroči svojemu sinu, tako da ne bo nič več moje ln vee njegovo." In ko je atarček vse, kar je Imel, zapisal svojemu sinu, tako da ni imel več pravice do počenega groša, ne do lastne postelje, ki je v njej apal, in bil vae življenje navezan na to kar mu bo sin radovoljno hote dati, tedaj Je vitez prijel avojo hčerko za roko in jo zaročil metfanovlm sinom. U to dni po poroki se Je mladi dvojici rodil ain. Stari oče je živel s njimi. Toda kmalu opazil, kako neepametno je napravil, da je isročll vee svoje imetje in tako postal odvisen od avojegn aina. Toda ljubil svojega otroka ln ni hotel m •Htl naeo. Saj Je bil že dovo star ln beteien, da brez palice še hoditi nI mogel, In tako trinajst let prenašal misel, je avojemu alnu nadleien in ga njegova žena v svojem pono-su pretira, sekaj aa to kratko dobo. ki mu je še uaojena, hotel ločiti od njih. Toda žena je venomer prigovarjala avojemu možu. "Zaradi tvoje ljubezni do inene," mu je rekla, "te prosim, da vendar še svojega očeta odsloviš; saj no ailo, ki je utemeljena v naravi razvoja in tudi moralno. Ali naj delavetvo vrže puško v koruzo in pomoli roke, da ga reakcija oklene? To ne bi bilo prav, to bi bilo izdajatvo človečanatva. Zato smo mednarodni, ne da bi izdajali avojo narodnost, kakor to dela vas kapitalistična reakcija, marveč za to, da čuvamo razvoj, napredek in socialne pravice—vseh narodov. Nerazumljivo nam je zaradi tega, da bi ae moglo med delav stvom porajati drugačno mnenj»; nerazumljivo, če bi hotelo organizirano delavstvo to veliko mednarodno mieijo omalovaževati ali ae ji izneveriti. Dogodki v Italiji ao v velikem delu po-aledica delavskega razcepa. V prav akutnem atadlju ae aedaj nahajata Nemčija in Avatrija. V obeh deželah ae vae delavatvo združuje, da prepreči najhujše. V obeh deželah reflektlra delav atvo na delavako mednarodno pomoč, ki obenem bdi nad dogodki. To ao torej tako važni argu menti za avetovno delavako solidarnost, da bi morali amatrati v delavakih vrstah vsakršno kr šitev mednarodnosti v tem smislu za najhujši zločin nad delav. skim razredom, ker bi ae aicer izolirali tudi od mednarodne politike. —D. P. | hanizmom •Preminjati »oni kot peruti, g re letalo obračati Z ***** «mer, v navati navzgor ali navzdol H¡ celo nazaj. Aparat silno malo prostora a Pristanek. Ako bi vedal, ae vrtijo peruti vom zračnega odpor» Ue in letalo se vrač» ki kakor padalo. Vaa ide. ljivimi perutmi'8poi novi Voithov ladijaki kolesa s prestavljivimj' mi, pri čemer se more tu na mestu obrniti v smer in voziti cel0 , poševno. Novo Rohrbachovo I pri veeh teh prednoitiiT silnost in brzino kakor nja letala, poleg tega je' in pri izdelavi v seriji I nejše nego ta. Tako ni da bo vstal v njem budi dosedanjemu letalskemu ga bo bržkone tudi odrezal aamo polovico." Tedaj je postalo sina sram in je vprašal svojega otroka: "AH nial razumel, kaj sem ti zapovedal r "Sem," je odgovoril deček. 'Toda drugo polovico moram obdržati zaae, da jo bom nekoč tebi dal. "Zakaj prav tako kakor ti mojega deda podiš iz hiše, prav tako bom tudi jaz, če bom delal po tvojem zgledu, nekoč tebe pognal na cesto. Dobro vem, da je bil tudi on bogat ln da je postal aamo iz ljubezni do tebe berač. In ker tudi ti mene, evojega edina sina, nad vse ljubiš, boš tudi ti zaradi mene poetal berač, in tako bo tudi zate prišel čas, da se boš moral zadovoljiti a pol konjske plahte." Tedaj je starčkov sin razumel nauk, ki mu ga je dal njegov otrok. Skesal ae je grdega dejanja, ki ga je hotel storiti, in se jokaje obrnil k avojemu o-četu: "Greh aem hotel storiti, a moj otrok me je pred njim obvaroval. Vrni se nazaj v mojo hUo, oče, Najlepša soba, naj bolj mehka postelja, najboljše vino Iz kleti ln najokusnejše jedi boš imel do konca svojih dni. Mojemu sinu naj ostane prihranjeno, da bi se nad menoj maščeval za krivico, ki sem jo hotel tebi storiti." Mednarodnost JMautva da me | Mednarodnoat ni tako velik greh, kakor to n Ce se delavec aklicuje na mednarodnost, Češ, da ao delavaki aocialno-polltični interesi povsod enaki, ae mu to pogostoma očita kot izdajstvo. Obenem pa vidimo, da je kapitalizem mednaroden, da ao vae cerkve bolj sli manj mednarodne po svojih razmerah ln da ae tudi države Jako mnogo ukvarjajo z med narodno politiko. Ce imajo države, kapitallati (banke, trusti, kartell) ln cerkve mednarodne intereee, ima take Interese tem bolj delavatvo. ker ima sicer le malo ali pa nič družabnih pravic. Načelu namreč, da je delavec v družbi orodje ali stroj, se delavstvo nikakor ne more pridruževati, ker bi se s tem odreklo avoji pravici do ekaiatence in Članstvu človeške družbe. Zato ao mednarodni od noša j i med delavstvom vsega sveta moralno bolj upravičeni, kakor katerikoli drugi mednarodni stiki in sodelovanje. K mednarodnosti pa še danea prav poaebno ailijo razmere. Nezaposlenost, nastop reakcije, Imperialistično hujakanje, ropanje narodnih pravic! To ao me stvari, ki kategorično vele. vajo, de mora delavatvo vsa ta i,, «-i, . _ , ■ * --m«» «""im uviareivo vea xa - t*k mi.*. * „ vidim. * prtprwlltl . „ojo mrtrurod- Lofalo broz propelerja Dr. Rohrbach je znan nemški letalaki strokovnjak in graditelj. V dvajsetih letih, od kar deluje v tej stroki, ao njegova letala v najrazličnejših delih kilometrov in doeegla 30 svetovnih rekordov. Zato je zbudil u-pravičeno senzacijo njegov naj novejši Izum, a katerim je stopil pred kratkim v javnost. Gre za letalo brez propelerja. Na zunaj ae letalo vidi kakor veako drugo letalo, samo da Ima namestu običajnih nosilnih površin tri ozke peruti, ki se vrtijo jo kakor lopate prt parnikih na koleaa. Peruti oz. obe oai, na katerih so montirane, žene motor z brzino, ki ae da poljubno spreminjati. Isto tako ae ds tudi med vrtenjem s krmilnim me- SLOVENSKI ŽENIN! Ce katero veseli možiti se, naj ae javi, jaz sem star 27 let in bi ae rad aeznanil a slovenskim dekletom v. starosti 18 do 26 let, ali z vdovo z enim otrokom. Pišite slovensko ali angleško na naalov: Frank Shaffar, P. O. Box 71, Saint Francia, Wia. (Adv.) idČBMO obratovodjo, ki je strokovno popol noma izvežbanim, ki je bil še več let saposlen na vodilnih poloiajih v proizvodnji kvalitetnih čevljev (Good-year etc.) Posebno Usti, ki se nameravajo vrniti v domovino, naj predloie potrebno laatnoročno pisano ponudbo navedbo evojih zahtevkov in čim več podatkov o doeedanjem zaposlenju, svoja spričevala curriculum vitae, fotografijo ter naj navedejo čim več referenc, posebno is Jugoslavije ter naj ponudbo naslove na Administracijo list» pod snačko "čim prejšnji aaatop," 2667 S. Laarndale A ve., Chi* cago. 111. kentlh BURLEY T( "Od pridelovalca narava« Star Kentucky Btirlej I na, najboljši pridelek aemlje — dozoreli bogati okusen in prijazen-« tiitia] dobrim okusom in vonjem, biti more le s "staranje*." vimo, da še niste okusili okusnejšega in bolj zadoro baka v vašem življenja. | Posebna ponuc PET FUNTOV KADILNEGA TOBAKA $1 bogat, dozorel, starovrstas Naš stari Kentucky Burley ni tovarniški tobak, kot ni jamčen, prost vseh kemikaH gih primesi, ki se navsdno v potvorbi popolnosti, ki ali celo škoduje zdravjp. Poslužujemo se metod kot m pradedje pri. pripravljanji M njihovo uporabo—sledi ojstna stih—ničesar ni kar bi pekle ku ali kvarilo okus. Tiiei» ljev tobaka po vsem ivetn pil njegovi dobroti ob kajenja il nju tega tobaka. Ml ZNIŽAJTE VASE lu J« TROŠKE TOBAKA \ 71 n P* kar odpravi osemnsjst eentev pri davkih—ves izdelovit« prekupčevalcev profit, kar | vas 50% prihranitve ¿e ae krasnih omotov, ne lepik rid kakovost in ta v obilici. DENAR HRANILNA (3 KADBNJE 6 lbs. Poiljtte 1 AU sa dolar hi ŽVEČENJE $1.00 poiljeas pet funtov zavitek. Deasr ako niste popolnoms ladoraD Pet funtov starega Kestd Burley je toliko kot 40 vd vitkov sa kajenje ali ps M l aa švačenje. Pošljite 25 *at« bru aa en posks«! zavitek - milef* < nega - En pod« tek vas gotovo prepriča. INDEPENDENT TOlti GROWERS ASSOOAr McOareBUg. 25c AR ste nsroêsoi J —(Adv.) Troovoto'? Podpirajte TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA T tiskarsko obrt «padajocajj Tiaka vabila za veselico In shode, vizitnioe, ** knjige, koledarje, letake Hi. v alovenskem. hrva« elovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i» dn V0D8TV0 TISKARNE APELIRA NA a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI cud Vsa pojasnila daje tiska»*• Pilite po iafoeaeaeije aa aaslev: {S.N.P. J. PRINTER) 2S57-S9 Ho. ¡ÜL^ . IS .