Presveto Marijino srce 5. Veselje in žalost presv. Device. Kaj je naše življenje? Že zadnjič sem mimogrede' : omenil, da se naše življenje primerja vojskovanju. Drugi zopet pravijo: Naše življenje je potovanje proti večnosti, proti našemu pravemu domu. Še drugi primerjajo naše življenje knjigi, češ da so vsi naši dnevi kakor listi, na katere se zapisujejo vse naše misli in želje, vse naše besede in. dela; in ti zapiski bodo odločevali našo večno srečo ali nesrečo. Omenjajo se še druge reči in okoli-ščine, ki se jim primerja človeško življenje. Meni pa se zdi prav posebno pomembna ta-le primera: Naše življenje je vrsta veselih in žalostnih dni, vrsta trpljenjainradosti. To dvoje, žalost in veselje, najbolj vlada naša srca in odločuje naše vedenje. In blagor onemu, ki zna voljno trpeti, pa zna tudi veselje, ta dragoceni dar nebeški, pametno uživati po volji božji. Vsak človek ima svoje vesele in žalostne ure, svoje radostne in tužne trenutke. Pri Mariji pač ni bilo dru- gače; le da je bilo njeno trpljenje, pa tudi njeno veselje tako veliko, da se mu naše niti primerjati ne da. Prvotno je bilo človeku namenjeno le veselje. Bog je človeka ustvaril le za veselje in mu za bivališče pri-pravil vrt radosti — raj ali paradiž, kjer ni bilo zanj naj-manjše bridkosti. Trpljenje je nastalo na zemlji vsled greha. Marija, ki je bila brez vsakega greha, je pač zaslu-žila, da bi bila preživela vse dni v vedni radosti brez vsake bridkosti. Toda Kristus je prevzel naše grehe nase in z njimi tudi kazen za grehe — trpljenje. Marija pa je sodelovala z Jezusom pri odrešenju sveta; zato je tudi z njim trpela, ne zase, marveč za nas. Po tem prebridkem odplačilu smo zopet dobili pravico do veselja. Zato se imenuje Marija »začetek našega veselja«. _ 89 Kar zadeva Marijino žalost in njeno trpljenje, sem poglavitne reči že zadnjič omenjal ter imenoval tudi ono moč, ki premaguje in olajšuje vse trpljenje, namreč juna-ško voljo. Jako poučno in izpodbudno bo pa tudi, če se strmeč oziramo tudi na radosti Marijinega srca. Saj so premnogokrat žarno posvetili milobni žarki rajskega veselja v to brezmadežno svetišče. Njenemu veselju smemo prištevati že obilne t o -1 a ž b e v sredi Ijritkostne žalosti. Znala se je sama to-lažiti, ker je vedela, koliko srečo bc doneslo vesoljnemu svetu Jezusovo in njeno trpljenje, in je pomislila, da je tako volja božja. Pa nepopisno sladko tolažbo je preje-mala tudi naravnost iz nebes od tolažnika Svetega Duha. Ker pozna iz lastiie izkušnje sladkosti tolažbe, nam je postala tako dobrotna -Tolažnica žalostnih«. Poleg obilne ioiažbe je pa še navdajalo njeno srce nmogovrstno v e s e J i e , veselje tako sveto in veJiko, kakršnega še ni občuiilo nobeno človeško srce, ker ga ni vrcdno, pn tudi ne zrnožno. Sv. Cerkev opozarja posebe na sedem izredno velikih radosti v Marijinem življenju. Prvo veliko veselje je bilo za Marijo oznanjenje angela Gabriela, ono veseio sporočilo iz nebes, da pride Zveličar na svet in da bo ona njegova Mati. Kako zelo je bilo oveseljeno Marijino srce ob tem za vesoljni svet in vse čase tako važncm dogodku, nam je sama razodela v svoji veličastni pesmi »Magnifikat«, ko je navdušeno zapela: »M o j duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju... ker mi je velike reči storil on, ki je mogočen in sveto njegovo imc« Druga velika radost je bila za Marijo ob rojstvu Jezusovem. — Nebo se je veselilo in poslalo svoje an-gele, da so oznanjali svetu veselje in pevali slavo Bogu ter častitali ljudem na zemlji, ki so dobre volje. In če se veseli nebo in zemlja božjega Deteta in njegove presrečne Matere, kako da bi ona sama ne bila nad vse vesela! Tretje veliko veselje za Marijo je bil p r i h o d sv. treh Kraljev: njih spoštljivo počeščenje, njih pripovedovanje o čudežni zvezdi, njih pomembni drago-ceni darovi, s katerimi so hoteli počastiti novorojeno Dete kot kralja in včlovečenega Boga — vse, vse je mo-ralo globoko ganiti in z veseJjem napolniti Marijino srce, 90 ko je videla, da ti častitljivi možje iz daljnih pagaoskih krajev isto vedo in verujejo kot ona ter molijo njeno Dete kot Stvarnika nebes in zetnlje. Četrto veliko veselje, ki je navdajalo Marijino srce, je bilo Jezusovo častitljivo vstajenje. Sveto pismo nam sicer tega ne pove, a ustno izročilo trdi za gotovo, de se je od mrtvih vstali Jezus, ves izpremenjen in častitljiv, najprej prikazal svoji Materi: Oj, ta izpre-memba, ta ganljivi prehod iz največje žalosti do tolike radosti! Kako globoko si jo čutilo, presveto srce! Saj se še naro navadnim ljudem solze veselja utrinjajo, ko ob-hajamo veliko soboto vstajenje Gospodovo. In vsako leto spominjamo še Mater božjo na njeno radost prve Velike noči: »Veseli se, Devica Marija, aleluja, ker je Gospod res vstal, aleluja!« Peto veliko veselje Marijino je povzročil v n e b o -hod Gospodov. Kralj nebes in zetnlje — njen pre-ljubi Sin — je ta dan slovesno obhajal svoje zmagoslavje. Množice angelov mu hite nasproti in duše pravičnih iz predpekla ga veselo spremljajo; Marija pa misli tudi na vse one iz prihodnjih časov, katerim gre njen Jezus pri-pravit bivalšče v rajskih višavah. Kolika radost, ko gleda veličastvo svojega Sina in srečo svetnikov — svojih otrok! Šesto veliko veselje Marijinega srca: prihod S v. D u h a. Sveti Duh je Bog ljubezni, tolažbe in ve-selja. Gotovo je bila Marija še v veliko večji meri de-ležna njegovih oveseljujočih milosti nego apostoli. Ta dan je pa bil tudi začetek sv. Cerkve: očitno so se začeli kazati sadovi Kristusovega zasluženja, odprli so se ne-usahljivi studenci božjih dobrot v največjo radost nebeške Kraljice. Zadn}e največje Marijino veselje pa je iv j c n o v n e b o v z e t j e. Če je že za navadnega svetnika ne-beška radost nepopisno velika, kakor priča sv. apostol Pavel : »Nobeno oko ni videlo . . .«, kolilio je šele moralo biti veselje Marijino, ko je bila z dušo in telesom vzpre-jeta v nebcsa ter povikšana nad vse angele in svetnike, da se raduje v bližini svojega Sina vekomaj — »vtopljena v radosti neskončno morje.« Ako natančneje premišljujete Marijino življenje, boste še sami zasledili marsikatero radost njenega pre- svetega srca. Ko je n. pr. Jezusa po tridnevnem bridkem iskanju našla v templju med učeniki, ko ga je v teku 30 let opazovala pri molitvi, pri delu, pri razvedrilu, po-slušala njegove modre pogovore, čutila njegovo po-strežbo, njegovo sinovsko ljubezen in hvaležnost itd. Hvalimo in poveličujmo nebeško Kraljico v njeni sreči in slavi, pa prizadevajmo si, da jo borno zvesto po-snemali zlasti v teh dveh rečeh: v trpljenju in v veselju. Saj modro živeti se pač pravi: junaško trpeti, pa pametno se veseliti.