časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi. /. tečaj. 28. Grud?ia 1848. 26. Otročja zelja. "trok še, rad poslušal, gledal, O j^ rad sim drobne tičice, Na tratice sim rad se vsčdal, Kjer pčle so seničice. Kadar pa tič'ce so zletele Do zlatiga skor sončica, Ter u višavah žvergole"le. Zbudi u men' se želja ta: Ko pao u tico spreberniti Bi mogel jžz po volji se, — In skor veselja konec bili Pri te" je misli hotlo me. — Pač hotel potlej obiskati Bi mdsta celiga sveta Do lune, zvezdic clo letati In do rumen'ga sončica. ( O Bdgec, Bdgec ti prezlati! — Zaprosim zdej in hrepenim — Daj, daj, de morem tio postati Kadar le hočem in želim. In glej, po prošnji kmalo kmalo, Kar kviško šinem, bil sim tič; Besdd mi znano je nre malo Popisali veselja erič. Al — pok t — zadane oh me puša, Pri priči padem, ferfelim, 202 Že hoče zapustit' me duša, Kar se na tratici — zbudim. Oh! — zdilinem zdej — Bogii hod' hvala, De se sanj alo mi je le. — Seničic truma pa pevala, Se zdelo mi, na drevcu je: „Poglej, kak revna je živil, Kak revna stvarje tiči ca l Ne ž61' torej, kar Bog ni dal, Nikomur iz rodu človeškiga. Premodri Bog, tud' modro je Oj modro vstvarll je on vse." J. Navratil. Ter&tvo. (Narodna povest. — Prestavljena iz ilirskiga.) Dva sta hotla teržiti ali kupčevati, pa nista imela s čim. Eden se zmisli: Jez hočem v goro. Tam hočem nabrati maha, pa ga v mestu prodati za volno. Drugi pravi: Jez grem nabrat šišk, pa jih hočem za orehe prodati. Kakor rečeta, storita; ali eden za druziga vedil ni. Ko napolneta vreči, odideta na večer. Tu se na poti sostaneta (srečata). Misleča, de bo eden druziga prevaril (goljufal), hočeta menjati. Ali uni, ki je nosil Šiške, ne da brez pridave, rekoč: Jez teržim z orehi. Ta z maham pa ter-di, de je v vreči volna. Privoljil bi bil v pridavo, pa nima ne krajcerja.' — Pervi reče, de hoče dva, tri dni čakati. Po te pogodbi se razideta. Ali ko pogledata, vidita, de sta oba prevaljena. Tode uni z orehi noče biti prevarjen. Hoče imeti svojo pridavo in mu sporoči. Ter-govec z maham pa noče nič dati. Pove zdej svoji ženi celo stvar ter ji zapove: Berž ko uni še enkrat po pridavo pride, se vležem jez na 203 skolke (pare); ti mi tisi oči, se jokaj in reci,- de sim vmerl. Tako se tudi zgodi. Ker je vmerl, kaj ti bo v sobi; hajdi, ponesimo ga v cerkev. Pri-meta ga dva moža. Odneseta živiga mertve-ca v cerkev. Cerkev je ležala na hribu sred hoste. Neko dobo po noči pridejo tje in postoje tolovaji, de bi se pri svitlobi ognja dobro imeli in denarje razdelili. Odložijo bisage in razger-nejo denarje. Enimu pa se če burke vganjafi. Vzeme luč pa pristopi k mertvecu in obernivsi se k družbi reče: „Koliko velja, de mu berke (berkle) prismodim", in primakne svečo. Ko mertvec vidi, de ni šala (spas), se začne kre-tati, se dvigne in pregovori: Vdarila je ura, de se naj mertvi dvignejo! Ko zaslišijo tolovaji mertv-iga telesa reč, pobegnejo brez ozira vsi do eniga, ter so popustili vse, kar so imeli, bisage in pa denarje. Ko to zapazi tergovec z orehi, ki je za oltarjem čepel, skoči tudi on ter zavpije: „Za njimi!" Ali siromak se vstavi pri pečenih ovnih in belih dvajseticah. Kako so stari Slovenci božič praznovali ? De je bil Božič Slovencam pred keršanstvam mali Bog, l^akor beseda „Božič'c pove, naši brav-ci že vejo. Se povsod se med Slovenci božič, so-sebno pa večer pred božičem (sveti večer) in scer v poglavitni reči enako praznuje. Ta navada se je ohranila gotovo od tistiga časa, ko so Slovenci še krivevBogove molili in praznik Božiča obhajali. Se dandanašna navada Slovencov, božični večer mnogoverstne kruhe na mizo devati, spričuje, 204 de so tudi nekdajni Slovenci Božiču v čast ble-zo kruh darovali. Kaj gotoviga pa od tiste dobe zastran tega v Jiobenih bukvah ne najdem. Kako pa de so Slovenci božič pred 160™,' leti overševali, je zaznamoval takrat naš slavni rojak, grajsak Valvazor, ki je vse navade, šege, cerkve j gradove in vse znamenitnostHtrajnske dežele v štirih velikih bukvah popisal. In v teh bukvah se najde, kakošno navado de so imeli Slovenci na Krajnskim o božiču tačas. — Sveti večer so devali na mizo medene in Orehove potice*), med-nje pa božičnik ali po-pertnik, ki je bil, kakor še dandanašni, z mnogo-verstnimi podobami iz testa, ki nas na Ježuško-vo rojstvo opominjajo, okinčen ali olepšan. Po mestih, tergih, gradovih in farah so hodili, kakor sera ter tje še zdej, sveti večer duhovni v vsako hišo kropit in kadit 5 po vaseh pa so to opravilo, kakor še dandanašni, sami opravljali. Kropili in kadili so tudi Valvazorjeve dobe trikrat, in scer: sveti večer, tisti večer pred novim letam in pred sv. tremi kralji. Od božiča noter d~o sv. treh kraljev so hodili koleduiki pet. Za vse, kar so od ljudi dobili, so kupili Voska. Narejali so iz njega po pol sežnja dolge kitice, ki so jih na bandero obešali. Bandero pa so seboj nosili. Nazadnje so vosek prodali in denarje med seboj razdelili. Ako ste se pa dve ko-ledniški tovaršiji srečale, ste se večidel steple, in močneji je slabji ves vosek otela. — Navratil. Brat in sestrica. (Basen.) Jakec in Marijanca sta bila sama doma. Ja-kec pokliče sestrico: „Pojdi z menoj, hočeva po hi- *) Potica. Ta beseda je izpeljana iz besede „poviti", ker se lesto p o t i je. y nekterih krajih pravijo torej «e zdej, kakor se je nekdaj reklo „p o vi ti ca." 205 ši kaj poiskati in se prav dobro imeti." Marijanca pravi nato: Ce me pelješ v kaki kot, kjer nas nobeden viditi ne zamore. „Nou, reče Jakec, ,,pojva v shrambo, tam je cela skleda sladke smetene, vso bova polizala." — Marijanca: Tam naj bo sosed vidil, ki na dvo-rišu dreva cepi. „Pa pojva v kuhnjo, reče Jakec, „v omari je poln piskric medii; ga bova na kruh namazala in prav z veseljem posladkala.-' Ali Marijanca: Tam naj vidi soseda, ki pri oknu ravno nama nasproti prede. „Pejva tedej pa v klet (kelder) jabelka jest," pravi Jakec, „notrr je tako trna, de naj nobedin viditi ne more. Marijanca: Oj dragi bratec! ali zares misliš, de naj nihče viditi ne zamore? Ne veš nič od o-česa nad nami, ktero zidovje pregleda in tamoto previdi? — Jakec se vstraši in reče: „Prav imaš, ljuba sestrica! Bog naj gotovo vidi, če naj nobedin človek viditi ne more. Zato tudi ne sineva in ne ho-čeva nič hudiga storiti; zdaj se tudi spomnim, kar so uni dan učenik povedali: „Nikjer, nikjer nol)en'ga kraja ni De bi se Bogu skrili mogel ti." A. Praprotnik. Pes v jaslih. (Basen.) Pes je v jaslih ležal, konje lajal, jim zobe kazal, ter jim ni pustil jesti. Kako si vender ne-vošljiv, mu pravi eden zmed njih, de nam še tega ne pripustiš, kar ti jesti nočeš in ne moreš! Temu psu so podobni vsi nevošljivi ali zavid-ni ljudje. Koliko dni zamore človek, koliko dni živina brez jedi prestati ? Bolj ko je človek rejen, bolj ko je živina 206 pitana, delj časa zamore človek, zamore živina brez živeža preživeti. Želodec namreč mast nazaj terja in se od nje redi. JJa tudi moč in pleme pomaga k daljimu življenju. Človek zamore več kot 12 dni ijrez vse jedi živeti, včasi pa še delj. Leta 1809 Sušca mesca se je 7 nesrečnih mornarjev skozi 17 dni na ledenih piošah po J^Urovim jmoiju (Ostsee) gonilo, brez de bi bili kajdruziga vžili kot led. Osemnajsti dan so bili smerti oteti. Nar bolj čuden dokazek pa, kako dolgo de zamore človek brez jedi živeti, imamo nad Francozam po imenu Granier, ki je bil k smerti obsojen. Vmerl je namreč leta 1831 v mestu Tuluzu potem, ko je 63 dni brez vsiga živeža preživel. Od časa do časa je nekaj vode popil in še le 64. dan vmerl. Celi mož, 5 čevljev in en palc velik in poprej močne postave, je potem le 52 funtov tehtal. Ce pa človek ali živina pri pomankanju jedi tudi clo nič pijače ne vživa, še veliko prej pogine. Vse živali sploh pomanjkanje pijače težje prestanejo kot pomankanje živeža, in veliko pred poginejo od žeje kot od lakote. Konji so brez živeža 18 do 27 dni preživeli, psi brez jedi in pijače 25 do 36 dni Nek pitan prasec je po spri-čevanju 160 dni samo od tega živel, de je apno od stene lizal. Žalostna %godba. V nekim mesti na Nemškim so se bili nek-teri divjaki podali divjih zveri ogledovat, ktere je neki ptujec od mesta do mesta vozil. Lastnik teh čudežnih stvari radovedne opomne, da naj ne gre-jo prebliza kobače, v kteri je risa (tigra) imel. Ali neki med gledavci za te besede ne mara, roko v kobačo vtakne, ino začne risa gladiti (božati). Komaj on to stori, se že ris ves razkačen proti njemu požene, ga za roko zgrabi, ino mu skoro vso raz-mesari. Zastonj si ta nesrečen mladenč prizadeva roko iz kobače potegniti. Varhi to viditi priskočijo, 207 se nad razdraženim risom derejo; ali nič ne opravijo. Ris roke ne spusti. Zdaj so primorani železo ožariti, ino ga s tem vkrotiti. Ali neposluhnežu je ne samo roka bila neznano raztergana, temuč tudi spahnjena. Poklican vračnik mu roko poravna ino rane obeže. Mladenč nektere noči od prevelike bolečine ne more spati, ino svoje starše noč ino dan z jokanjom ino kričom nadleguje. Zdravnik ga undan obiše, ali o žalost! ves prestrašen se k starsom oberne ino reče: „K rani s je prisad pridružil; roka se mladenču ima odrezati." Glejte, o-troci! kak veliko nesrečo si človek včasi z nepo-koršino nakoplje! a. strajnšak. Pismice Vedezu. Ljubi, dragi prijatelj kadar od Tebe slišimo in Te brali dobimo, nas vse od veselja spreleti. Koliko lepih poveslic, naukov in kralkočas-nic si nam »e povedal! Nikoli nam dosti lepiga povedati ne moreš. Zmiram veliko veliko veš. Po vsi pravici zaslužiš lepo ime „VedexiC. Ti si zdaj naš nar vedi prijalel, kakoršniga še dozdej nismo imeli. Prav serčno se Ti za vse lepe sostav-ke zahvalimo. — Ter dno obljubimo vse Tvoje napeljevanje k lepimu življenju vbogati in Ti veliko veselja naredili. Za Boga, cesarja, narod in ljubo domovino hočemo vse vse storili. — Bog ti daj srečo, ljubi Vedež! in pa blagoslov Tvojim zvestim prijatlam, ki Te berejo in podpirajo. Zahvala, ki Ti jo pošljemo^ je sicer kratka, pa toliko bolj iz serca. SpreJ7ni jo lepi „Vedexa in nosi vedno novo veselje Tvojim hvaležnim učencam iniičenkam Kamnogoriške šole. Pristavek vredništva. Učenik te šole je rerli domorodec, gospod Andrej Praprotnik, ki je že več lepili sostavkov za Vedeža spisal. Ako je pa učenik za slovčnšino vnet, so 208 gotovo tudi učenci, kakor se tukaj -vidi. — De bi pač drugo lito med učeniki slovenske mladosti nobeniga nemšku-tarja več ne bilo. S m e š n i c a. Nek oče je imel dva prav lena sina. En dan zlezeta v senico na oder. Oče to zvediti, grejo v senico in kličejo: ;.Jakec! kaj delaš na odru?" — Nič. — „Kaj pa Jurček?" — On ini pa pomaga, odgovori Jakec. — (Potlej so pa oče obe"ma z les-kovko pomagali). Nenavadne besede. Sprehajati, šelati se, ne pa "f (špancirati). Svat, ne f fohcetnikD; svatba, svaiovšina ali cenitev, ne j (ohcet). Tergovec, kupčevavec; teržili. kupčevati; ler&lvo, kupčija. Terpinčiti, namesto "j- (jnartratf). Ulj, jčbelni panj; utjnak, čbelnak. Veriga, ne j" Qtetina). Zerkalo ali ogledalo, ne "j" (jšpegef). Žleza, ne \ (šlajm). Zastavica. Kako boš z belo kre*do čenio pisal? •oujga :sio5ibx Slovo Vedeia od bravcov konec leta. Videz za Utas od svojih bravcov slovd vzame. Svest si je, de jim je marsikaj koristniga, Ičpiga in kratkočas-niga povidal. Samd ieli, de bi mladi bravci „pogovor uče-nika % učenci" vsaj še dvakrat prebrali, ker se take reči lahko pozabijo. Kratkocasne reči prebirati, ve on, de vas ni treba opominjati. Bog daj, de bi se drugo leto spet zdravi vidiH- TredniJtvo. Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.