Spillmannove povesti ILzv


Zgodovinska povest 
iz japonskih misijonov 

Spisal J.Spllllnattn Iz dr.). 
~P;~~ Prevel KS Z. ~ v 00 


Spillmannove povesti . 

IX. zvezek. 
Kraljica] nečak.


Zgodovinska povest
iz japonskih misijonov .


Spisal Jožef Spillman n
iz dr. J.
Prevél K. Z.


[Zg' 

Založila 

nKatoliška Bukvarna u v Ljubljani. 

Tisk ',Kat . tisk . društva « v Postojni . 
1906. 


EM _


Najbolj na jugu od štirih velikih japonski h 
otokov Idi otok Kiusiu ; ko je stopil sv. Frančišek Ksave/V s svojimi sobrati prvič na japonska 

# tla, se je imenoval ta otok "(rimo ali Simo. Velik 
je skoraj toliko kakor Svica in šteje dandane s 
okoli pet milijonov prebivavcev. Koliko prebivavcev je štel v drugi polovici šestnajstega stoletja, 
tj namreč tedaj, ko se godi naša povest, se ne 
da natančno dognati. Le toliko je še jasno iz 
poročil starih misUonarjev, da so ljudje že tedaj 
obdelovali po~e kakor dandanes in da je bilo ž e 
tedaj mnogo sel, vasi, manjših in večjih mes t 
.kakor pri nas v Evropi. 

Šimo se je delil v sedem kneževin. Skoraj 
/zajobsežna in najbogatejša od teh je bila 

*narji zovjo te fevdne podložnike iz šestnajstega stole& po pravici tako, ker so bili skoraj 
popolnoma neodvisni od japonskega cesarja — 
si je osvojil razuntega še velike kose sosednih 
pokrajin tako, da je obsegalo njegovo kraljestvo 

vso vzhodno polovico otoka. 

Ta mogočen knez je bil oni Sivan, ki je 
poklical sv . Frančiška .~ksaverija v glavno mesto 
Etina], kjer je goreči apostol japonske l . 1551. 


tako sijajno odbil vse napade malikovavcev prot i 
Kristusovemu nauku. Mladi kralj je takrat sicer 
slovesno priznal svetniku, da je zmagal s svojim 
naukom, kar je seve bonce') tako ujezilo, da so 

klicali nanj maščevanje bogov ; toda do tega ga 
pa svetnik ni mogel pripraviti, da bi sprejel Kristusov nauk in se dal krstiti, dasi ga je prigovarjal k temu na vse načine. Kralj se je bal za 
svoje zemsko kraljestvo in se ni hotel ukloniti 
Kristusu. Obljubil pa je sv. Frančišku, ko je ta 
zapuščal 20. novembra 1551, l. Japonsko, da bo 
ščitil vse oznanjevavce in spoznavavce krščansk e 
vere. 

Cetrt stoletja je že minulo od tedaj. Sivan 
je zvesto držal svojo obljubo in je ščitil kris&ne„ 

ki so se množili od dne do dne, dasi je sam 

ostal še pogan. Tedaj pa nastopUo dogodki, k i 

bunški dvor jako vzburijo in slednjič povzroče 

zmago milosti nad zakrknjenim srcem starega 

kraja. In to hočemo napisati v naslednjih vrsti

cah kakor povzamemo iz starih misUonskih poroéil. 2) 

Bonci se zovejo duhovniki malika Foja . 

2 

Glej: Charlevoix, Histoire ete, du Japon. Vol. V 


l. Slepec ir~ njegov vodnik. 
Kralj Sivan je bival najraje na svojem gradu 
Uzuki, oddaljenem nekaj ur od glavnega mest a 
Funaja. Bil je to najlepši kraj, kar jih je bilo 
v njegovem kraljestvu težko bi bilo dobiti 
na svetu krasnejše lege za kraljev grad . Na jugu , 
zapadu in severu se vije dolgo pogorje, ki s e 
razteza po otoku Simo . Najvišja gora je 1500 m 
visoki Azojama na jugozapadu . Pokrivajo jo 
temni gozdovi in ob njenem vznožju je mnogo 
obdelanega sveta . Po dolinah, ki jih dela pogorje , 

tečejo potoki in potočki, ki se zlivajo tupatam 
v umetna jezera, da namakajo široka rižev a 
polja; med sadnim drevjem se pa skrivajo posamezno ali po več skupaj s slamo pokrite hiše 
kmetovavcev. 

Okolu kraljevega gradu je nastalo tekom 
par let novo mesto s širokimi cestami in trgi 
in je segalo do morskega obrežja . Razgled n a 
morje pa je bil še mnogo lepši nego na suho. 
Kakor temnomodro zrcalo se je svetil krasn i 
uzuški zaliv, obdan od leve in desne od predgorij. Brez števila malih in velikih čeri in otoko v 
se je dvigalo iz valov in daleč na obzorju si 
že spoznal pri lepem vremenu otok Sikoku, ki 


ga loči na tem mestu deset ur široka nbunšk a 
cesta m od Kiusiu-a. 

Bilo je meseca marca 1 . 1576. V zalivu j e 

mrgolelo vse polno malih ladij in čolničev, n a 
bregu pa je stala radovedna množica in gledala, 
kako se ukrcavajo vojaki. Solnčni žarki so se 
odbivali na zakrivljenih sulicah hrabrih junako v 
in na svetlih čeladah njihovih poveljnikov . Slišalo 
se je le surovo ukazovanje in vpitje mornarjev , 
ki so odvezavali ladje in čolne ter kričali venomer : 
nMizu-no-trami ! Mizu-no-kami! « 1 ) 

Nekoliko korakov proč od množice gledavcev 
je sedel v senci prastare grčave ciprese, katera 
je raztezala svoje zelene veje še v kraljev vrt , 
priprosto napravljen starček. Iz svojega sedeža 
bi videl lahko tja črez množico morski zaliv i n 
ladje, ki so bile v zalivu, in tudi pot, ki j e 
vodila od obrežja proti gradu — toda starče k 
se ni mogel veseliti tega lepega razgleda, bi l 
je slep; deček, njegov vodnik, je pa zrl s svoji m 
bistrim očesom veselo na ves prizor, ki se m u 
je nudil na obrežju . 

Ko so začeli mornarji klicati morskega 
boga na pomoč, reče slepcu : 

,,Ali slišite, oče, kako kriče k Mizu-nokarniju? Saj ne smejo tega klicati, ker se je da l 
njihov kralj včeraj krstiti, ali ne ? 

,,Tozanski kralj je res od včeraj kristjan, u 
odvrne slepec, „in jaz upam, da bo delal čast 
svojemu imenu Pavel . Toda s tem pa še nis o 

I ) Ime morskega boga . 


njegovi podaniki kristjani in težko jih bo mogel 
prisiliti, da se bodo odpovedali svojim malikom . 
Sploh pa vojaki še njegovi podaniki niso ; poslal 
mu jih je naš kralj Sivan, da si bo mogel kot 

njegov svak z njihovo pomočjo osvojiti svoj e 
kraljestvo, iz katerega ga je pregnal nezvesti 
Jozagami. Ti moraš moliti, moj ljubi Franc, da 
vrne Bog kraljestvo temu knezu, ki se je da l 
prvi krstiti; to bo potem velika zmaga Kristusovega nauka . ,, 

',Prav lepo bom molil zato, oee, ,, reče 
deček . ',Toda še bolj bom molil zato, da s e 
dá naš kralj krstiti, ki že dobro pozna resnice 
naše vere in se je že zdavnaj prepričal, kako 
se lažejo bonci . Svojemu sinu, našemu dobrem u 
kraljeviču, je dovolil, da se je dal krstiti; svojemu 
krščanskemu nečaku, izgnanemu tozanskem u 
kralju, pošilja svoje vojake ; o. Kabral in drug i 
duhovniki so njegovi prijatelji — to vse so 
znaki, ki kažejo, da ne bo dolgo vstrajal v svoj i 
neveri « . 

zabi, moj sin, da je vera milost božja, . 
odvrne resno slepec. ',Bojim se skoraj, da je 
Sivan zavrgel to milost za vedno . Jaz sem bi l 

tedaj pričujoč, ko je stopil veliki božji poslane c 
po zmagi nad bonci k mlademu kralju in ga 
nagovarjal, naj sledi milosti, ki trka tako močn o 
na njegovo srce . Saj ti je znano, kako je klica l 
Odrešenik Jeruzalemu : n',Da bi tudi ti spoznalo , 
kar ti je v zveličanje, in zlasti ta svoj dan . ,, « 
Jeruzalem pa dneva milosti ni porabil in je bil 
razdejan ; kaj lahko se zgodi tudi s Sivanom 


tako. Vendar nekaj upanja še imam: držal je 
svojo besedo, ki jo je dal svetniku pri slovesu , 
zvesto in nam v teh 25 . letih nikoli ni odrekel 

svoje pomoči. n 

»In vedno občuje prijazno z misijonarji i n 
jim je sezidal lepo hišo in jim dal krasen vr t 
ter nam dovolil, da smo zgradili svojo cerkev, n 
reče Franc. ',Kralj bi bil že zdavnaj kristjan , 
če ne bi bilo te hudobne kraljice! 

„Franc !« ga posvari slepec .
»Mar ni kraljica res hudobna? « ugovarj a


deček. „Ali ne sovraži kristjanov? Ce bi le 
mogla, bi nas vse zapodila, dobre očete i n 
cerkev pa zažgala. Ne hudujte se oče, kar vam 
sedaj povem. Odkar nam je povedal o. Monti 
zgodbo o jezabeli, odtedaj jo zovemo mi dečk i 
vedno hudobno jezabelo. Pri blagem Sikator u 
nas je gotovo tudi očrnila, ker je šel včerajtako prevzetno mimo nas, ko nas je prej vedn o 
prijazno pozdravil. — Ali slišite oče, kako piskajo piščalke na velikih ladjah? Sedaj so razvil i 
veliko svetlo modro zastavo . Ako prav vidim , 
je na njej zapisano z velikanskimi črkami ,Kisju -
Sosin”) — ti tepci! In sedaj razvijajo bel o 
zastavo z napisom ,Tajraka'.') Zakaj pač delaj o 
tako, saj gredo vendar v boj? « 

',Vodnega boga prosijo, da bi se mirn o 
vozili,. reče slepec. ,t Sedaj bodo naredili na 
admiralovi ladji žrtvenik, ga odičili z zelenjem 

l) Vodni prabog. 
2) Mir . 


in položili nanj kruha in ribe, riža in sakija . i) 
Skoraj gotovo bodo zahtevali tudi od kralja , 
naj se udeleži te daritve, in on bo moral teda j 

pokazati svojo zvestobo, ki jo je obljubil včera j 
pri sv.,krstu . 

nZe gredo, že gredo! . začne kričati deček, 
,,pravkar korakajo skozi vrata. Kako se blišči 
orožje v solnčnih žarkih! Kralj Pavel stopa 
poleg našega kralja, za njima koraka kraljevič 
Sebastijan s kraljičinim nečakom. Sedaj se je 
obrnil kralj Pavel na vašo stran ; križec, zlati 
križec se blišči na njegovi čeladi — oče, da b i 
mogli videti! Že prihajajo bližje ; pokleknite ! 
vse kleči, kjer korakajo mimo . « 

Poganski ili krščanski knez. 

Kraljevi sprevod se je bližal z velikim sijajem. Spredaj sta korakala dva dvorna uradnika , 
ki sta imela kot znak svojega dostojanstva vsa k 

dolgo pozlačeno palico. Pred njima se je umikal a 
množica prostovoljno v stran in jima delala tako 

oko pot ter padala po tamošnji šegi spoštljivo 
na tla, goposki so se pa le bolj globoko pri 
klanjali. Tema dvornima uradnikoma so sledil i 
sluge po dva in po dva skupaj, ki so nosili n a 

visokih drogih bučam podobne papirnate svetiljke in pozlačene pahljače . Za temi so šli 
dvorni godci s svojimi kotli, rogovi, piščalkam i 

l) Rižovo žganje. 


drugi 
m napravili neko divjo njim lastno godbo . Godce m 

so zopet sledili služabniki s pahljačami, sulicami , 
loki in tuli, potem nižji plemiči, ki so nosil i 
po dva meča opasana, in za temi višji dvorn i 
plemiči v dragocenih svilnatih oblačilih ter slednjič 
kralja sama s četo svoje telesne straže. Ko je 
prišel sprevod k obrežju, vstopita le oba kralj a 
s kraljevičem Sebastijanom in Sikatoro v čolnič, 
ki je bil okrašen z raznobarvnimi banderci, d a 
se prepeljejo na krov admiralove') ladje . 

Admiralova ladja je bila zelo velika in 
okorna . Odičena je bila z raznimi banderci i n 
zastavicami in na krovu je bil žrtvenik, okrog katerega so stali vojaški poveljniki — kakor je 
pravil slepec svojemu mlademu vodniku. V njihovo 
sredo stopi kralj Sivan s svojim spremstvom . 

Sivan je bil zrastel mož in se je vedel zel o 

častitljivo. Na lahno osivele brke in nekoliko 
obledeli lasje so pričali, da je že prekorači l 
moško dobo, toda njegove oči in njegova ponosna 
hoja so izdajale, da je njegov duh še vedn o 
čil in krepak. Vprašujoče se ozre na svojega 

svaka in ko vidi njegovo nevoljo radi žrtvenika , 

se nalahno zaničljivo nasmehne in reče glasno : 
,,Moj tozanski brat! kakor vidiš, se nisi obrni l 
zastonj na naš dvor in nas prosil pomoči. Radi 
tvoje soproge, moje sestre, in radi tebe sem ti 
poslal te ladje in te vojake, da si ž njimi osvobodiš svoje kraljestvo in svoj prestol, ki ti ga 

l) Pomorski poveljnik. 


1


je vzel nezvesti Jozagarni. Poslušajte, moji vojaki 
moj kraljevi brat je od danes naprej vaš poveljnik; zaukazujem vam, da mu osvobodite 

njegovo očetnjavo. Zin-Mu, veliki junak, Hazi-man, mogočni bojni bog, in vsi bogovi i n 
dobri duhovi naj bodo z vašimi prapori! . 

Z glasnim krikom mu pritrjujejo vojaki in 
rožljajo z orožjem . 

In Sivan nadaljuje : ',Sedaj pa darujmo 
morskemu bogu po šegi naših očetov, predn o 
odjadramo ! a 

Takoj stopita dva po glavi gladko obrit a 
bonca pred kralja in jima ponudita na velike m 
krožniku kruha, ri14, riža in sakija . Sivan vzam e 
te dari in jih položi pred malika . Tozanski 

knez pa pahne krožnik proč od sebe in reče : 
',jej in pij ti sam, starec! Tvoj malik tu ne b o 
nikdar tega storil . « Potem reče še Sivanu : ',To 
skrb bi si lahko prihranili, brat; saj veste, da 
sem kristjan in da sem se odpovedal vsem u 
vašemu malikovavstvu. ,, 

Vsi okolustoječi začno glasno godrnjati , 
bone pa pogleda jezno na kralja in reče : ',Tvoje 
kraljestvo ne bo obstalo! Kakor si ti zapustil 
naše bogove, tako bo tebe zapustilo tvoje ljudstvo ! a 

'' Mir! « ukaže Sivan . ',Premislite si dobro, 
brat. Mislite si, kar si hočete o Mizu-no-kamij u 
in drugih bogovih, toda previdnost vam svetuje , 
da saj javno ne ravnate proti starodavnim šegam . 
Ako nočete darovati bogovom v svojem imenu , 
darujte saj v imenu svojih vojakov, ki še verujej o 
v moč naših bogov . . 


12 — 

'' jaz ne smem tega storiti, četudi niti ped i 
zemlje svojih očetov ne dobim več nazaj, u od 
vrne krščanski knez z odločnostjo . 

',Nebeška krona bo tem gotovejše v večnosti 
tvoje plačilo, Pavel, u reče kraljevič Sebastijan , 
ki je sledil temu nastopu z največjo pazljivostjo ; 
nato prime tozanskega kneza za roko in dostavi : 
',Prav prisrčno se ti zahvaljujem za prelepi zgled , 
ki si rni ga dal -ravnokar. Tudi jaz se rad 
odpovem zemeljski kroni, da dobim le nebeško 
krono . ',Oče, ,, reče še proti Sivanu obrnjen, 
',vi ste darovali in s tem naj bodo zadovoljn i 
vaši vojaki. « 

',Toda mi nismo s tem zadovoljni, ,, zakliče 
bone. ',Naši bogovi sovražijo tega tujega boga, 
ki hoče podjarmiti naš lepi otok oznanjevavce m 
svojega zakona. Kdor je Japonec in ljubi prostos t 
svoje domovine, ta preklinja njega in njegov e 
spoznavavce in ostane zvest starim bogovom, 
ki so našo lepo Japonsko do sedaj še vedn o 
ščitili. Tozanski knez, ne pričakujte, da va m 
ostanemo zvesti, ako postanete vi nezvesti bogovom! Zadnjikrat vam rečem, darujte naši m 
bogovom !, ‘ 

',Jaz sem vedno pripravljen iti v boj zope r 
vsakega sovražnika svoje domovine in preliti kri 
za prostost Japonske, « odvrne knez ; ',toda v 

resnici srečna in prosta bo japonska šele tedaj , 
ko ne bodo več ječali njeni prebivavci v velik i 
zmoti, v katero ste jih spravili ti in ves tvoj 
zarod, ampak ko bo nanje sijalo solnce resnice 
in milosti, ki more edino prinesti pravi blagor. « 


— 13 
',Dovolj besedi ! a prekine Sivan gorečega 
novoizpreobrnjenca . ,,Ako bi ne vedel, da st e 
pristen Japonec tudi vkljub veri v novega boga„ 
ki nam ga oznanjujejo beli možje iz zapada , 
gotovo vam ne bi poslal svojih hrabrih vojakov. 
Mislil sem, da ste pametnejši, toda takoj v začetku svojega podjetja si nakopljete nevoljo teh 
pobožnih mož in hrabrih vojakov na glavo i n 
to samo radi te ceremonije. Kljub temu bodo 
šli vojaki z vami v boj za vaše pravice; svojo 
obljubo morate pa držati, da ne boste nikomu r 
svojih podanikov usiljevali nove vere . Vsak naj 
po svojem prepričanju moli ali Kamija ali Budo i > 
ali Kristusa, kakor je običajno v novem kraljestvu. Ako pa zvem, da ste s silo razrušili kak 
tempel ali samostan boncev, postane takoj ist i 
dan tozansko kraljestvo, ki ga vam osvobod e 
moji vojaki, moje in nečak moje soproge, plemeniti Sikatora, je dobi v oskrbo. Sedaj pa 

daruj ti, Sikatora, temu bogu ! « 

Nagovorjeni, v katerega se obrnejo oči vse h 
navzočih, je vitke, mladeniške postave ; ravnokar 
je postal mladenič. Kdor se je ozrl v njegov o 
prijazno obličje, ga je moral vzljubiti . Priklonivši 
se reče : ',Vedno si mi bil dober, kralj, in odka r 
sem otrok Sikatondorov, me smatraš ti za svojega 
vnuka. Nikdar pa naj ne bom deležen milosti , 
ki mi jo sedaj obljubuješ. Tozansko kraljestvo 
je last kralja Pavla, dasi je kristjan. — Glede 
daritve pa, ki naj jo prinesem morskemu bogu , 

l) Indijski bog. 


14 —


vedi, da je marsikaj omajalo vero v naše bogove, 
kar sem videl in slišal na tvojem dvoru. Do 
sedaj še nisem na jasnem. Ako pa spoznam, da 
je tuja vera prava, bom ravnal tako, kakor st a 
ravnala ta dva kneza, tvoj mlajši sin in tvo j 

-nečak. Do tedaj bom sledil tvojemu zgledu , 
kralj, in bom daroval po šegi predpisano darite v 
Mizu-no-kamiju. « 

Sikatora je govoril te besede s tako od

ločnostjo, da se ozrejo nanj vsi z velikim začudenjem. Sivanu se to jako dopade in v svoje m 
srcu sklene, da ga porabi za izvršitev svoji h 
dalekosežnih političnih namenov . 

Komaj konča deček svojo daritev, že s e 
jako mrzlo poslovi kralj od tozanskega kneza i n 
zapusti s svojim sinom in Sikatoro admiralovo 
ladjo ter se vrne v svoj grad. Mornarji pa 
razpnó jadra in brodovje krščanskega kneza i n 
njegovih poganskih vojakov se začne počasi pornikati iz lepega uzuškega zaliva proti nasprotnemu tozanskemu obrežju . 

3 Princ ia paž . 

Sikatora je zrl dolgo za odhajajočim brodovjem iz kraljevega parka (ali vrta), dokler 
rnu ni izginilo izpred oči. Solnce je že skorajzašlo za gorami . Še enkrat se ozre mladenič na 
tiho morje in na krasno pokrajino, potem s e 
pa napoti nazaj v grad. Resno si še enkrat predoči v mislih ves dogodek na krovu admiralove 


15 —


ladje in koraka zamišljeno po lepo s pesko m 

posuti poti mimo cvetočih kamelij, kar mu zastavi 
pot kraljičin paž . 

,Kraljevič,(' začne deček in se globoko pri 
kloni, ',iščejo vas. Moja gospa, kraljica, žel i 
govoriti z vami. S kraljičinimi je v novem kijosku ob osidorskem jezeru . ti 

',Pelji me tja! « odvrne Sikatora . ',Vedno 
se še včasih izgubim v zamotanih potih tega velikega vrta. Osidorsko jezero leži v dolini onkraj 
gradu ne daleč od gaja boncev? Menim, d a 
je kake pol ure do tja!' ' 

'jaz vas dovedem tja v četrt ure ; park 
mi je dobro znan, dasi je velik, kakor jih imaj o 
sploh mogočni knezi. 

In dečka gresta tiho po neki stranski poti , 
po kateri prideta v prijazno dolinico : bister potoček šumlja po skalovju . Sikatoro razveseli zel o 
ta slikovit kraj ; Japonci namreč ljubijo krajevn o 
lepoto nad vse in delajo po svojih vrtovih umetn e 
hribčke in dolinice, skalovje in jamice, gozdiče 
in potočke, da se v njih razveseljujejo. Tega 
dela parka Sikatora še ni videl ; zatorej sklene 
takoj, da pride še večkrat v ta gaj . Mirnejšega 
prostorčka kot ob robu tega potočka si ni moge l 
misliti in ta mir se mu zdi tem prijetnejši, ke r 
je tako blizu gradu in šuma dvornega življenja. 

' ,Dolinica je kot ustvarjena za kako puščavo, " 
opomni Sikatora svojemu spremljevavcu . 

' ,Saj to je bila dolgo časa, « odvrne paž. ' ,Al i 
vidite tam v vejevju one prastare velikanske 
tise majhno hišico? Tam je stanoval do lan


— 16
skega leta stari Jeja. Vsak dan je spustil vrvico 

doli in učenec boncev je privezal nanjo posodico z rižem ; to je bila vsa hrana čudnega spokornika. Drevesa baje veliko, veliko let ni zapustil vsled neke obljube, dane Kvanonu, ki g a 
molijo budovi učitelji kot gospodarja ozračja . 
Iz svojega gnezda je lahko videl črez dreves a 
in pečine tempelj svojega mfflika, do katereg a 
kmalu dospeva. " 

In v istini se je videla med temnozelenimi 
vejami tise skrita mala, iz bambusa) narejen a 

utica, ki je le za največjo silo služila človek u 
za prebivališče . Sikatora zmaje z glavo pri pogledu na to čudno celico in vpraša svojega 
spremljevavca : 

„Ali stanuje še kdo tu notri? ”
',Ne", odgovori paž. „Stari jeja je bil zadnj i


budistovski puščavnik, ki je bival na tem drevesu . 
Odkar je pa on umrl, je tisa prekleta; tako saj 
trdijo bonci, ki so prej vedno nekaj sanjarili o 
tem, da jo je zasadil nek bog. Stari spokorni k 
je namreč umrl kot kristjan. « 

',Kot kristjan!” zakliče začudeni kraljevič. 
',Tudi ti si kristjan?" vpraša paža. 

„Da, sem, gospod in tudi moji ranjki starš i 

so bili že krščeni. Zato so me krstili kot 
otroka in mi dali pri krstu prelepo ime Stefan , 

t. j. venec. ” 
''Cudno, da se razširja ta tuja vera tako 

močno! No, zate se ne čudim, da si kristjan, 

l) Neke vrste trst, ki se nahaja v Indiji . 


— 17 —


pač pa za starega puščavnika, kako je to mogoče, 
ko je služil vendar skoraj vse svoje življenj e 

Budi ? u 

,,Božja milost in usmiljenje sta neskončna . 
Mogoče ga je ravno to, da se je tako strogo 
pokoril — storil je to najbrže v dobri veri -
dovedlo do spoznanja resnice . Kdor odkritosrčn o 
in ponižno išče, pride do vere v pravega Boga; 
Bog mu pošlje preje angela, kakor pravijo naš i 
duhovniki, nego bi pustil, da bi se pogubil . Način 
njegovega izpreobrnenja je sploh jako čuden. 
Tu živi nek slep starec, ime mu je Tobija, k i 
je bil nekdaj znamenit učitelj v Funajskem samo 
stanu boncev.0 — 

,,Jaz mislim, da ga poznam . Ali ga ne vod i 

nek lep deček, ki ga kliče slepec s tujim imeno m 
Franc ? 

'je že pravi ; to je njegov nečak in se imenuje tako iz spoštovanja do velikega blagovestnika , 
ki je prinesel pred 25 leti Kristusov nauk naš i 
Japonski . Tobija je bil pri onem velikem raz 
govoru, katerega je imel Frančišek Ksaverij pet 
dni z najučenejšimi bonci pred našim kraljem 
Sivanom in je zmagovito branil resnico krščanske 
religije. Da, Tobija se je sam udeležil tega razgovora in je dajal svetemu tujcu najtežje ugovore proti krščanstvu, o katerih je pozneje večkrat 
trdil, da mu jih je navdihnil sam hudoben duh in 
da bi jih sam nikdar ne izumil. Toda Tobija je bil 
toliko pošten, da je pripoznal zmago tujega učitelja, in je sledil klicu milosti božje ter se da l 
krstiti od Frančiška Ksaverija . Od tedaj ga pa 

spilim . pov. IX . 2 


— 18 —


črtijo in preganjajo bonci in mu vedno strežejo 
po življenju ; toda angel božji ga varuje . On 
živi tu kot služabnik tujih učiteljev in podučuj e 
ž njimi v veri ljudi, ki hočejo postati kristjani . 
Ze na stotine jih je pripravil za sv. krst in je 
v tem jako spreten ; kajti nihče ne pozna tak o 
dobro laži boncev kot on . a -

„Fant, jaz nisem kristjan! ,, prekine Sikatora 
skoraj nevoljno paža v govoru . 
;Joda, gospod, hote pa kmalu postali, , ‘ 
odvrne paž in pogleda ljubeznjivo mladega kneza 

v oči. ,,Vi, gospod, iščite resnico in mi molimo za vas. — Tedaj bonci črtijo slepega Tobijo, 
in zadnje leto so ga zopet kakor že večkrat po 
zvali na verski razgovor. In da bi bil tudi stari Jeja 
na svoji tisi priča tega, se je vršil razgovor v 
tej dolinici . Bonci so sklenili, da se sedaj n e 
bodo bojevali s samimi besedami ampak tudi z 
dejanjem. S svojim čarovništvom so poklical i 
na pomoč vse hudobne duhove, ki so prej bivali v tej dolinici ; tem so hoteli predati sovražnega brezvestneža, ki je zapustil njihovo službo. 
Tobiji se je zdelo takoj v začetku vse početj e 
sumljivo, toda ni se jih zbal . V spremstvu malega Franca stopi pogumno na bojišče . Vsede 
se tja na ono skalo, ki je z mahom poraščena . 
Okolu njega posedejo bonci in mnogo ljud i 
od kraljevega dvora, ki so prihiteli na pozorišče, se je drenjalo med drevesi in ob potočku 
Zgoraj na drevesu pred svojo utico je pa sede' 
stari Jeja in si gladil svojo dolgo, sivo brad o 
Za njim sta se postavila dva najpremetenejk 


— 19
čarovnika, ki so ju zakrivale skoraj popolnom a 
tisove veje; ta dva naj bi poskusila moč svoje 
čarovnije na slepcu . 

',Razgovor se je pričel in vršil po navadi . 
Tobija je ovrgel vsak ugovor svojih nasprotniko v 
tako sijajno, razkril laži njihovega nauka – oprostite mi gospod, saj bate sami kmalu to uvideli -
tako neusmiljeno in govoril o resnici krščanske 
religije tako prepričevalno, da so začeli vsi poslušalci glasno godrnjati proti boncem, ki so l e 
psovali slepca mesto ugovarjali . Tedaj pa vstan e 
jezno prvi bone in pozove z grozno kletvij o 
starega Jeja, naj izroči drznega bogokletnež a 
jezi Kvanonovi, katerega veren služabnik je ž e 
toliko let. Toda starec se ne gane in ne prekolne slepca ; prvikrat je slišal oznanjevavca Kristove religije, in to ga je močno presunilo, dasi 
še ne izpreobrnilo. Tu pa odloči čudež. Carovnika začneta s svojim zaklinjanjem ; vejevj e 
tise se začne zibati kot v najhujšem viharju i n 
preteči glasovi se zaslišijo iz tise. Vse ljudstvo 
se ustraši in misli, da se bo izvršilo nad slepcem , 
kar mu je pretil bone. Mali Franc se začne 
tresti in reče bojazljivo : ,Oče beživa! Tobij a 
ga pa pomiri : ,Saj nama nič ne morejo! Pokrižaj se z znamenjem svetega križa in poklič i 
pobožno Jezusa na pomoč!" Vpitje iz tise postaj a 
vedno groznejše in navzoči vidijo nekatere grozn e 
pošasti, ki obkoljujejo slepca. Tobija pa stoji 
brez bojazni in trepeta sredi tega hrupa . Glavo 
ima v molitvi obrnjeno proti* nebu in slovesn o 
kliče Jezusovo ime. In glej čudo! peklenske po 

2* 


— 20 —


šasti zapuste Tobijo in se vržejo na one, ki s o 
jih pozvali proti kristjanom. Carovriika zapode 
iz drevesa in ju ženejo v sredo med prestrašen e 
poslušavce pred slepca. Tu padeta z vsem po

pačenim obrazom na tla in začneta grozno vpiti, 
naj se ju usmili in naj ju reši teh duhov, ki j u 
tako mučijo. Tobija pa naredi nad zlobnežema, 
ki bi zaslužila pač daljšo kazen, znamenje sv . križ á 
in takoj ju zapuste pošasti . 

',Lahko si mislite, gospod kak vtisk naprav i 
to na gledavce! Mnogi se kmalu odpovedó malikovanju in se dadó krstiti, ker so videli, kako 

moč ima sv. križ nad silami temé. In med izpreobrnjenci je bil tudi stari Jeja, ki je tako jzapustil svojo utico in prosil slepega Tobijo , 
naj ga poduči v krščanki veri . Le bonci so ostal i 
zakrknjeni, ki so iz same zlobnosti pobijali spoznano resnico. Dogodek so razglasili kot slepilo, 
s katerim slepari slepec ljudi, in ko je Jeja n a 
dan svojega krsta umrl nagle smrti, so začel i 
trditi, da je to očitna kazen razžaljenih bogov , 
in so postali še bolj zakrknjeni v svoji velik i 
zlobnosti.,, 

Sikatora je sledil svojemu spremljevavcu s prav 
veliko pazljivostjo, ko mu je pravil te dogodke . 
Kakor povzamemo iz pisem sv . Frančišča Ksaverija in iz poročil njegovih naslednikov, iz 
katerih je vzet tudi navedeni dogodek, je bil 

tedaj mnogo obsedencev na japonskem . Sikatora 

je najbrže sam poznal nekaj takih nesrečnih ; 
bitij, ki nam jasno predočujejo grozno suženjstvo hudičevo, iz katerega nas je rešil Jezus Kristus. 


2


Tudi o čudni moč krščanstva nad to nadlogo j e 
gotovo že kaj slišal ; toda tu se mu nudi pri 
lika, da lahko natančno preišče vso stvar in se 
sam prepriča o njeni istinitosti . Zato vpraša dečka 
ali pozna koga, ki je bil navzoč; in paž mu 
pove mnogo odličnih mož na dvoru, ki so bil i 
priče čudnega dogodka . 

Med tem pogovorom dospeta dečka do tempeljna malika Kvanona in kraljevič se ozre prvi č 
z nekoliko zaničevanjem na neotesani kip . 

„Poglejte vendar to ostudno hudičevo spako :” 
reče paž in se 'pokriža. 'Je bolščeče oči! ta 
trebuh ! in to neštevilo rok, ki ga obdajajo kot jež a 
igle, in v vsaki roki ima druzega majhnega malika." 

''36 rok Kvanona pomene 36 vetrnih smeri , 

ki jih ima kot vladar ozračja," reče Sikatora . 
',Sploh pa nočem, da bi se norčeval iz teh podob, 
ki so jih molili naši očetje in katerih pomena 
niti ne poznaš . Sicer imate pa vi kristjani tud i 
podobe v vaših pagodah i ) kot sem videl zadnjič. " 

',Toda, gospod, mi jih ne molimo in pri 
znati mi morate, da so mnogo, mnogo lepš e 
nego ta hud. . . Gospod nočem vas vjeziti ! 
Samo to vas še prosim : Ali niste videli v naš i 
cerkvici podobo neke čudovito lepe gospe z 
ljubkim detetom v naročju? — To je kraljica 
nebes in zemlje in se imenuje Marija. Mi jo 
pozdravljamo kot sedež modrosti božje ; zato 
recite vsak dan iz dna svojega srca : u „ Marija, 
pomagaj mi do prave modrosti! kajti vem, d a 
[sčete resnico .” * * 

L) Svetišče indijskih malikov. 


— 22 — 

4. Nečak ir teta. 
Pot vede dečka do jezera, po katerem plav a 
mnogo krasnih mandarinskih') rac. Domovina 
teh najlepših plavcev s krasnim belim, rdeči m 
in zelenim perjem je Kitajska in japonska i n 
jih imajo le bolj premožni in odlični ljudje. 
Zato jih zovemo Evropejci mandarinske race, 
Japonci pa osidori . 

',Dospela sva do osidorskega jezera, reče 
paž. '' Tam na otoku vidite streho lope, v kater i 
vas pričakuje kraljica. Cujte! kraljičine poj() s 
spremljevanjem plunke ono brezkončno star o 
pesem, v kateri je brezštevila imen bogov. Vas 
li naj naznanim?,, 

potreba. Ostani tu pri mostu, da m e 
spremiš pozneje v grad ! a Sikatora stopi na 

prijazni mostič, ki veže obrežje z otokom . Ko 
ga zagledajo race, razpne) svoje modre peruti i n 
prilete z glasnim krikom v njegovo bližino r 
vedele so dobro, da jim mladenič" vrže kaj v 
vodo. Niso se motile ; toda Sikatora se nato ne 
zmeni več zanje in koraka čez mostič h kraljičini lopi. 

Ta lopa je bila na vse strani odprta, krasno 
pobarvana in njena streha je slonela na bogat o 

pozlačenih stebrih. Mesto sten je bilo bambusovo 
omrežje in premekljivi svilnati senčniki z dragocenimi vezni, ki so dajali zavetje pred solncem i 
prepihom in radovednimi pogledi. Ko se prikaže 

l) Mandarin je kitajski oblastnik . 


— 23
Sikatora na stopnicah, ki so vodile v lopo, pre

neha na kraljičin migljaj petje in vse tri kraljičin e 
vstanejo, da pozdravijo svojega bratranca, ljubljenca celega dvora. 

',Kako mi je žal, da sem motil vaše petje! " 

reče ta prijazno. ',Ce se ne motim ste ravnokar 
pele o modrosti in pravičnosti Sinkovogovi, slavn i 
vdovi štirinajstega mikada, i) pod katerega vlado 
je živela japonska v največji sreči in miru . Kako 
zelo pač dopada taka pesem moji kraljevi teti , 
v kateri bije tudi jako junaško srce! " 

',Vidi se, Sikatora, da so te vzgojili n a 
cesarskem dvoru v Meako in res, tvoja vljudna 

govorica dela vso čast tvoji vzgoji!" reče kraljica 
in lahen nasmeh spreleti njeno ponosno in ni 
kakor ne prikupljivo obličje . ',Takoj mu prinesite zalo čaja, kolačkov in divjačine! Tusem 
k mojim nogam mu pomeknite mizico, pote m 
pa pojdite v vrt ; s Sikatoro imam nekaj važnega 
govoriti . „ 

Kot bi trenil stoji nizka mizica poleg kraljice 
in Sikatora se vsede zraven nje na blazino i n 

začne srkati dišečo pijačo iz dragocene porcelanaste čašice. 
' ,Vzemi še košček fazana," reče kraljica. 
',Saj je del onega, kar si včeraj vlovil . 

',Zato se imam zahvaliti žlahtnemu sokolu , 
ki si mi ga podarila ti, kraljica . Ponosnejšega 

ptiča še nisem videl ; kot strela je zletel v zra k 
in se spustil na ubozega fazana, ki je razprostira l 

l) Japonski cesar . 


— 24 
brezskrbno svoje spreminjajoče se peruti na solnc u 
pred gnezdom . ,, 

Med jedjo opazuje kraljica kraljeviča z veliko zadovoljnostjo. Ponosna gospa misli, d a 
je dobila v mladeniču sredstvo, s katerim b o 
mogla doseči cilj svojega Stremljenja : Mladenič 
bo ustregel njeni brezmejni vladoželjnosti i n 
njenemu sovraštvu do kristjanov. Sivan, njen 
kraljev soprog, ni odločen sovražnik krščanstva' ; 
da, on še celó ščiti kristjane in se nagiba sa m 
h krščanstvu. Raditega ga sovraži. Od njenih 
sinov je postal mlajši in bistroumnejši res kristjan ; 
tudi njega sovraži in ni ji več nego sin . Njegov 
starejši brat je pa slabotnež, je ničla ; na njega 
ne more računati pri svojih naklepih . Ima pač 
brata Sikatondona, skoraj najbogatejšega in naj 
mogočnejšega kneza na Japonskem ; nanj je dolgo 
časa računala. Toda on je bil miren vladar i n 
poleg tega še brez otrok ; on torej tudi ni bil 
sposoben, da bi ustanovil nova dinastija') in t o 
je bil tudi eden onih načrtov, ki jih je imel a 
častiželjna kneginja. Pripravila je pa svojega 
brata Sikatondona do tega, da je posinovil dečka 
iz najvišjega dvornega plemstva ; ta je imel, 
kakor so ji zagotavljali, dovolj nadarjenosti z a 
vojaka in za kneza . 

Posinovljenec je bil naš Sikatora, in zd i 

se, da kraljica ni napačno volila. Mladenič je 
združeval v svoji osebi bogate naravne duševn e 
in telesne dari . Vitko a vendar krepko telo j e 
bilo dobro izurjeno v vseh viteških umetnostih, 

l) Vladarska rodbina . 


— 25 —


kar ceni japonsko plemstvo jako visoko ; njegov 
nastop je bil spreten in ljubk; odprto čelo, živahne oči in lepe poteze na obrazu so izdajal i 
njegovega za vse dobro vnetega duha in njegov o 
zvesto srce in v istini je bil Sikatora vsprejemljiv 
za vse, kar je bilo velikega in plemenitega, in 
je hrepenel z vso svojo dušo po tem, da bi 
služil le sreči in slavi svoje ljubljene domovine . 
To vse je kraljica zapazila in mu odločila omenjeno vlogo. Le o neki točki ni bila še na 
jasnem : kakšno stališče zavzema nasproti krščanstvu. Kakor je gotovo opazila, je hrepenel 
mladenič ravno tako po resnici kot po slavi, i n 
to bi ga lahko dovedlo do tega, da bi spreje l 
tujo vero. In že sama misel na to jo je močn o 
vzburila; zato je sklenila še o pravem čas u 
preprečiti korak, ki bi lahko prečrtal vse njen e 
načrte. Ta namen pa je upala kneginja doseč i 
s tem, da mu nariše sliko, ki bi še celo kristjan a 
spravila k odpadu od krščanstva. Saj tako je 
sama mislila . 

Ko je mladenič jedel, je kraljica izpregovoril a 
<ž njim marsikako prijazno besedo. Ko pa od

makne nasičen dragocene posodice proč od sebe , 

reče kraljica : 

nVsedi se sem na te stopnjice, moj nečak, 
in poslušaj, kaj ti govori tvoja teta! Z veselje m 
sem čula, da si danes daroval po šegi svoji h 
očetov Mizu-no-kamiju mesto tozanskega kneza, 
katerega bodo bogovi še kaznovali za to . Veru jmi, najhujša nevarnost za našo Japonsko so tuj e 
'ege in tuja vera. Ni zastonj zaprl kitajski 


`


cesar svojega 
(--= 1000 ur) dolgim zidom ; našo deželo so pa 

bogovi sami zajezili z veliko močnejšim morski m 
zidovjem. Da, zid bi bil nepremagljiv, ako ne 
bi odpirali naši knezi sami sovražnemu tujc u 
vrat na stežaj! Z njihovo pomočjo so vdrli tujc i 
v naše ozemlje in skrajni čas je, da jih zapodim o 
in ohranimo tako Japonsko Japoncem . Ah, moj 
nečak, kako žalostno je pač na tem našem 

krasnem otoku Sirno! Gotonski, Arimanski,
Omuranski knez – bogovi naj jih kaznujejo! 
—


so kristjani! Ves zahod in sre dnji del otoka 
posedujejo sovražni tujci . Pravkar ustanavljaj o 
Nagasaki, mesto z luko, in napravljajo s tem 
široka vrata v morskem nasipu . Tu na vzhod u 
je dežela Bungo skoro popolnoma v njihov i 
oblasti; saj je celo moj lasten sin odpadel k 
njim in Sivan sam, moj soprog, se že popolnom a 
nagiba k temu, da bi sprejel njihov bogovo m 
sovražen zakon . ,, 

Oči kneginje se iskre od sovraštva d o 
krščanstva in glas ji zastane, ko to izpregovori . 
Sikatora zre skoraj prestrašen v to strastno obličj e 
in kmalu nadaljuje kraljica : ',Do sedaj se mi je 
posrečilo odvrniti ga od tega koraka. Ce pa to 
stori, pri, Zin-Muju, božjem ustanovitelju našeg a 
kraljestva, se bo slabo končalo! Tako je torej 
tuja sila na našem otoku velika . Na sosednem 

zanjke (seve si bo težko osvobodil svoje kra

l) Lij je kitajska milja = ena desetina ure. 


— 27
ljestvo po svojem javnem odpadu). In kar j e 
najhujše, na glavnem otoku Niponu se predaja 
hrabri Sogun Nobunanga tujcem sam . On, ki 
naj bi bil kronski vojvoda mikada, ravno Sogu n 
je pozabil na svoje dolžnosti in si je prilastil v 

zvezi s krščanskimi knezi vso oblast, ki jo j e 
imel preje mikado! Ali ni tako, 'Sikatora? " 

',Da, prav tako je! Nobunanga je samovladar ; nihče na Meakanskem dvoru ne vpraša 
več po mikadu ; tuji učitelji so mu vse ; jaz sam 
sern videl, kako jih je vodil z največjo prijaznostjo po svoji palači . Njegova prva soprog a 
se je izpreobrnila ; z bonci ravna jako poniževalno in že mnogo njihovih samostanov je zažgal . 
Toda zakaj mi praviš vse to? " 

',Zakaj? Ali se ti nič ne dozdeva? Ti, 
prav ti si pozvan od bogov, da maščuješ tega 
Nobunanga, tega nezvestega kneza, in te sovražn e 
tujce! — Cuj me do konca, potem govori. Vem, 
kaj hočeš reči : da si še deček in še nezrel za 
tako podjetje. Imaš prav; toda v treh, štirih 
letih postaneš mož in tako dolgo bodo trajal e 
tudi priprave za to. Potrebno pa je, da se začneš, 
že od danes naprej ž njimi pečati . Sredstva, s 
katerimi razpolagaš, so velika. Saj zapoveduje 
moj brat Sikatondono 30 .000 vojakov; tekom 
enega leta ti bo služilo tudi tozansko kraljestvo , 
in da boš gospodoval tudi v buriškem kraljestvu 
in ne kdo izmed mojih sinov, zato bom skrbel a 
jaz. Zapovedal boš vojski, ki bo štela 100.000, 
mož. In to še ni vse : Oklenili se te bodo bonci 
s svojimi neizmernimi zakladi, ljudstvo s svojo 


— 28
trdno vero v stare bogove in večina knezov, k o 
jim enkrat zakličeš : ,Za naše bogove in za našega mikada! Poraz izdajalskemu Šogunu i n 
tujim goljufom!' Ti boš pridobil mikadu zope t 
njegovo moč in boš mesto Nobunanga njego v 
zvesti kronski vojvoda in osvoboditelj japonsk e 
od pretečega tujega jarma in vsi poznejši rodovi 
bodo slavili v svojih pesnih nečaka bunške 
kraljice! Ali ne, moj dečko? Ti li ne gori srce 
v hrabrih prsih ? 

Strastna' žena mu z vnetimi besedami na

slika svoj načrk in to ni bilo brez vpliva n a 
srce mladeniča. Ze hoče z navdušenjem privoliti ; 
kar mu pridejo na misel besede krščanskega 
paža, da sam ni vedel kako, in bilo mu je ko t 
bi stala pred njim ljubka podoba device z 
otrokom, ki jo je videl v krščanski kapeli . Zato 
reče mirno kraljici : 

Lepa hvala, dobra teta ! Vse tvoje besed e 
bom dobro premislil . Le eno oviro vidim, k i 
se mi nastavlja, da ne nastopim poti, katero m i 
kažeš . ,, 

ta je ? 

',Spoznanje, da je krščanska vera resnična . a 

Kraljica obledi jeze in z zamolklim glaso m 

reče : ',Ha, če me še ti izdaš, potem pa gorje 
ti! ,, Hoče še nadalje govoriti, toda približa s e 
ji dvorna gospodična, ki ji zakliče : 

„Gospa, kralj prihaja !¦, 


— 29 — 

5. Narava in ilost. 
Od Sikatorovega pogovora s kraljico je pre

teklo mnogo tednov in mladenič se še vedno 
ni odločil, ali naj sledi kraljičinemu nasvetu, al i 
naj se odpove klicu milosti, ki ostaja od dn e 
do dne močnejši. 

Ze prve dni po onem pogovoru naleti n a 
sprehodu na slepega Tobijo . Vsede se k njem u 

in ga začne izpraševati o čudnem dogodku v 
kvanonskem gaju, o katerem mu je pravil pa ž 
Štefan. Slepec mu potrdi, da je dogodek resniče n 
in da je ves ta čudež učinila moč sv . križa. 
Nato se začneta pogovarjati o krščanski religiji . 
Kraljevič trdi, da je že misel na Boga, ki umrj e 
na križu, smešna; a slepec mu z ginljivimi besedami pojasni, da ni nevredno vzvišene ljubezn i 
božje, da je Kristus iz usmiljenja do padlega 
človeštva sprejel nase človeško naravo in v nj i 
s trpljenjem in smrtjo zadostil božji pravičnosti . 
To seže kraljeviču globoko v srce, dasi je š e 

jako oddaljen od vere ; toda vedno in vedno s e 
še oglaša v njegovi duši vprašanje: ,,Ali je vse 
to res? Ali je res Bog umrl zame na križu ? 
In če je vse to res, kaj mi je potem storiti iz 
ljubezni do takega Boga? . 

Sikatora se je od tedaj večkrat shajal s 
slepcem in mu zastavil to in ono vprašanje o 
krščanski veri. Prav poseben vtis napravi nanj 
primera med krščanskim naukom o stvarjenj u 
in smešnimi japonskimi bajkami o sedmih bogov , 
katerih eden je vrgel meč v zrak, na katerem 


30 —


se je stekla kapljica vode in se izprernenila v 
glavni otok Japonske. Začel je resno proučavati , 
kaj uči krščanstvo ; toda kraljica zve, da se shaj a 
s slepcem, in ga skuša na vse načine ovirati . 
Začne se mu prilizovati in ga komaj spusti o d 
sebe. Slika' mu krasno bodočnost, ako jo posluša, 
in mladenič že vidi v svoji domišljiji, kako se 
vrača kot zmagovavec v glavno mesto, ki jo j e 
osvojil prognanemu mikadu, kako ga sla.vi vse 
ljudstvo kot rešitelja domovine, in kako srečn a 
je zopet svobodna Japonska . Več kot drugače 
se vadi v borenju in jahanju in se v kratkem 
času povspe do mojstra v tem . Tudi v streljanj u 
s puško, ki mu jo je podaril kralj Sivan, se 
odlikuje. Potem zopet čepi nad starimi knjigami , 
v katerih bere o junakih svoje domovine, i n 
oko se mu iskri od hrepenenja postati tud i 
lak junak. 

Toda ima pa tudi ure, v katerih ga močn o 
kliče milost božja. Kraljici se to dozdeva, zato 
sklene še o pravem času dobiti zaveznika, svojega brata Sikatondona, ki je po njenem nasvetu 
posinovil Sikatoro. Med deželami, katerim' j e 
zapovedoval ta mogočen knez, je bila tudi (-jedežela Buigen, ki je mejila na deželo Bungo . 
Kraljica povabi tedaj svojega brata v Uzuki, i n 
ko dospe ta z velikim spremstvom in z nameno m 
ostati tu dalj časa na Sivanov dvor, mu pov e 
kraljica, da se Sikatora nagiba h krščanstv u 
Sikatondono se močno ujezi raditega, ker si .‘ 
svojem namišljenem ponosu ne more misli t 
gršega zločina kakor odpada od japonskih še 


k, tujim šegam . Takoj pokliče Sikatoro k sebi 
in mu začne žugati, da ga razdedini in zavrže , 
vtakne v ječo ali celo umori, če mu stori t o 
sramoto. In ko mu hoče Sikatora ugovarjati , 
mu ne pusti priti do besede ter se šele nekolik o 
potolaži, ko mu mladenič slednjič zatrdi, da š e 
ne misli resno na to, da bi postal kristjan . 

Umljivo je torej, da se saj nekoliko časa 
Sikatora ni odzval klicu milosti, ker se je bal 
ujeziti svojega posinovnika, kateremu je dolža n 
tolike hvale. In stvar postane še nevarnejša , 
ko mu začne kazati kralj od dne do dne ve č 
naklonjenosti. Nekega dne torej vpraša Sikatondona, kaj sodi on o krščanstvu . 

',To je res zelo čuden nauk, a odvrne kralj , 

vreden, da ga proučujemo kakor proučujem o 
to, kar so učili Konfucij in drugi inozemsk i 
modroslovci . Krščanski nravni zakon je čist, tod a 
tako strog, da dvomim, se ga li more tud i 
izpolnjevati . Njegovi oznanjevavci, ki jih že 25 le t 
natančno opazujem, ga pač s čudovito točnostj o 
izpolnjujejo; tudi japonski izpreobrnjenci ga 
vestno izpolnjujejo kot se mi dozdeva . Toda 
jaz dvomim, da bi bil prikladen Japoncem ; 
naše nravi so preveč oddaljene od tega, kar se 
zahteva od kristjana. Na vsak način se nam bolj 
prilega nauk naših boncev; oni nam dovoljujej o 
vsak greh, da jim le damo veliko miloščin e 
zanj.a 

»Toda ali ni prav velika čistost in svetos t 
krščanske religije dokaz njene resničnosti ? a vpraša 
Sikatora. 


32 — 

'' Mogoče, ,, odvrne kralj Sivan in zmigne z 
ramo . „Bil je čas, ko sem mislil na to in sem 
že skoraj sklenil, da se dam krstiti. Takrat sem 
bil še zelo mlad, ne stareji od tebe, in v taki 
dobi dela človek jako rad hitre sklepe. Slišal 
sem velikega Frančiška Ksaverija, ko je tak o 
spretno in zgovorno zavračal naše najučenejš e 
bonce ; še danes se čudim nad njim in nad 
njegovo zgovornostjo . Ni mi bilo druzega mogoče nego na koncu izjaviti, da so načela 
krščanske religije dobra in pametna. Ko je pa 
začel tuji učenik siliti varne, naj zapustim bogove japonske in se obrnem k njegovemu Bogu , 
sem mu odgovoril, da mi je to sedaj nemogoče, 
ker izgubim svoje kraljestvo, a sem mu obljubil, 
da bom ščitil njegove brate . In tedaj mi je od 
vrnil, da bo molil zame, da ne izgubim rad i 
zemeljske krone nebeške krone, in se je poslovi l 
od Japonske. Kmalu nato je baje umrl ta čudoviti mož na nekem otoku, ves zapuščen in v 
veliki revščini ; kako je bilo pač to mogoče, d a 
je poplačal njegov Bog, če je resničen, tako slab o 
svojega najzvestejšega služabnika? ,, 

Kristjani bodo rekli, da ga poplača v 
nebesih, u odvrne kraljevič in dostavi : ,,Venda r 
se ne da tajiti, da uče naši bonci mnogo laž i 
in bajk! ,, 

',Prav gotovo — kdo naj jim veruje ? a 
zakliče Sivan . ',A tudi kristjani uče marsikaj , 
kar se mi zdi abotno. Kratko: jaz se do tedaj 
še nisem odločil za nobeno religijo in hoče m 
počakati, da zmaga ta ali ona. S tem, menim, 


— 33
da ravnam tako kot se spodobi pametnemu knezu 
in svetujem ti, da tudi ti tako ravnaš . Pretežn a 

večina japonskih knezov in ljudstva je še vedn o 
budistov in tudi jaz se prištevam njihovem u 
številu. Nekaj knezov in kakih stotisoč Japoncev 
je pa kristjanov in Nobunanga. sam jim gre 
javno na roke. Dobro, ako uvidim, da se je 
Japonska odločila za Kristusa, se dam tako jkrstiti. Eden mojih sinov je krščen, drugi mol i 
naše bogove — tako je preskrbljeno za gospostv o 
moje hiše, naj zmaga potem tuji Bog ali domač i 
žrtveniki . ,, 

Te kraljeve besede niso nič kaj ugajal e 
blagemu mladeniču ; kraljičin nasvet se mu j e 
bolj dopadel. Vendar so pa Sivanove besede 
prevpile glas milosti: »Ce se Sivan še do sedajni prepričal o resničnosti krščanske vere, ko j e 
slišal velikega Frančiška Ksaverija in občuje ž e 
25 let s tujimi učeniki, potem mi ni treba ve č 
izgubljati časa, da se prepričam sam o resničnost i 
krščanstva,, sklepa Sikatora. Seve on ne pomisli, 
da lahko hudobna volja otemni spoznanje uma 
in da je tudi med spoznanjem in vero še velikansk razloček, ker se zahteva za vero luč i n 
moč od zgoraj. Tako se nagne k sklepu, da 
ostane še zvest starim bogovom . 

To namigne tudi kraljici, ki ga vedno bolj 

prigovarja k izvršitvi njenega načrta. Najprvo 
aj obišče z njenimi in svojega mogočnega posinovnika priporočili vse knežje dvore, ki so 
:sprti s Šogunom, da stopi ž njimi v prijateljsk o 
zvezo. In kdo je bil sposobnejši za to o d 

spilim . pov. ix. 3 


— 34 —


Sikatore, ki si je znal pridobivati srca vseh s svojim 
viteškim nastopom . 
Dušni boj v mladeniškem srcu je bil na 

videz končan. Toda glas milosti še ni utihnil. 
V misijonarski kapelici sta molila za njegovo 
izpreobrnjenje dva dečka pred podobo preblažen e 
Device in čas milosti je prišel prej, nego sta si 
upala misliti dečka . 

6. Paz Stefan. 
Uzuški kraljevi grad je bil pristna japonsk a 

palača z neštevilorn posameznih prostranih s 
stebri med seboj zvezanih poslopij, ki so se 
raztezala do morskega obrežja. Siroke stopnjice 
so vodile od terase do terase. Na najspodnejši 
terasi so bile vojašnice za kakih 2000 kwijeniko v 
in hlevi za njihove konje; na srednji so stanovali na desni kraljevi suličarji in lokostrelci, na 
levi različni uradniki, dvorni lakaji in paži . Na 
najvišjo teraso se je pa prišlo skozi vrata, kjer 
je bila stalna straža ; tu je bila pravzaprav pa-
lača. Glavno poslopje je bilo le dvonadstropno, 
deloma celo enonadstropno kot draga poslopja . 
Tvorilo je nekak podolgast četverokotnik ; spredaj 
je bila prostorna dvorana, v kateri so bili navadno častniki telesne straže in najvišji dvorn i 
uradniki. Na desnem prostranem krilu je stanoval 
kralj s kraljeviči, na levem kraljica s kraljičinarn L 
Zadaj pa je bila zopet veličastna dvorana, v 
katero se je prišlo lahko iz obeh kril . Po 


— 35 —


tamošnjem običaju je bilo vse leseno a dragocen o 
zgrajeno. Nakitje so bile barvane in bogato 
pozlačene rezbarije, ki so predstavljale različn e 
prizore iz japonske zgodovine . Dragocene svilen e 
preproge s krasnim vezenjem so pa pokrival e 
stene in lično spletene prostirače tla. 

Izredno dične so bile kraljičine sobe, in 
oko se je komaj nagledalo vsega tega lepotičja . 
Sredi svojih služabnic je slonela kraljica pre d 
ogledalom in si skušala pomladiti z barvo svoj 
starikav obraz . Imenitne japonske gospe izgub e 
mnogo ur pred zrcalom in si barvajo ustnice 
ter vihajo konce svojih obrvi navzgoraj . 

Kraljica je bila danes slabe volje ; e ko 

so ji služabnice napravljale s slonokoščenimi i n 
z zlatom in biseri okrašenimi paličicami novo 
frizuro, jih je venomer zmerjala in celo tepla . 
Sedaj vrže čopič, s katerirn si je barvala ustnice , 
ubogirn deklinjam pred noge in jih zapodi vs e 
iz sobe razun ene, ki trepetajoče čaka novih muk . 

»No, Sima, ali ti nisem velela, da opazuj 
Sikatoro? a vpraša kraljica. »Ali je bil že zopet 
kaj pri tujih boncih ? « 

»Ne, milostljiva gospa. Vojaka, ki sem ju 
s tvojim zlatom podkupila, sta vedno pazila , 
nanj. Sikatora ni bil pri tujih boncih, ne v njihovi 

hiši in ne v krščanski pagodi . Krščanski bonci 
pa tudi niso bili pri njem . Toda gospa rnoja, 
tu je slepi čarovnik, ki je lansko leto s svoj o 
čarovnijo prisilil Kvanonove duhove, da s o 
-napadli naše bonce ; ta je včeraj dolgo govori l 
s kraljevičem . n 


36 —


',Bogovi naj ga uničijo . Povej mi hitro, 

kar veš?,, 

',Gospa, včeraj zvečer, ko se je prikaza l 

mesec na visokem nebu, je prišel eden oni h 

dveh vojakov, ki pazita na kraljeviča, in mi na

mignil, naj grem ž njim. Rekel mi je, da 

je prišel ravnokar deček, ki vodi slepca, n a 

dvor in `je govoril z enim vaših pažev, ki je 

baje pričakoval Sikatoro. Potem je šel paž, — 

',Kateri pa je bil? Najbrže oni iz Funaja? u 
',Gospa moja, tvoje oko je bistro kot orlovo ! 
Iz cele,, vrste pažev si ga spoznala. « 

#Ze dolgo sem ga sumničila, da je kristjan . 
Le čakaj, občutil boš mojo jezo in jezo bogov ! 
Toda nadaljuj ! 

',Nato gresta paž in deček k Sikatori in 
kmalu nato sta videla moja zaveznika, kako korakajo vsi trije po skrivnem potu raz griča . 
Vojaka jim sledita in vidita, da vstopijo v slepčevo 
stanovanje. Ko ostane eden na straži, me pride 
drugi poklicat in jaz se splazim v bližino slepčevega stanovanja ter prislužkujem, kar pri bogovih ni moja navada; mislila sem si takoj, da 
bo mnogo ležeče moji gospe na tem, da zv e 
kaj o tem pogovoru. « 

',Kaj so pa govorili ti brezbožneži? « 

',O gospa, mnogo zlobnega . Jaz sem ždela 
tik odprtega okna, v katero so sijali lunin i 
žarki; zakrivalo me je neko grmovje. Tako sem 
slišala vsako besedo in videla vsako kretnj o 

navzočih. Razun Sikatore in obeh dečkov je bi l 
v sobi le še slepec . Ko sem prišla k oknu, je 


— 37
govoril ravno slepec in preklinjal vse naše bogove; dejal je, da so sami vragi. Gospa moja, 
ti mi daš gotovo zlata v dar, ko ti ponayljam besede, 
ki sem jih slišala. — Sikatora ni bil istega mnenja 
kakor slepec in mu je ugovarjal . Ne morem ti 
povedati vseh onih prebrisanih ugovorov, k i 
mu jih je zastavil ; toda nečesa' se pa dobro 
spominjam : trdil je, da podkupuje njegov nau k 
temelj Japonske, ko je mikado raditega nje n 
vladar, ker je iz rodu solnčnega boga . « 

',Izvrstno! Sikatora še ni izgubljen! In kaj 
rnu je odvrnil slepi bogokletnež ?a 

' ,Gospa, začel mu je praviti o nekem božje m 
sinu, ki je prišel na svet, da naredi iz vse h 
ljudi prave otroke božje, in o neki čarovnišk i 
kopelji, iz katere gredo vsi na novo prerojeni, 
in o nekem čarovniškem kruhu, ki jim podeljuj e 
večno življenje. Da, bil je tako drzen, da je 
trdil, on sam in oba dečka so postali po te jčarovniški kopelji otroci božji in je začel prigovarjati kraljeviču, naj se posluži tudi on tega 
sredstva. Seveda se mora prej odpovedati vsem 
bogovom japonske. Nato mu odvrne Sikatora , 
da po tem nauku bi bil vsak berač otrok božj i 
in bi dosledno prenehala vsaka oblast . Slepec 
mu pa reče, da kristjani pripoznavajo višj o 
oblast nad seboj, ker je to volja božja, in m u 
pove dolgo zgodbo, kako so pred kakimi 1500 let i 
kristjani vendar ostali zvesti svojim hudobnim 
cesarjem, dasi so jih ti grozovito preganjali . « 

',Bomo videli, kako znajo biti pokorni 
kristjani! Kaj se je zgodilo potem ? 


38 

vSlepec podari končno kraljeviču knjigo 
in ga prosi, naj pridno prebira v njej . V tej 
knjigi je ves krščanski nauk in če česa ne razume , 

naj prosi Bcjga, za razsvetljenje in tudi paža — 
zovejo ga Stefana — ali še bolje japonskega 

pomočnika tujih boncev, ki je prevel to knjigo 
na -naš ,jezi, naj ga poduče. Sam odpotuj e 
danes v Tozo h kralju Pavlu. Slednjič izreče 
slepec še veselo rado, da se snide po svojem 
povratku iz Toze s kraljevičem kot z otroko m 
,bpžjitn. Nato sta se ločila. To je vse, gospa! " 

„Slepi berač bo tozanskernu norcu lahko 
veliko pomagal,” se roga kraljica . „Je že dobro , 
Sima., Pokliči mi še Sikatorol « 

nMilostljiva gospa, kraljevič je danes na 
vse zgodaj odjezdil s kraljem in 30 lovci v 
gore na lov. Kakor sem slišala, se vrnejo šele 
jutri zyečer, « 

»Ze res, jaz sem to popolnoma pozabila. 
Tern bolje. Pokliči mi takoj tega prokletega 
paža in ukaži tudi Ratikuju, naj bo pripravljen 
z enim 'svojih hlapcev, ker bo gotovo kaj opravila ! 

nMilostljiva gospa, ali ga hočeš umoriti? ” 
',To te nič ne briga! le glej, da rne ne 
ujeziš! " 

Deklina izgine iz kraljičine sobe in komaj 
preteče nekaj minut, že stoji deček pred svojo 
gospo. Bil je nekoliko bled, ker način, kako ga 
je poklicala Sirna, ni obetal nič kaj dobrega . 
Pol, v strahu in pol v veselju pričakuje, ka r 
se ima ravnokar izvršiti, Pripravljal se je že z 
molitvijo na to in tudi sedaj mu šepečejo nje


— 39 —


gove ustnice češčenomarijo, njegove nedolžn e 
očice se pa ozrejo vprašajoče kraljici v obraz, 
ko vstopi, Nato se vrže po običaju na tla, s e 
dotakne s čelom prostirače in poklekne na kraljičin ukaz nekoliko proč od nje na kolena . 

',Tvoji starši so ti že umrli, kaj ne? začn e 
kraljica s hinavsko prijaznostjo . 

',Da, milostljiva gospa, umrli so, ko je bi l 
tvoj služabnik še prav majhno dete. Moj oče 
so padli v boju proti Sacumaju in moja mati 
niso živeli več dolgo po tem . " 

',Tedaj hočem biti jaz tvoja mati, seve s 
térn pogojem, da zasluži tvoje obnašanje tak o 
milost. Pojdi sedaj k boncem in- mi prinesi eno 
onih zlatih lisic, da darujeva skupno Inariju , 
varihu žitnih polj! " 

,O gospa, tega ne smem storiti in tega tudi 
ne storim! " 

„Kaj čajem! zakliče kraljica z resnim obrazom . 
',Pri tej priči mi prinesi zlato lisico! ” 

„Ne smem, milostljiva gospa. Jaz sem kri

stjan in ne smem darovati malikom,” odvrne deče k 
odločno. 

',Kaj, ti mi kljubuješ! Ti nočeš izpolnit i 
povelja svoje kraljice? Ali veš, kaj storim lahko , 
ako si mi nepokoren? " 

',Ti me daš lahko pretepsti," odgovori Štefa n 

s solzami v očeh . ',Toda tudi mojega Gospod a 
in Boga so zan)e bičali in križali . " 

nPfuj tak bog, ki je visel na križu!" za

kliče kraljica polna zaničevanja. „Jaz te ne darn ne 
le bičati, jaz te dam tudi križati kot tvojega boga .” 


— 40 —


' ,Bičaj me, križaj me, samo ne psuj ljubeg a 
Izve)ičarja, ki je tudi zate umrl na križu!" od 
vrne deček in skoči poln svete jeze iz tal, kjer 
je klečal. Z žarečimi očmi in s povzdignjeno 
roko zakliče : ',Jaz vem, da sovražiš njega i n 
njegove služabnike. Toda varuj se! On prid e 
énkrat s svetim križem nad oblaki z vso močj o 
in slavo in izroči vse svoje sovražnike večni smrt i 
in peklenskemu ognju! " 

Kraljica obledi, njen obraz se ji zategne i n 

smrtnonosni pogledi ji švigajo iz oči. Trdo sklene 
svoje roke in zakriči : ',Na pomoč! Sima, Oza 
in vse druge! Glejte," reče služabnicam ki pri 
drve prestrašene v sobo, ',glejte, tako daleč 
je prišlo s temi kristjani, da ta deček ne le n e 
odreka pokorščine bunški kraljici, marveč ji cel o 
grozi z peklenskim ognjem! Vi ste priče, kak o 
nastopa proti svoji kraljici! Da, jaz mislim, d a 
me hoče celo umoriti . Hitro, Sima, pokliči mi 
mojega prvorojenca Joscimona in naroči Ratikuju, 
naj bo pripravljen s svojimi hlapci v predsobi." 

Mnogo pažev in drugih služabnikov je prišl o 
v sobo pri nastalem hrupu. Na kraljičin ukaz 
primejo dečka in mu zvežejo roke. Nekaj trenutkov pozneje pridrvi kraljevič Joscimon v sob o 
težko dihajoč . Mladenič je bil zelo slabe pamet i 
kot je razodeval že njegov plašljiv pogled . Hude 
strasti so polegtega njegovo voljo jako oslabile 
in so zapuščale svoje sledi na bledem obličju . 
',Kaj čujem ?" začne kričati. ',Upor? Mati, umorit i 
te hočejo? Kdo pa? Ha, ta predrzneš, ki me je 


41 —


zadnjič tako zaničljivo gledal, ko sem popil Inarij u 
v čast nekoliko preveč svetega rižovega žganja . 0 

„Joscimon, maščuj svojo mater! Ta zlobne ž 
mi je odpovedal pokorščino, mi grozil s smrtj o 
in preklinjal naše bogove, u reče kraljica in glas 
se ji trese od jeze . 

Ubogi paž stoji sredi dvorjanov med 
kraljico in njenim sinom kot ovca med volkovi . 
Zamanj se trudi dvigniti svoje zvezane ročice, 
da bi prosil usmiljenja, zarnanj* prosijo njegove 
solzne očice milosti. Ko se pa hoče braniti, ga 
udari surovi Joscimon s pestjo v obraz, da m u 
takoj priteče kri iz ust in nosa. '' Kaj? u zakriči 
kraljevič, ',ti hočeč razupiti mojo mater za lažnjivko? Kje je Ratiku? Kje ima svoje palice? 
Semkaj ! Naredite mu prostor! Tu pred kraljičinim i 
očmi naj dobi fantič prvi odbitek, ne, hahaha , 
svoj prvi zadatek! u 

Krvnik pristopi in položi paža na tla na 
obraz. Nato vzamejo on in njegovi pomočnik i 
tanke palice v roke in čakajo, da ukaže Joscimon, 
kdaj naj začne). 

' ,Se en trenutek! zakliče kraljica. ',Fantič, 
da spoznaš, kako sem dobra, ti odpustim kazen , 
če se takoj odpoveš tuji veri in daruješ našim 
bogovom . , , 

',Raje umrjem! ,, reče Stefan . 

',Vendar boš saj takoj izvršil moj ukaz i n 
prinesel sveto Iisico? u 

',Ne smem ! u 

„Začnite ! u se oglasita hkrati Joscimon i n 
kraljica. In palice začno žvižgati po hrbtu ubo


42 —


zega dečka, ki ječi tiho pod krutimi udarci i n 
se krivi od bolesti. Obenem pa moli za moč 
in stanovitnost in se spomni svojega varih a 
sv. Stefana. In iz njegovega srca in njegovi h 
ust prikipi prošnja za svoje mučitelje k Bogu : 
',Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo ! 

Nehote prenehajo rabelji in se ozre) na kraljico . 
,,Ali boš prinesel sedaj lnarijevo lisico ? a 

ga vpraša kraljica vnovič. Toda deček zmaje le 
z glavo in nadaljuje svojo molitev in zope t 
zažvižgajo palice v zraku in ne nehajo prej , 
dokler ne utihne polagoma ječanje mučenčevo. 

',Saj ga urnorite,a pripomni slednjič boječe polegstoječi dvorni uradnik krvnikom . ,Ej 
kaj, saj se le hlini,u odvrne surovi joscimon. 
',Toda za danes naj bo dovolj; jutri, ko bo 
zopet čil, naj umrje na križu . Medtem ga spravite v vojaško jetnišnico in glejte, da ne uide . 
Saj bi lahko že zdavnaj nekaj kristjanov križal i 
ali zažgali drugim v svarilo ; kajti to so podlež i 
in državni izdajice. Moj oče je predober s to 
sodrgo; toda mati, midva jim že pokaževa, kako 
se kaznuje nepokorščina! V ječo ž njim ! u 

Krvniki odnese) onemoglega in vsega raz 
tolčenega dečka iz sobe . Priče tega prizora se p a 
odstranijo z najraznovrstnejšimi občutki v svoji h 
dušah. 


—3 
7. Lov. 
Ko je ležal Štefan nezavesten na kupu rižov e 

slame v temni ječi, se je veselil Sikatora v 
kraljevem spremstvu na lovu in hodit za divjačino po hribih in dolinah. Lov.se je pričel s 
sokoli.` Se dandanes je ta način lova, na japonske m 
običajen in zelo priljubljen, kakor je bil pri nas 
v srednjem veku. Seveda še bolj navaden j e 
bil v 16. veku, ko je bilo sokolarstvo del vzgoje 
princev in višjega plemstva ; saj imajo Japonci v 
svojem jeziku spisano celo delo o vzgoji sokolo v 
in lovu s sokoli, ki obsega 72 zvezkov . 

Lovska družba je prijezdila riajpreje k ma

. temu jezeru, katerega obrežje je bilo poraščen o 
z visokim trstjem tu je bilo navadno tudi mnogo 
močvirnih in vodnih tic . Kralj Sivan, njego v 
gost Sikatondono, Sikatora in imenitnejši gospodj e 
kraljevega dvora so obstali s svojimi konji na 
robu gozdička; med njimi in rned obrežjem 

je razprostiral širok travnik, na katerem naj bi s e 

pričel lov takoj, ko bodo prepodili gonjači tice . 
', Bodite pripravljeni! « reče kralj. ',Ko pridejo 
gonjači s čolni do trstja, se prične takoj lov.. 

Gospodje vzamejo iz rok svojih služabniko v 
sokole in jih posade vsak svojega na levo roko . 
Sikatorov sokol izredno lep ; nejevoljen raz

prostira svoje rdečkastorjave in črnoobrobljen e 
peruti . ',Ha, buc, « reče kraljevič in ga poglad i 
po hrbtu, ',ali jih že slišiš, kako gagajo i n 
žvižgajo? To je bila bobnarica, a ta ni zate . 
Zate so le ponosne kraljeve tice . Tu so divje 


— 44 —


race — pusti jih, naj beže! Toda čuj — ali n i 
to ibis (ali gavec)? 1) Zapomni si ga dobro ; 
glavo ima rdečo in bel čop, kljun pa dolg, zakrivljen in vijoličast ! 

Kmalu se dvigne iz močvirja jata divjih rac 
in zleti črez travnik in gozd v drugo močvirje , 
ki je višje od tega. Takoj nato se zasliši od 
jezera sem tenak pisk . ',Gonjači so že na svojem 
mestu, « reče kralj. ',Sedaj, Sikatora, pokaži svojo 
izurjenost! Po teh besedah zatrobi z malim 
zlatim rožičkom in glas se še ne razgubi, že s e 
zasliši od jezera sem glasen krik ; hkrati uderó 
od obrežja gonjači s psi, ki so jih odvezali, v 
trstevje od leve in od desne in povzroče velikansk hrup. Cele jate tic se dvignejo iz močvirja 
v zrak in začnó kričati. Neodločno letajo nad 
jezerom in travnikom ; toda gonjači v čolnih ji h 
zapode s krikom in vikom od jezera in tice j o 
uberó po isti poti kot prej divje race. Ko pride 
glavna jata nekako do srede travnika, da kralj 
drugo znamenje in iz gozda pridrve jezdeci, k i 
so bili tamkaj skriti . Komaj zagledajo tice novega sovražnika, že se hočejo zopet obrniti ; 
toda pasje lajanje in vpitje in kričanje gonjačev 
jih preplaši tako, da neodločne fofotajo semtertja . 
Zmešnjava postane še večja, ko spuste lovc i 
svoje sokole kar tjavendan. Sokol na Sikatorovi 
roki zasliši vpitje drugih sokolov in postane tako 
nemiren, da ga kraljevič komaj kroti ; s perut

l) Ibis je čaplja, ki živi ob reki Nilu in so jo častili Egipčani 
po božje. 


— 45
nicami začne biti okolu sebe in majati z glavo , 
da se zasliši zvonček, ki visi na njegovi čepici . 

',Le miren bodi, Imel« reče kraljevič. ',Sajše ni plena, ki bi bil vreden tebe. Nekaj žličark 
in bobnaric, za katere se potegujejo tvoji bratje , 
še vedno lahko dobiš. Toda glej, kaj se pa t u 
dviga počasi iz močvirja? Tega ptiča pa le 
vzemi na piko, buc; glej, kako se mu leskeče 
njegovo belo perje. 

Pri teh besedah odpne Sikatora sokolu ve

rižico, mu vzame čepico raz glavo in ga vrž e 
visoko v zrak. Nekaj trenotkov leta sokol ne 
mirno semtertja, nato pa obrne vso svojo po 
zornost na ibisa, ki skuša s hitrim in močni m 
fofotanjem ubežati . Kot bi trenil zleti sokol višj e 
v zrak; ibis opazi sovražnika in zleti tudi višje . 
Nekaj časa leta sokol nad ibisom, ibis pa pod 
njim ; slednjič se spusti z glasnim kriko m 
nanj. Ibis obrne svoj dolg vrat proti sovražniku 
in ga hoče s svojim ostrim kljunom odbiti od 
sebe; toda sokol ga prehiti in čaplja se zvrn e 
s krvavečo glavo na tla . Predno jih pa doseže , 
jo ulovi Sikatora z roko, kar so delali le najizurjenejši lovci. 

„Živijo !« mu zakliče kralj . ,,Ti delaš vs o 
čast svojemu učitelju Sikatondonu . Ravno o 
pravem času si izpustil sokola in si mojstrsk o 
ujel plen. Glej tu lete divje gosi. Pokaži še, 
kako si izurjen v metanju puščic ! 

To so labodi, « opomni Sikatora . ',Te sm e 
loviti pravzaprav le mikado . ,, 


— 46 
„Šogun jih tudi lovi, a odvrne Sivan . ',In 
kar dela Šogun na Niponu, to srne menda tudi 
btmški kralj v svojem kraliestvu . a 

vašem imenu tQrei, l‘ reče kraljevič i n 
vzame dve puščici iz svojega tula. Eno vtakne 
med zobe, drugo napne na lok . Močno potegn e 
tetivo in pomeri. Puščica zleti in tica se zvrn e 
zadeta v prsi na tla. Toda gredno jih doseže, 
prileti že druga puščica, ki zadene drugo tico 

v vrat . 

To mojstrsko delo pohvali glasno vsa Ibvska 
družba . Kraljevič skoči raz konja, pobere obe 
težki tki in ji” prinese z ibisom vred pred 
kralja . ' ',Kralj, a reče veselo, ',dovoli, da ti daruj e 
tvoj hvaležni služabnik te prvine svoje lovske 
sreče! Kakor upam, zasije še enkrat oni dan , 
kateri ne bom meril na neoborožene tice ampak 
na tvoje sovražnike. Da bi tudi te tako dobr o 
zadel! 

Sivan je ves presenečen nad to izredno 
kraljevičevo spretnostjo in nad njegovo fin o 
dostojnóstjb, s katero mu daruje svoj plen. 
Zopet se mu vsili slika svojega prvorojenca , 
katerega sirovo nravo in slabo nadarjenost primerja z resnično knežjimi lastnostmi Sikatore , 
in sklep, ki ga nosi že dalj časa v srcu ; toda 
za sedaj- reče le: ',Hvala ti, Sikatora! Ti s i 
izprosiš te dni od mene lahko kako posebn o 
-milost, ta lov naj se pa vknjiži med najznamenitejše kraljeve love! a 

Lov se nadaljuje in Sikatora še mnogokrat 
pokaže svojo umetnost v jahanju in streljanju . 


— 47 
Tako ustreli s svojim lokom n . pr. v polnem diru 

ležečo lisico, ki je ne more zadeti noben lovec . 

Zvečer se odpočije družba v krasni dolinici', 
*kjer so postavili kraljev prenosen paviljon') ob 
robu bistrega potočka. Pri pojedini, kjer je le 
najodličnejša gospoda kraljevega dvora, od 
likuje Sivan Sikatoro vedno prav posebno . V 
teku govora pa vpraša Joziho, svojega kancelarja , 
prijaznega možička, ki zna dobro vse postav e 
japonske na pamet, ali mu je znan kak slučaj , 
da bi daroval kak japonski knez svoje kraljestv o 
brez ozira na najbližje telesne dediče tujcu . 
Dvorjani pazno poslušajo ; in Joziha odvrne, d a 
se je že večkrat zgodilo kaj takega, ter mu naved e 
nekaj slučajev. Pripomni pa, da je to dovoljeno 
le tedaj, če so dediči telesno ali nravno oslabel i 
in torej nesposobni za vladanje ; tedaj je pa to 
tudi sveta dolžnost vsakega kneza, ki mora pre d 
vsem skrbeti za splošen blagor svojega ljudstva . 

Po obedu odpusti kralj vse razun Sikaton 
(Iona in Sikatore . S tema se vsede pred paviljo n 
v senco košate platane, ki raztezava svoje vej e 
črez potoček. ',Brat moj, a začne obrnjen k 
svojemu gostu, ',tvoj sin Sikatora me je dane s 
močno vzradostil. Jaz ti hočem tedaj povedati 
sklep, ki ga že dalj časa nosim v srcu ; Sikatora 
naj pa sedaj molči in le posluša ter si dobro 
ohrani v spominu, kar bo slišal . Jaz sem sklenil , 
da ne podeduje moje krone ne Joscirnon, ki 
tega ni vreden, ne moj drugorojenec, ki j e 

t) Vitna lopa. 


— 48 —


kristjan, ampak Sikatora. Tudi Tozo naj dobi , 

in ker postane tudi tvoj dedič, postane najmogočnejši knez teh krasnih otokov, ki bo imel v 
rokah usodo Japonske . Le en pogoj ti stavim, . 
reče slednjič kraljeviču, ',ki ti ga nalaga političn a 
razsodnost : kristjan sedaj ne smeš postati . a 

„Vrzi se pred kralja, moj sin, in se mu zahval i 

za to velikansko naklonjenost! zakliče Sikatondono ves vesel . ',Kristjan ne sme nikdar postati , 
nikoli in nikdar — raji ga vidim takoj mrtvega 
nego na kolenih pred razpelom! ,, 

Sikatora poklekne in poljubi kraljevo roko ; 

a kaka obljuba mu ne pride čez ustnice. Pozn o 
zvečer ga pa da Sivan še enkrat poklicati k 
sebi in mu reče : 

',Dobro me razumi! Jaz nisem rekel, da 
se ne smeš dati nikdar krstiti, samo sedaj ne 
smeš postati kristjan. Pozneje lahko, ko boš 

enkrat imel moč v rokah in si pridobil ljubeze n 
svojih podanikov; samo sedaj ne. Drugače se ti 
lahko zgodi tako kot Lozanskemu knezu, ki j e 
z mojimi četami sicer osvobodil svoje kraljestvo, 
a so ga bonci zopet zapodili, ko je javno brani l 
kristjane. Jaz vem, da premišljaš mnogo o tem , 
da bi zapustil bogove Japonske, in jaz tudi n e 
zahtevam od tebe, da veruješ vanje ; poznam 
ono malo knjižico, v kateri si ravnokar čital , 
in pripoznavam, da je njena vsebina desetkra t 
pametnejša nego nauk naših boncev ; toda kot 
umen in razborit knez se ne sineš dati seda j 
krstiti. Ti za enkrat ne smeš več občevati s 
slepcem in po njem in funajskem pažu s tujimi 


— 49 
učeniki. Pojdi sedaj v svoj šotor in se odpočij! Glej, kako lepo zahaja solnce? Kak o 
krasna, kako bogata dežela leži pod našim i 
nogami, ki jo razsvetljujejo zlati žarki v slovo ! 
Glej te hribe in doline, te ravnine in to mirn o 
morje — vsa ta krasota bo kmalu tvoja last . 
Bodi pameten! Sedaj pa lahko noč,' moj si n 
Spavaj sladko ! 

Globoko ganjen koraka mladenič proti svojemu šotoru. Celo noč se mu vsiljujejo besede, 
ki jih je bral v slepčevi knjižici : ',To vse ti 
dam, ako padeš pred me in me moliš. « Toda 
izkušnjava je prehuda. ',Saj zahteva, da se le 
sedaj ne dam krstiti, « reče mladenič sam pri 
sebi in sklene izvršiti to . Proti jutru šele n a 
lahno zaspi. Sanja se mu, da je na lovu . Divja 
zver, ki jo zasleduje po hribih in dolinah, je 
pol lisica in pol orel. In ko se ji približa, 
izgine in pred njim stoji paž Stefan, ki drži v 
eni roki visok svilen klobuk Šoguna, v drug i 
pa trnjevo krono . ',Izberi si! « mu reče paž . 
Smeje se seže po klobuku, prime pa prestraše n 
v trnjev venec in se zbudi. Sanje so bile tako 
žive, da se mu celo zdi, da še čuti bolečin e 
v roki. 

8. Kraljevič Sebastijan. 
Ko se je Štefan po grozovitem mučenj u 
zopet zavedal, je ležal na trdem ležišču v ječ i 

spilim. pov. IX . 


— 50
na kupu rižove slame . Trajalo je nekaj časa , 
da se je zavedal vsega, kar se je zgodilo ž 
njim. (kolu njega je bila tema ; ko tipa okoli, 
začuti kmalu slamo in steno, in ko hoče vstati , 
zadene z glavo v strop ozke in nizke temnice . 
Vsi udje ga bole, zlasti pa začuti v grlu hud o 
žejo. Sedaj šele se spomni na dogodke pretečenega dne, na kraljičin ukaz in njeno jezo, ko je 
ni slušal, in na grozne udarce. Tudi to se m u 
dozdeva, da ga je Joscimon obsodil k smrti n a 
križu ; vendar se tega ne more jasno spominjati . 
Toda sladak mir mu napolujuje srce pri- te h 
mislih ; izkreno se zahvali Bogu za to, da j e 
mogel zanj nekaj pretrpeti, in ga prosi pomoč i 
za zadnji boj . 

Žeja ga slednjič prisili, da začne iskati, l i 
ni kje kak vrč z vodo ; in res ga najde. Že 
ga nese k ustnjicarn, kar se domisli, da m u 
mogoče misijonarji še pred smrtjo prines á 
sv. obhajilo, in takoj postavi vrč nazaj na tla. Nato 
posluša in zdi se mu, da sliši zunaj korake, ter 
začne klicati. Čez nekaj časa se odpr'ó vrat a 

V ječo stopi ječar, star mož, in skozi po l 
odprta vrata se prikrade nekoliko svetlobe, d a 
more prišlec videti jetnika saj za silo . ',Oho, 
začne takoj, ',tiček je že na nogah! Da, da, tak o 
se godi vsem paglavcem, če postanejo predrzni ! 
Zakaj si se pa zoperstavljal kraljici in Joscimonu ? 
Svetujem ti, prosi ju sedaj lepo odpuščanja, 
in ko pride kraljevič semkaj, ti mogoče od 
pusti križanje. Ali naj ti pa prinesem ostro 


— 51 —


bodalce, da si preparaš trebuh?') Ker si si n 
plemenitašev, se to zate bolj spodobi nego smr t 
na križu. a 

',Dobri, stari Kuza, ti ne veš, kaj govoričiš . 
Samomor je gejev, smrt na križu pa čast z a 
kristjana. Ker pa moram vendar .

‘~mreti, mi ne 
boš odrekel moje zadnje prošnje . Pošlji enega 
tvojih vnukov k tujim učenikom in jim reci , 
da prosim enega izmed njih, naj mi prinese 
kruh življenja. a 

Ječar se da šele po dolgih prošnjah pregovoriti in pošlje svojega vnuka k misijonarjem ; 
reče pa, da malo upa, da jih bo pustil Joscimo n 
v ječo. Nato postavi skledico z rižom poleg ležišča ubozega dečka in zaklene zopet vrata z a 
seboj. Stefan pa čaka uro za uro, a od nikjer 
ni duhovnika z zaželjenim kruhom življenja. 

Ze prejšnji dan je zbral o . Kabral svoj e 
sobrate, ko je zvedel Stefanov dogodek, in se 
posvetoval ž njimi, kaj naj se stori. To je bi l 

prvi slučaj, da so javno nastopili proti kristjano m 
v kraljestvu Bungo, in misijonarji sklenejo na 
peti vse svoje sile, da ne nastane iz te iskre 
požar, ki bi uničil ves njihin sad . Zato pošljej o 
jadrnika h kraljeviču Sebastijanu, ki je živel p o 
svojem izpreobrnjenju zapuščen od dvora v dan 
hoda oddaljenem gradu, katerega mu je dal kralj . 
',Jaz menim, da ne bo Sivan prelomil svoje besede, ki jo je dal sv. Frančišku Ksaveriju, in 
ne bo dopustil križanja,. reče o. Kabral. ',Toda 

,1) To zovejo Japonci hara-Miri . 


52


ta Joscimon in njegova mati, ki sovraži kristjane i z 
dna svoje duše, ta dva sta sposobna za vse . Upam 

pa, da bo kraljevič Sebastijan že brzdal svojeg a 
malovrednega brata do kraljevega prihoda . Jaz 
sam grem na pot, po kateri mora priti kralj jutr i 
zvečer, in ga opomnim na njegovo obljubo . " 

Rečeno, storjeno . Eden onih jadrnikov, k i 
še dandanes slavijo na Japonskem vsled svoj e 
čudovite hitrosti, ponese kraljeviču Sebastijanu 
pismo o. Nabrala in se vrne že opoldne prehodnega 
dne s kraljevičem, ki je v spremstvu le dveh 
služabnikov, na svojem konju k misijonarjem . 
Skoraj istočasno pride iz gradu ječarjev vnu k 
s prošnjo Stefanovo, naj mu ponesejo nebeški 
kruh. Deček pove tudi, da je Joscimon ukaza l 
pripraviti križ na morskem obrežju. ',Popil je 
tudi veliko svetega sakija, « reče končno deček, 
',in je zelo zdražljiv." 

',Ravno o pravem času ste prišli," reče o . 
Kabral kraljeviču . ',Najbolje je, če gremo takoj 

v grad. Z vašim posredovanjem upam priti v 

ječo, kar sem poskušal včeraj in danes brez uspeha. 
Vi storite potem vse, kar vam bo mogoče, d a 
se prepreči ta zločin . Jaz pa vzamem seboj sveto 
popotnico za našega ubozega Stefana. " 

Takoj gre o. Kabral v kapelico, pomoli nekoliko pred oltarjem, odpre nato tabernakelj i n 
dene sveto hostijo ;v pozlačeno pušico, ki j o 
skrije pod obleko. Nato korakata moža molč e 
proti gradu in molita tiho nevidnega Boga, k i 
ga nese duhovnik skritega pod podobo kruha. 
Straža pri prvih vratih hoče zabraniti vstop mi


— 53
sijonarju, ker je ta izrečno prepovedan tujim 
boncem ; toda kraljevič reče, da prevzame vs o 
odgovornost nase, in oba gresta skupaj po stopnjicah naravnost v ječo. In tudi stari Muza se 
ne upa ugovarjati, ko zahteva kraljevič, naj jim a 
odpre vrata v ječo. 

Ko vstopita v temnico, dobita ' paža jako 

slabega na ležišču. Tu je ležal v hudi mrzlic i 
cele ure in čakal, kdaj pride duhovnik, ter go 
reče molil. Njegova prva beseda, ki jo izreče 
s slabim glasom, je : ,,Oh oče, ali prinašate kruh 
nebeški? ,, in ko mu misijonar prikima, vstan e 
deček z velikim naporom iz ležišča in se vrže 
na kolena pred Izveličarjem, ki ga nosi duhovnik . 
',jaz sem še tešč, , reče nato; ',nisem pokusil 
niti kapljice vode, le da bi mogel sprejeti mojega 
Gospoda. Zdaj rad umrjem.. 

Na duhovnikov migljaj se odstrani kraljevi č 
m Stefan se izpove . To je kmalu storjeno. Nato 
sprejme z veliko pobožnostjo telo našega Gospoda, kraljevič Sebastijan pa poklekne globok o 
ganjen na kup slame in moli konfiteor. Po 
svetem opravilu ostaneta oba še nekaj časa pr i 
Stefanu, ki daruje svoje življenje Bogu poln nebeške tolažbe. Solze teko obema po licih . Kmal u 
pa opomni o . Kabral, da je čas, da se oddaljita . 
Oba prosita še dečka, naj moli za nju, če sprejm e 
Gospod res dar, ki mu ga prinaša. In deček 
reče: ',Za vse bom molil, tudi za kralja in za 
blagega Sikatoro, in celo za Joscimona in njegovo mater, da se jih usmili Bog. Vi pa molite 
tudi zame! Oče, dajte mi svoj blagoslov! In če 


54 —


me ne umore, se spomnite tega, kar sem va s 

zadnjič prosil . i, 

'jaz te že sedaj sprejmem v družbo Jezusovo, n mu odvrne o . Nabral in ga zapusti s kralje

vičem, da pohiti z enim svojih drugov kralj u 
nasproti. Kraljevič Sebastijan pa skuša najprejpregovoriti starega Kuzo, da pripravi jetniku v 
svojem stanovanju boljše ležišče in pokliče zdravnika, ki naj mu obveže rane. Ječar zmaje z 
glavo in noče od začetka ničesar slišati o tem ; 
kaj takega se še ni čulo na Japonskem, reč e 
začudeno, da bi se skrbelo toliko za obsojenca 
in kaj naj koristi vsa zdravniška umetnost, k o 
pa pripravlja Ratiku že križ za svojeglavnega 
paža, ki se je predrznil kljubovati kraljici. 

Slednjič se da vendar pregovoriti stari Kuza 
z zlatom in obljubo, da prevzame kraljevič vs o 
odgovornost nase nasproti Joscimonu, in da paža 
v bolj zračno temnico z mehkejšim ležiščem i n 
boljšo hrano. Nato pokliče kraljevič po ječarjevem 
vnuku krvnika Ratikuja, ki pride šele po nemalem obotavljanju. A njegov obraz takoj razodeva, da ne bo toliko pristopen prošnja m 
Sebastijanovim. In na vprašanje, ali ima res povelje od Joscimona križati paža, mu odvrne nejevoljno : ',Križ že stoji in predno solnce zaide, 
mora umreti ta svojeglavnež . 0 

',Ne, on ne sme prej umreti, dokler ne po

trdi moj oče, ki ga pričakujemo danes od lova , 
razsodbe mojega brata . ,, 
Radku zmaje z ramo in reče : „ Kraljevič, 
vaš starejši brat ukazuje! . 


55 —


',Toda obsodba je popolnona krivična i n 
Joscimon je ravnal v pijanosti . " 

n0 tem Ratiku ne sme razmišljati. On 
stori, kar se mu ukaže. Od kdaj pa sme na 
Japonskem služabnik soditi svojega gospodarja ? 

Razuntega je deček preklinjal naše bogove in 
žugal kraljici s smrtjo. " 

',S smrtjo ji je žugal? " 

',Da, gospod, in še celo z večno smrtjo , 
in tako je popolnoma upravičeno, da ga križamo . 
Resnično, jaz sem še nedolženejše po vsej pravici spravil iz tega sveta . " 

Kraljevič Sebastijan uvidi, da ni mogoče 
ničesar opraviti pri tem možu . Ponudi mu denarja, da najde saj sredstvo, s katerim lahko zavleče celo stvar in izvrši obsodbo šele tedaj , 
ko se vrne kralj. A tudi v to se noče na nobe n 
način spuščati mož, ki sovraži kritjane in bi se 
rad že enkrat maščeval nad njimi, Križ že stoji, " 
ponavlja venomer. ',Sulica, ki naj prebode prsi 
obsojenčevi, je že nabrušena ; kaj je treba še več ? 
Govorite z joscimonom! Ako Joscimon ne ukaž e 
kaj druzega, umrje deček, ko zaide zadnji solčni 
žarek za gorami! " 

Sebastijan sklene iti k svojemu bratu i n 
svoji materi, lasi nima mnogo upanja, da b i 
spametoval pijanca. Ratiku se pa ozre jezno n a 
odhajajočega kraljeviča. ',Pazi se!" reče sam pri 
sebi. ',Ko nastopi Joscimon dedščino svojega 
očeta, ne bo bolj stalna tvoja glava kot so staln e 
glave drugih kristjanov . No, potem bom imel 
mnoao dela!" 


56 

Težkega srca stopa Sebastijan po široki h 

stopnicah v preddvorano kraljeve palače . ustnik 
telesne straže mu stopi nasproti in ga nagovori : 
',Kraljevič, svetujem vam, zapustite grad! Va š 
brat je take volje, da niste več varni svojega 
življenja pred njhn. " 

',Tem nujnejša je moja navzočnost. Od kdaj 
pa smo tako daleč na bunškem dvoru, da bi 
moral bežati celo sin kralja tega dvora? Vaš a 
dolžnost je, da preprečite s silo mojemu bratu , 
ki ni več pri pravi pameti, izvršitev njegovi h 
grozovitosti. Odgovornost sprejmem jaz nase . 
Se li lahko zanesete na telesno stražo? " 

Častnik zmaje z glavo in reče : ',Ne vem ; 
menim, da ne . Bili so tu bonci in so zahteval i 
v Inarijevem imenu paževo življenje. " 

',Tedaj moram k materi," reče kraljevič Sebastijan. Tu pa pride po stranskem hodniku , 
ki vodi v kraljičine sobe, Joscimon s svojim i 
vinskimi bratci. En sam pogled v zabuhli obra z 
in v mokre oči svojega brata pouči Sebastijana, d a 
bi bilo sedaj zamanj zgubiti le besede z bratom . 
Zato hoče kar mimo njega ; toda Joscimon g a 
prime za roko in zakriči : ',Oho, bratec, tudi t i 
tu? Hočeš tudi ti videti, kako bomo križal i 
krščanskega paža? Le pojdi z nami . Jaz poreče m 
krvniku Ratikuju, naj ne čaka dalje, da ne prid e 
oče in mi ne pokvari vsega veselja . " 

',Joscimon, jaz prihajam pravkar s prošnjo , 

da počakaš očeta. Godilo se ti bo slabo, ako 
daš v njegovi nenavzočnosti koga umoriti . « 


— 57
',Kaj? ti mi pretiš? Bratec,,, ti si tudi eden 
izmed izdajavcev naših bogov . Cuvaj se, da ne 
zahteva tvoje glave Inari ali Haciman ali kdo 
drugi naših bogov. Pri božjem Zin-muju, jaz 
bi te še danes z veliko radostjo obglavil! . 

,,Tako zloben pa vendar nisi, bratec! Izpusti 
me vendar, da grem k materi !fi 

',No, pa pojdi k materi, kakor želiš . Jaz 
grem pa h Ratikuju in potem k pažu, ali slišiš , 
da ga križamo, križamo ! a 

9. Oočitev. 
Kraljica ne sprejme nič kaj milostljivo 
kraljeviča Sebastijana . Sovraži ga, ker je posta l 
nezvest japonski religiji in se dal krstiti, i n 
sovraži ga tembolj, ker ji je prekrižal vse načrte , 
ki naj jih sedaj izpolni Sikatora . Za paževo 
življenje noče ganiti niti prsta ; to je Joscimonov a 
stvar, ki zastopa kralja v njegovi nenavzočnost i 
povsodi. Od kdaj se vendar na Japonskem tolik o 
brigajo za življenje ubogega služabnika? Na 
dvoru njenega očeta so skoraj vsak teden kog a 
usmrtili in večkrat radi manjših pregreškov ko t 
jih je storil ta paglavec, ki je preklinjal bogove 
in žugal svoji kraljici s smrtjo in peklom. Po 
pravici zahtevajo Inarijevi bonci njegovo smrt , 
katero zaslužijo pač vsi, ki so zatajili japonske 
bogove . 


— 58 
S pogledom polnim sovraštva izpregovor i 
kraljica zadnje besede svojemu sinu ; nato vstan e 
in zapusti sobo. Se sliši kraljevič vršenje njen e 
svilene obleke in premišlja, ali naj hiti za njo , 
se ji vrže k nogam in jo zaklinja pri ljubezni , 
ki jo je gojila nekdaj napram njemu, naj pre-
preči ta krvav zločin in naj ne izpostavlja še 
dalje v nevarnost svojega dušnega izveličanja s 
svojim strastnim bojem proti Kristusovemu nauku . 
A takoj spozna, da to ne bi imelo uspeha : 

,, Jaz bi jo le še bolj razdražil in zaplete l 

v še večjo krivdo. Uboga v mati! Ti si pomilovanja vredna, ne dobri Stefan, ki si pribor i 
krono mueeništva! a 

Izginil je vsak up. Že se je nagibalo solnce 
za gore in na morskem obrežju se je zbiral a 
radovedna množica, da vidi krvavi prizor, katerega vest se je hitro širila od hiše do hiše . 

Ne daleč od mesta, kjer smo videli v začetk u 
naše povesti slepega Tobijo, stoji križ . Nanj je 
naslonjena lestvica za obsojenca in krvnika. Po 
japonskem običaju je moral iti obsojenec sa m 
na križ : stopil je na stojalo in raztegnil svoj e 
roke, ki so jih privezali na prečni tram ; z 
drugo vrvjo so mu privezali noge h križu in žrtev 
je čakala v tem mučnem položaju vidna vse m 
ljudem, da je dal uradnik, ki je nadzoroval 
križanje, znamenje in sta dva krvnika prebodl a 
z ostro, široko sulico obsojenčevi prsi od spoda j 
navzgor. Take smrti je umrlo onih 26 sv. mučencev iz Nagazakija, katerih praznik obhaja 


— 59 —


cerkev na dan 5 . svečana, med njimi trije dečki ; 
in taka smrt je bila odločena tudi Stefanu . 

Paža pripelje po širokih stopnjicah Ratiku , 
na katerega se naslanja uboga žrtev, ki vsle d 

hudih bolečin ne more sama hoditi. Tudi Joscimon se mora opirati na druge, med katerim i 
koraka na morišče ; saki mu ni vzel' le pameti , 
vzel mu je tudi rabo udov. 

Množica postane jako nemirna, ko zagleda 

dečka sredi oboroženih vojakov. Bonci .in njihovi 
fanatični hlapci ga hočejo zasramovati, toda to 
se jim ne posreči, ker nikomur ne ugaja. Ko 
zagledajo ljudje bledo a vendar veselo dečkovo 
obličje, se jim zasmili vsem in začno ga občudovati ; tako veselega obraza še niso videli n a 
nobenem obsojencu, ki je korakal v smrt n a 
križ. Med gledavci je tudi mnogo kristjanov ; 
ti se prerinejo v ospredje, se poslavljajo od 
dečka in ga bodre, in ko jih prosi, naj molij o 
zanj, se mu tudi oni priporočajo v molitev, k o 
pride pred prestol božji. Marsikomu stopi solza 
v oči, tako je ginjen, in vedno bolj se širi med 
množico ono začudeno molčanje, s katerim s o 
gledali japonski pogani poznej krščanske mučenike, ki so šli veseli v smrt . Zaman se trudij o 
bonci, da bi pripravili množico do tega, da bi 
začela dečka zasramovati; njihove besede ne 
najdejo odmeva v ljudskih srcih in polagom a 
utihnejo. Še bolj neprijeten vtis pa napravij o 
na množico besede pijanega joscimona, ki začne 
z jecljajočim glasom zasramovati paža in preklinjati krščanskega Boga . 


0—


,,Haha, « zakriči s hripavim glasom, ',čede n 
Bog, ki se je dal križati! Mi bomo pa križal i 
tudi njegove spoznovavce. Vse — slišite? Nekajtisoč jih je v kraljestvu — in vse bomo križali 
takoj, ko umrje moj oče — vse, vse! Ratiku, t i 
si moraš izbrati še sto pomagačev in jih naučiti , 
kako se križa. Od tu do Funaja morajo stati 
križi drug poleg drugega in ne bomo prej 
prenehali s križanjem in zatiranjem, dokler n e 
umrje zadnji kristjan. To bo še veselja! In tudi 
moj brat pride na vrsto, katerega vidim tam 
zadaj! Le pridi sem, moj ljubi bratec! Videt i 
moraš z lastnimi očmi, kako se bo godilo enkrat 
s teboj. Samo nekaj čevljev višji bo tvoj križec, 
ker se to spodobi bunškemu princu.a 

Kraljevič Sebastijan je pohitel iz kraljičini h 
sob na morišče, ko se mu ni posrečilo rešit i 
življenja blagega paža, in je dohitel sprevod 
prav tedaj, ko je prišel na griček, kjer je sta l 
križ. Množica je sedaj lahko videla obsojenca 
in oba tako različna brata ; vse zre z največj o 
pozornostjo nanje, da vidi in sliši, kaj se zgodi . 
Kraljevič Sebastijan se ne ozira nič na zasramovanje svojega pijanega brata, ampak hiti k 
pažu, ga objame vpričo vsega ljudstva in zakliče : 
„Raje umrjem s tem blagim dečkom nego se 
udeležim tvoje sramote, nesrečni Joscimon! Ka j 
se obotavljate? Pristopite sem, zvežite tudi mene , 
križajte tudi mene s tem otrokom! Javno i n 
slovesno priznavam pred vami, bonci, in pred 
podložniki in vojaki mojega očeta in pred vse m 
ljudstvom, da sem kriv istega zločinstva kot ta 


61 —


deček tu . Kot on molim tudi jaz Kristusa, k i 
je umrl na križu za blagor celega sveta, in sem 
tudi jaz pripravljen umreti na križu. In kot on 
zaničujem napačne bogove, ki so jih iznašli t i 
goljufi tu . 

Besen krik boncev prekine Sebastijana v 
govoru; med vrste oboroženih vojakov se hočejo, 
vreči na sovražnega krščanskega kraljeviča. Hkrati 
iztrga Joscimon v bližini stoječemu vojaku sulic()
iz rok in jo vrže s tresočo roko proti bratovi m 
prsim ; nehote skoči ta v stran in orožje zadene 
krvnika, ki drži paža zadaj za kraljevičem, tak o 
silovito, da se zgrudi ta z glasnim krikom n a 
tla. Ljudje so mislili, Joscimon je umoril lastnega 
brata; zato začne) z glasnim ječanjem siliti naprej ; 
velika zmešnjava bi nastala in nihče ne ve, kak o 
se bi končala, ko se ne bi naenkrat zasliša l 
klic : ',Kralj prihaja! Umaknite se, kralj je tu! . 

Vse se ozre proti kraju, odkoder se je zaslišal prvi glas ; ljudstvo potihne in se začn e 
umikati na levo in desno ter se vrže z navadno . 
vdanostjo spoštljivo v prah ; knez pa jezdi na 
griček, kjer stoji križ in se je izvršil ravnokar 
omenjeni dogodek. Neposredno za Sivanom, 
jezdita Sikatora in kancelar Joziho ; njima sled i 
druga gospoda. 

Misijonar je naletel na kraljevo lovsko družb o, 
v neki dobre tri ure oddaljeni vasi, kjer je kosila. 
Po Sikatoru, ki pove kralju, po kaj prihaja misijonar, dobi dovoljenje, da sme stopiti pre d 
kralja. Temu se vrže k nogam in ga spomni n a 

obljubo, ki jo je dal Frančišku Ksaveriju, vsled 


— 62 —


katere je njegova dolžnost, da ščiti kristjane v 
svojem kraljestvu . Potem mu Rove v ganljivi h 
besedah, kako je pokazal paž Stefan zvestob o 
svojemu Bogu in svoji veri in kako kruto sta 
nastopila kraljica in Joscimon raditega prot i 
njemu ter ga hočeta križati. Kralj posluša z neko 
nejevoljo, Sikatora pa z velikim občudovanje m 
misijonarjevo poročilo . 

',Zakaj je pa zdražil deček kraljico s svoj o 
trmo!" reče Sivan . ',Toda taki ste vsi kristjani ; 
pametni niste bogvekaj, vendar hočem storiti vse , 
kar mi je mogoče. Sikatora, ukaži takoj osedlati 
konje! Pred solnčnim zahodom smo v Uzukij u 
in rešimo dečka iz Joscimonovih rok . — Ti si 
pa jako vesel, kakor se mi zdi, rt reče Sikatori, 
ko izvrši lkaz. ',Menda vendar ne občuduješ tega 
paža? rt ln kraljevič odvrne : ',Na vsak način j e 
ta čin občudovanja vreden ; samo krščanstv o 
more dati dečku, da celo otroku, tako junaško 
srce. Slučajno poznam paža Stefana in sem ga 
imel vedno za prijazno, mehko bitje, ki se zboj i 
vsake trde besede . Nikakor pa ne bi mislil, d a 
bi se kdaj podvrgel taki muki, kaj šele smrti 
na križu. Zanesite se na to, gospod kralj, da to 
lij trma, ampak čut dolžnosti, kar navdaja tega 
paža iz Funaja. . 

Kralj Sivan ne odvrne ničesar ; hitro sed e 
na konja in v diru prijezdijo do Uzukija. Sikatondono je zaostal, ko je zvedel, da se gre l e 
za življenje enega sužnja, in se mu torej n i 
nikamor mudilo. Ko se približajo jezdeci kraljevemu gradu, zagledajo množico in črez množico 


63 —


križ in četo onih, ki stoje okolu njega . Bil 
je ravno trenutek, ko je kraljevič Sebastija n 
došel sprevod in ga je zasramoval njegov brat. 
Vseh oči so bile obrnjene v oba kraljeviča . 
Tako je bil kralj in njegovo spremstvo neopažen a 
priča tega prizora, ki smo ga pravkar navedli. 
Sele ko zažene Joscimon sulico v krvnika i n 
začne ljudstvo, ki misli, da ubiva pijanec svojeg a 
brata, kriče siliti naprej, zakliče kraljevo spremstvo : 

Kralj prihaja! Umaknite se, kralj je tu! « i n 

množica se ozre proti spremstvu in začne klicati : 
',Umaknite se, kralj je tu! ,, in naredi prostor, 
da more kralj s svojim spremstvom na griček . 

Ko dospe kralj do vznožja grička, stopi raz 
konja in vrže vajeti bližnjemu vojaku . Joscimon 
se močno prestraši, ko spozna obličje svojega 
očeta; lasi je pijan, opazi vendar, da je kralj 
zelo jezen. Zato hoče iti proti njemu; toda kraljmu z roko da znamenje, naj ostane tam, kjer 
je. Nato, reče Sivan z močnim glasom, da ga 
zamorejo slišati vsi ljudje : 

''jaz sem slišal besede, s katerimi si pretil 

mojim krščanskim podanikom, da celo svojem u 
bratu, da ga daš križati takoj, ko postaneš bunšk i 
kralj . Dasi si govoril to v pijanosti, vendar m i 
odkrivajo te besede tvoje hudobno srce . Hvaleže n 
sem bogovom, da so mi pri tej priložnosti jasn o 
pokazali, kar sem že dalj časa domneval : ti si 
popolnoma nevreden, da bi bil moj naslednik ! 
Jaz te javno razdedinim, ker nočem izročit i 
svojega ljudstva pijančevi samovolji.. Drugo kazen 
za tvoje grdo postopanje pa določim poznej . 


64 — 

Poveljnik straže, Joscimon je vaš jetnik, dokler 

ne odločim drugače! ,, 

Nato se obrne kralj k svojemu drugemu, 

sinu in reče: ',Blagosrčnost, ki si jo pravkar 

javno pokazal, mi napolnjuje srce z veseljem i n 

ponosom . Ti bi bil vreden nositi mojo kron o 

in menim tudi, da bi osrečil moje ljudstvo . 

Toda na dan svojega prestopa k tuji religiji s i 

se javno odrekel kroni in jako nespametno b i 

bilo, da bi vladal narod, ki v svoji večini daruj e 

japonskim bogovom, kristjan . Toda ako se vrne š 

k našim domačim bogovom, tedaj te še danes . . . a 

',Niti besedice več, oče, « reče kraljevič Se

bastijan, ',ti sam bi me ne mogel več spoštovati , 

če bi zamenjal svoje prepričanje za zemeljsk o 

krono . « 

„Torej mi preostaja le še, da si izberem iz 
svojih sorodnikov vrednega naslednika, a nadaljuje 
kralj. ',In jaz mislim, da sem ga dobil. Ple

meniti Sikatora, nečak moje soproge, je od danes 
naprej moj posinovljenec in dedič mojega kraljestva . , 

Glasno pritrjevanje naznani kralju, da sta 
s to volitvijo zadovoljna dvor in ljudstvo. Sikatoro pa zmede vsega to povišanje ; pred seboj 

zre kraljeviča, ki se je pravkar zopet odreke l 
kroni, katera mu je bila sedaj na ponudbo, d a 
doseže večno krono ; pred seboj gleda paža, ki 
je bil veselo pripravljen dati svoje življenje z a 
večno življenje, in nek notranji glas mu pravi , 
religija, ki rodi toliko junaštvo, mora biti božj a 

— sledi ji! Kraljevič in paž opazita ta boj v 

6


Sikatori in molita zanj ; in tu se nagne zmaga 

na stran milosti in mladenič sklene slediti nebeškemu glasu . ',Mesto zlate krone raje trnjevo 
krono, a reče pri sebi, stopi h kralju, mu poljub i 
kleče roko in mu hoče povedati, da je tud i 
on kristjan. Toda Sivan mu ne pusti priti do 
besede. 

,,Pozneje, a mu odvrne prijazno, ',sedaj 

nimam časa, da bi te poslušal . Tam je še paž 
zvezan! Odvežite ga! Kar je tudi pregrešil s 
svojo trmo, za to se je že dosti pokoril . Ti si 
prost,in od sedaj naprej moj paž.. 

Stefana takoj razvežejo, in on se ozre n a 
križ, ki ga pravkar poljubljajo zadnji žarki za

hajajočega solnca, ter reče s solzami v očeh : 

',Zahvaljujem se ti, kralj, (lasi mi s tem 
nisi skazal bogve kake dobrote. Se nekaj minut 
in prelil bi kri za Kristusa, moja duša bi pa 

poletela iz križa v večno veselje . 

10. Dva praznika. 
Štiri tedni po teh dogodkih so minili . 
Kralj Sivan je odpustil paža Stefana na njegovo 
lastno prošnjo in o . Kabral je vzel dečka za zdaj 
med katehiste ; pozneje naj bo novinec družb e 
Jezusove, ko se enkrat zacelijo njegove rane, ki 
jih je zadobil pri mučenju. Joscimona je pregnal 
oče na samoten grad, kjer so ravnali ž njim 

spilim pov. 1x. 5 


66 

kot z jetnikom, zato je iskal tolažbe v vedn o 

večjim uživanju sakija. Kraljevič Sebastijan je pa 
zopet zapustil očetov dvor. Tako je bil Sikotora 
edini kraljevič na uzuškern gradu in od vseh 
strani so se rnu piilizovali kot kraljevemu na 
sledniku. Zastonj je povedal že drugo jutro p o 
onem usodepolnem dnevu kralju svoj trde n 
sklep, da se hoče dati krstiti. Sivan se mu le 
nasmehne in reče, da mu je to pač umljivo p o 
včerajšnih dogodkih ; mlado srce se lahko navduš i 
za tako stvar, ker je ta inozemska navdušenost 
jako nalezljiva . Sikatora je sedaj še preveč razburjen, da bi naredil tak dalekosežen sklep ; s 
tem mu pred letom ne sme priti več pred oči . 
Tako in enako zavrne kralj vselej princa i n 
skrbi, „„ da mladenič nima mnogo časa sanjariti . 

Cisto drugačen se pa zdi Sikatondonu ta skle p 
svojega posinovljenea. Zelo neprijazno nastopi 
proti njemu in mu zapreti celo s smrtjo al i 
večnim jetništvom, ako naredi ta korak in n 
tako sramoten način žrtvuje svojo lepo bodočnost . 
Hkrati pošlje poslance k o . Kabralu, ki mu 
naznanijo, da se bo strogo maščeval ne le nad 
njimi, marveč nad vsemi kristjani v njegove m 
kraljestvu, ako se postopi še nadalje poučevat i 
Sikatoro v krščanski veri ali ga celo sprejet i 
med kristjane . 

Vmes mora poseči kralj Sivan, da nekoliko 
ohladi knezovo jezo. Kralj prosi svojega gosta, 
naj prepusti njemu Sikatoro, ker upa, da pr i 
odločnem prinčevem značaju doseže več s tem , 
če ga raztrese, kot če se mu naravnost upira . 


Zato ukaže Sivan svojemu kancelarju jozihaju , 

naj poučuje kraljeviča o vsem potrebnem in zlast i 
naj ga seznani z vsemi deželnimi zakoni . Sikator a 
se mora torej vaditi v jahanju in streljanju i n 
nadzorovati vojake; pošljejo ga v Funaj in v 
vsa druga imenitnejša bunška mesta, da se seznani z uradniki, ki tu zastopajo kralja. In ko 
se vrne zopet na uzuški grad, gre s kralje m 
na lov ali pa streže kraljici. Kratko, Sivan si 
prizadeva na vse načine, da raztrese kraljeviča 
z različnimi opravili ; tako mu lažje zabrani, da 
se ne da krstiti, kot s pretenjem ; značaj Sikatorov 
je bil namreč tak, da bi ga vsak ugovor le še 
bolj potrdil v njegovem sklepu . 

Pa tudi to kraljevo ravnanje ne vpliva 

mnogo na odločno kraljevičevo voljo. Razsvitlje n 
od milosti božje je spoznal pod križem, ki j e 
bil določen Stefanu, božanstvo Kristove religij e 
in je sklenil v svojem srcu postati na vsak 
način kristjan. Izpregledal je Sivanove namen e 
in je sklenil, da tudi on ne zine kralju nit i 
besedice več o svojem ramenu, ampak da gr e 
mirno svojo pot . 

Kraljica pa ukaže stroje paziti na nečaka, 
zlasti še, ker se ne rnore zanašati na Sikatondonovo pomoč*, ki je moral oditi v Buigen vsle d 
nujnih opravkov. In kmalu ji naznani Sirna, da 
je bil kraljevič večkrat dalj časa v hiši tuji h 
učenikov. 

»Obiskal je najbrže paža, ki si ga ukazal a 

tako hudo mučiti, i, reče kralj, ko mu pove 
kraljica o teh obiskih. 


— 68 —


',Nikakor ne," odvrne kraljica, ' ,uči se krive 
vere in raje ga vidim takoj mrtvega kot da b i 
s svojim odpadom tudi on oskrunil naše bogove . « 

Pri teh besedah zgubanči kralj svoje čelo 
in reče : ',Ako se kraljevič kaj pregreši, ga bo m 
kaznoval že jaz sam . Za vsak las, ki se mu skrivi , 
si odgovorna ti in tvoji pomagači, ki jih dobro 
poznam . Najbolje bo, da poveš obema vojakom a 
te moje besede . « 

Kraljica se ozre jezno na svojega soproga, 
ko odhaja s to opombo, in zagodrnja : ',Le pazi 
se, Sivan! Ako tudi ti izdaš naše bogove, postaneš lahko tudi ti njihova žrtev . « Kralj pa 

pokliče Jozihaja, kateremu je postal Sikatora na d 
vse drag, odkar občuje ž njim tako tesno, i n 
mu da ukaz, naj dobro pazi na kraljeviča i n 
naj mu zabrani vsak nepremišljen korak. 

Bilo je na predvečer praznika Mazurija, 
ko se je vršil ta pogovor. Isti čas je sedel Sikatora s Stefanom v malem vrtičku misijonske 
hiše in mu pripovedoval, da je o. Kabral vendar 
enkrat privolil v to, da ga bo krstil in sicer 
že jutri, ko bo slavnostni izprevod boncev obrni l 
nase vso pozornost ljudstva in dvora. Stefanu, 
ki je polagoma okreval, kar zažari od veselja 
obraz, ko to zve. ',Pojdiva:v kapelo, , mu reče, 
',da se skupno zahvaliva Materi božji, ki ti j e 
izprosila to milost pri svojem Sinu. K nji smo 
molili zate vsi, slepi Tobija, mali Franc, kraljevi č 
Sebastijan in vsi drugi kristjani in očetje. Kaka 
sreča te čaka! Zdaj si še vedno duševno mrtev , 
(lasi imaš toliko dobrih naravnih lastnosti ; kmalu, 


69 —


pa sprejmeš nadnaravno življenje in se prerodi š 
v krstni vodi za otroka božjega . , 

Sikatora ostane čez noč v misijonski hiš i 
in se pripravlja z molitvijo in premišljevanje m 
na sprejem zakramenta sv. krsta. Drugo jutro 
pa naznani Sima kraljici, da se kraljeyič še seda jni vrnil iz hiše tujih učenikov in da je šel prot i 
jutru tja tudi kraljevič Sebastijan. Isto naznani 
kancelar kralju. tem bomo že še govorili 
po slavnostnem izprevodu, « reče ta nejevoljno . 
Kraljica pa dobi še toliko časa, da pošlje svojima 
ogleduhoma ukaz, naj strogo pazita na misijonsk o 
hišo ; predniku boncev pa napiše malo pisemce . 

Medtem naznanijo piščalke in bobni, da 
je slavnostni izprevod Mazurijev zapustil samosta n 
boncev. Mazuri je pol verski pol ljudski praznik . 
Glavni del tega praznika tvori velikanski izprevod , 
sličen predpustnim izprevodom, ki jih napravljaj o 
pri nas v večjih mestih. Na teh izprevodih predstavljajo bonci ljudstvu različne dogodke i z 
japonske zgodovine in prizore iz mitologije n a 
bogato ukrašenih vozovih. Najkrasnejši pa je 
Zm-mujev izprevod, ki se je obhajal vsako leto 
v Uzukiju . 

Ulice so bile polne radovednih ljudi, d a 

se je pomikal izprevod le počasi naprej. Na 
čelu mu je bil božji poslanec, Tengu imenovan . 
Stopical je v bogati svileni obleki in imel n a 
ramah peroti kot glasnik nebeških sil ; peroti so 
se svetile v vseh mavričnih barvah in obra z 
mu je zakrivala rudeča krinka z velikim nosom . 
S svojimi kretnjami je spravil vse gledavce v 


— 70
dobro voljo, lasi je bil njegov namen le ž 
njimi pregnati hudobne duhove. Njemu sledé 
godci, zastavonosci, možje s svetilkami, ki pred

stavljajo glave različnih zmajev in pošasti, cela 

vrsta voz, odičenih deloma s strehami in stolpci , 
deloma z zelenimi vejami, na njih pa japonski 
junaki, bonci, puščavniki, bogovi in boginje , 
okoli katerih plešejo in godejo samostanski služabniki. Za njimi peljejo bivoli, ki jih vodij o 
kmetje, vozove s poljedelskim orodjem in žitom . 
Tu prestoljuje Inari sredi svojih lisic. Velikanske 
spake nosi deset do dvajset mož na svojih rama h 
pred krinko kakega izmišljenega spokornika, 
in poleg velikansko orožje, s katerim naj j e 
uničil ta spokornik pošasti. Bel slon, narejen 
iz papirja in tako visok kot hiše, se tud i 
pomika v izprevodu ; v vsaki njegovi nogi s o 
trije možje, ki nosijo ogredje in je naprej premikajo. Slednjič se prikaže voz božjega Zin-muja , 
rnikadovega praočeta. V krasnem orožju s svetlim 
mečem sedi v krogu svojih oboroženih junakov, 
katerih krinke imajo velikanske mustače iz konjsk e 
dlake. In med vsemi temi vozovi in ljudm i 
skačejo, vpijejo in plešejo različni plesavci, glumači in bonci in vse ljudstvo se raduje ž njim i 
vred v divji razuzdanosti, s katero se udeležuj e 
tega predpustnega izprevoda, ki nima nikak e 
sličnosti s katoliško procesijo . 

Na trgu pred velikimi stopnjicami v kralje v 
grad se ustavi izprevod in Zin-mujev voz zavoz i 
v sredo, okrog njega se pa postavijo v polu 
krogu drugi vozovi . Kralj, kraljica in dvorniki 


71 

sede na vzvišenih prostorih in gledajo ples boncev , 

umetnost glumačev in borenje atletov . Slednjič 
se vzdigne predstavljavec Zin-muja, da govor 
h kralju in ljudstvu . Ko pove bone kot običajn o 
svojo zgodovino o Japonski v vznešenih besedah , 
povzdigne svoj glas in začne govoriti v preroškem duhu o veliki nesreči, ki prev ljudstvu , 
ker je njegov naslednik, rnikado, sramotno izda n 
in je japonska tujcem, tem smrtnim sovražniko m 
bogov, vedno bolj odprta. ',Prav sedaj," reče h 
koncu z gromečim glasom in pokaže s svoji m 
mečem prete . proti misijonski hiši, uprav seda j 
izdaja sin mojega rodu sramotno nas, ki sm o 
nanj toliko upali. Gorje mu! Gorje tistim, ki 
ga ščitijo! " 

Sivan se ozre jezno na svojo soprogo i n 
obledi . Vendar ne izgubi zavesti in odgovor i 

na bončeve besede, ki bi prav lahko ljudstvo 
vzburile s tem, da povabi svojega „Ijubega pradedka”, ki je danes nekam slabe volje, na malo 
kosilce in dobro kapljico. Nato se nekoliko odstrani in da poveljniku straže tiho povelje, naka r 
odide ta takoj s četo vojakov v misijonsko hišo . 

V kapelici misijonarjev pase je izvršilo medtem , 
ko je šel Urazurijev izprevod hrupoma po ulica h 
in je govoril Zin-mu te pretilne besede, vse 
kaj druzega: Sikatora je sprejel sv. krst. Prijazno 
je bila odičena mala hišica božja s cvetjem i n 
zelenjem ; pred podobo Matere božje in na oltarj u 
so gorele sveče ; veselje in tolažba je sijala vse m 
iz obraza. Tedaj stopi kraljevič v belem krstne m 
oblačilu v spremstvu svojih botrov, kraljeviča 


72


Sebastijana in paža Štetana v kapelo. Tu izpove 
svojo vero : odpove se satanu, njegovemu napuhu in vsemu njegovemu dejanju ; nato sprejm e 
znamenje križa in ga slovesno mazilijo z olje m 
katehumenov in ko odmoli slovesno veroizpoved , 
ga vedejo h krstnemu kamnu . Nobeno oko n e 

ostane suho, ko teče krstna voda po kraljeviče 
vem čelu in vstane on „prerojen iz vode i n 
sv. duha «, otrok božji, dedič nebeškega kraljestva. 
Nato pristopi o . Kabral k oltarju, da daruje s 
hvaležnim srcem nekrvavo daritev v zahvalo Bogu . 

Ko dokonča sv. mašo, zasliši rožljanje z 
orožjem. Udarci na vrata zahtevajo, da se pust i 
vojake notri. Nekaj trenotkov pozneje stoji poveljnik straže v° kapeli, vojaki pa obstopijo vs e 
izhode. 

„Kraljevič, « začne poveljniku . ,,Govori se; da 
hočete zatajiti vero v naše bogove . Zato zahtev a 
kralj od vas, da greste takoj v grad in te govoric e 
slovesno zanikate, da ne nastane kak upori, 

„Jaz sem, hvala Bogu, že krščen, « odvrn e 
kraljevič mirno in odločno. 

„Tem slabeje! « reče poveljnik. „Torej imam 
ukaz, da vas takoj v kraljevem imenu pelje m 
v zapor. « 

Kraljevič se še enkrat ozre na križ in n a 
podobo Matere božje, pomoli nato vojakom svoj e 
roke in reče : ,Storite svojo dolžnost! — V i 
pa, bratje, molite za me!« 


73 

11. Boj . 
Šele ko se stori noč in se ulice saj ne 
koliko izpraznejo, odpelje poveljnik straže svojega jetnika v grad nazaj . Vest, da se je dal 
kraljevič krstiti, se je hitro razširila in od bonce v 
naščuvana množica bi gotovo naskočila misijonsko hišo in se maščevala nad blagovestniki , 
če bi ji tega ne zabranjevali vojaki, katerih števil o 
je kralj v teku dneva še jomnožil . Se sedaj j e 
moral stražiti hišo oddelek suličnikov in Sikator a 
je moral med potjo slišati marsikako psovk o 
in grožnjo . 

Ko pridejo v grad, peljejo kraljeviča tako jpred kralja. „Odvežite ga, a ukaže ta, „in pustit e 
naju sama! « Nato se obrne po daljšem molk u 
k Sikatori ali Simonu, kakor ga moramo sedaj 
zvati, in reče : „Danes si me zelo užalil : Skora j 
bi nastala vsled tvojega nepremišljenega koraka vstaja in še sedaj se vidijo zle posledic e 
njegove. Saj veš, kako močna je stranka bonce v 
in kako lahko se naščuva ljudstvo, razdraženo 
po igrah in sakiju, pri tem Mazuri-ju k javnem u 
odporu! Da, niti na svoje dvornike in vojak e 
se ne morem zanesti . Odkar sem dovolil, da s e 
je dal krstiti moj drugi sin — bilo je to jako 
neumno od mene — si je kraljica pridobila me d 
njimi skrivno stranko, ki je dovolj močna, da m e 
pripravi ob krono ali celo ob življenje, kakor hitr o 
pokažem javno na' kak način svojo naklonjenost 
krščanski religiji . In sedaj mi prideš ti, ki sem te 
ljubil kot svojega sina in katerega sem javno pri


— 74 — 

poznal za svojega naslednika, in se daš krstiti, 
ne da bi zinil meni besedice o tem!" 
',Saj sem vam pravil," odvrne princ mirno, 
',pa me niste hoteli slišati . " 

',Nezmisel! Seveda te nisem hotel poslušati , 
in to naj bi ti bil zadosten odgovor. Sicer pa 
nisem imel niti slutnje o tem, da tako resn a 
misliš na izvršitev svojega sklepa, saj sedaj ne. " 
',Žal mi je, da sem vam napravil toliko 
žalost; toda moral sem slediti glasu svoje vesti . " 
',Razumu bi moral slediti, razumu, in ta 

bi ti povedal, da mora uničiti tak korak z eni m 
mahljajem vse vade na lepo bodočnost, na kron o 
in kraljestvo, na zmago in slavo! Glasu hvaležnosti bi moral slediti, in ta bi ti povedal, da 
žali ta korak tvojega dobrotnika, da mu še cel o 
lahko veliko škoduje. In glasu modrosti b i 
moral slediti, ki bi ti povedal, da tvoje početje ne spravi ne le tebe, ampak vse tuj e 
učenike in vse kristjane v največjo nevarnost ! 
.oko ne bi poslal svojih vojakov, bi vam zažgal i 
hišo in kapelo ; le s tem, da sem te ukazal zvezati, sem ti rešil življenje. Ce ti je res žal, kakor 
praviš, pokaži to v dejanju! Pojdi jutri z meno j 
v pagodo in daruj Zin-mufu, slavnemu ustanovitelju našega kraljestva, običajen dar! " 

',Danes sem se odpovedal slovesno hudič u 
in vsemu njegovemu dejanju, jutri naj pa stopim 
pred malike in naj jim darujem — ne, to pa ne ! 
Tisočkrat raje smrt nego to!" zakliče kraljevi č 
s svetim srdom. 


— 75 
„Zin-mu ni hudič ; on je junak, ki ga srn e 
častiti tudi vsak krščanski Japonec kot ustanovnika svoje vladarjeve rodbine . Ce pa meniš, d a 
ne smeš darovati, se pa vendar ne boš brani l 
biti navzoč pri daritvi . Jaz zahtevam to najodločneje; gre se za krono in kraljestvo.” 

',Kaj bi mi hasnilo, ako bi i ves s~ret 
pridobil,- ako bi pa pri tem trpel škodo na svoj i 
duši ! 

',O ti zaslepljeni sanjač, ti! Saj se ne gr e 
le za tvojo usodo, ampak gre se tudi za moj o 
usodo, za usodo tvojega dobrotnika. " 

„jaz ne snem in jaz ne morem! Kristus u 

sem prisegel zvestobo in to prisego hočem držat i 
do zadnjega izdihljaja! ” 

',Nehvaležni svojeglavec! — Niti besede več ! 
Ako zametuješ mojo dobroto, pa občuti moj o 
strogost!" Nato pokliče kralj poveljnika straž e 
in mu ukaže, naj odvede kraljeviča v strog zapor. 

Ječa, v katero so vtaknili kraljeviča Simon a 

— to ime je dobil namreč pri svetem krstu — , 
ni bila sicer ona ozka, temna luknja, v kateri 
je bil paž Stefan ; toda bila je pa vendar jak o 
slaba. 0 kakih dragocenih prostiračah ali vezanih svilenih priprogah, na katere je bil o 
vajeno prinčevo oko, ni bilo ne duha ne sluha ; 
mesto vse razkošnosti le golo zidovje in trd 
les. Skledica riža in vrč vode je njegova 
hrana, a ne slaščice iz kraljeve kuhinje. Toda 
to ne užalosti kraljeviča, le še razveseli ga; saj 
je kristjan in svoj prvi boj je srečno prestal . 
Zato začne moliti ; zahvaljuje se za milost sv . krsta, 

76 —


ponovi še enkrat svojo krstno obljubo, prosi za 

moč v novem boju in ne zabi tudi moliti za 
Sivana in svoje sovražnike. Nato ugasne mal o 
svetiljko, se uleže na trde deske in kmalu mirn o 
zaspi. A boj še ni bil končan za ta dan sv. krsta. 

Komaj je spal Simon kako uro, že se odpr ó 

vrata temnice z glasnim ropotom in v ječo stop i 
kraljica s Simo, ki postavi noter lično svetiljk o 
in odide. Kraljica opazuje nekaj časa spečeg a 
mladeniča, nato se ga dotakne s svojo nogo i n 
zakliče : nSikatora, moj nečak, vstani in poslušaj 
besede svoje tete! " 

Se ves zaspan se ozre deček v kraljico . Ta 
-se začne mladeniču najprej prilizovati in m u 
dela velike obljube. V žarečih bojah mu slik a 
zopet krasno bodočnost, ki mu jo je pripravila , 
in na drugi strani žalostno usodo, ki ga čaka, 
ako noče popraviti svojega pregreška, v katereg a 
ga je zamotalo čarovništvo tujih menihov. Toda 
njena zgovornost ne napravi nikakega vtisa n a 
kraljeviča ; na vse njene besedi ji le odgovarja : 
.Kaj hasni človeku, ako si ves svet pridobi, ako 
pa na svoji duši škodo trpi ! a Ko uvidi kraljica , 
da so brezuspešne vse njene prošnje in obljub e 
pri mladem kristjanu, mu začne naenkrat grozit i 
in ga zasramovati ter zakliče slednjič vsa bleda 
od jeze : ',Naj se maščujejo nad teboj vsi bogovi ! 
Umri in pogini tedaj v tej ječi! Ti si sam hotel , 
zato ne zapustiš več živ! « 

Čez nekaj dni je moral Simon zbojevat i 
sličen boj s Sikatondonom, ki je prihitel ve s 
razkačen v Uzuki, ko je zvedel, da se je dal kraljevič 


— 77 —


krstiti . Nekaj časa je mislil mladenič, da ga besn i 
posinovnik kar umori, in že je daroval Bog u 
svoje življenje . Toda v nezvestobo se ni dal zapeljati. ,, Pehnite me od sebe !a reče slednjič. 
',Dajte mi beraško palico v roke! Umorite rn e 
-- jaz ostanem zvest svojemu Kristusu! a In Sikatondono se mora premagan umakniti . 

Preteče nekaj tednov in videti je bilo, kakor 
bi se živa duša ne brigala več za kraljeviča.. 
Ječar mu je prinašal vsak dan riža in vode. 
Skozi ozko, omreženo okno pa je pošiljalo solnc e 
svoje žarke v turobno ječo. Razgled je zakrivalo 
drevo, ki je razstezavalo svoje goste veje neka j 
korakov od okna; komaj nekoliko modrega neba 
zamore videti ubogi jetnik. Edino razvedrilo, 
so mu tičice, ki od časa do časa prilete na drevo, 
da potem zopet odlete ter ga spominjajo n a 
zlato prostost, katere on najbrže nič več ne bo 
užival. In kratkim dnevom slede dolge temn e 
noči in nenavadna samota. Vsak dan pričakuje, 
da ga obišče kraljevič Sebastijan, paž Stefa n 
ali kak drug kristjan in mu prinese par tolažilnih besedi od o. Kabrala. Toda zaman; Bivam 
in Sikatondono sta izbrala take straže, da niso 
pustile na noben način nikogar k jetniku, katerega naj bi omečil ta samoten zapor. 

Slednjič pride vendar nekega dne v ječ o 
kancelar Joziha, katerega je kraljevič prav posebn o 
čislal in ljubil in kateri je bil brez dvoma tud i 
mladeniču iz srca vdan. Dolgo je tuhtal in 
premišljeval, kako bi dobil sredstvo, ki bi svojem u 
ljubljenemu princu vendar omogočilo priti do, 


78 —


prestola, in slednjič je mislil, da je je dobil . 
Kraljeviču pove, v kak žalosten položaj je spravi l 
kristjane in zlasti še misijonarje s svojim prestopom h krščanstvu. Najbrže nastane iz tega 
veliko preganjanje in mučenje kristjanov. Sel 

e raditega k o. Kabralu, da bi se pomenila, 
kako bi bilo mogoče zabraniti to nesrečo. Najprvo je prašal misijonarja, ali je dovoljen o 
kraljeviču zatajiti svojo vero, da zabrani toliko 
nesrečo; toda o. Kabral ni hotel o tem ničesar 
slišati. V sledeče je pa slednjič vendar privolil : 
kraljevič mora v srcu ostati zvest svoji veri i n 
priseči, da tudi javno izpove svojo vero, kako r 
hitro postane sam svoj gospod; medtem pa 
srne prikriti svojo vero in se na zunaj podvreč i 
volji svojega očeta in krapa, da zapreči pogin 
krščanstva v Bun o o . 

Kraljevič se začudi tej čudni razlagi dolžnosti , 
ki se mu zdi tako jasna ; hkrati se pa niti n e 
domisli tega, da mu je lahko kancelar, ki ga 
je imel za poštenjaka skozinskoz, povedal neresnico, zlasti še raditega ne, ker mu je v dokaz 
resničnosti svojih besedi prinesel molek o d 

o. Kabrala in hkrati od misijonarjev odobren o 
pismeno izjavo, ki naj jo da očetu in kralju . 
Ne smemo se torej čuditi, da se je dal kraljevi č 
preslepiti ; po kratkem obotavljanju reče, da j e 
voljan pisati pismo svojemu očetu in kralju 
Sivanu, v katerem ju prosi splošno za odpuščanj e 
inijima obljublja od sedaj naprej njunim ukazom 
biti pokoren. 

79 

Takoj nese kancelar to izjavo k Sikatondon u 

in Sivanu, katera se močno vzradostita. Cez 
dobre četrt ure sta že oba kneza v Sikatorov i 
ječi in ga odpeljeta osebno iz nje. Po vsern 
dvoru zavlada veliko veselje in kralj naprav i 
kraljeviču na čast velikansko pojedino . Pevci in 
igravci slave zmago bogov in v gradu je vse 
veselo in oživljeno . Kraljevič se pa rrič prav ne 
veseli tega. Riž v ječi mu je bolje prijal nego 
slaščice kraljeve mize, na mehki postelji nim a 
tistega mirnega spanja, ki ga je užival na trdi h 
deskah svoje temnice in nek notranji glas m u 
vedno pravi : „Ti nisi prav ravnali To bere 
tudi na obrazih kristjanov, ki jih srečuje, m 
zato hoče priti do gotovosti. Seveda je kaneelar 
že naprej lahko vedel, da se mora v kratke m 
razkrinkati njegova goljufija ; toda mislil je, kraljevič bo vesel, da se je vse tako dobro izteklo 
m da je našel pot, po kateri more priti do 
prestola. A Joziha se je' zmotil ! 

Takoj, ko začne Sikatora dvomiti, piše 

o. Kabralu pismo in ga praša, je li dal kancelarjr i 
navedeni nasvet, in če ne, kako naj ravna v 
bodoče; pripravljen je na vse, kar se mu ukaže . 
Toda pisma ne more takoj oddati in še več 
časa preteče, da dobi nanje odgovor, ki m u 
pove, da je bil goljufan in da je sedaj njegov a 
dolžnost, da prekliče svojo pismeno izjavo i n 
javno izpove svojo vero, naj nastane iz tega , 
kar hoče. Ko prebere Sikatora pismo, popros i 
kleče iskreno Boga za pomoč , v novem boju. 
Nato vstane in gre s trdnim korakom v dvorano, 

— 80 -
v kateri so zbrani kralj Sivan, njegov oče , 
kancelar Joziha in še več drugih dvornikov i n 
kamor so tudi njega povabili k posvetovanju . 
V sredi sedi na vzvišenem prostoru kralj Sivan ; 
na njegovi desni strani sedi malo nižje Sikatondono, in v isti vrsti na levi strani je prazen 
sedež za Sikatoro . Tema slede v polukrogu na 
obe strani kraljevi namestniki v mestih, vs i 
oblečeni v dragocena svilena oblačila. Kraljevič 
stopi v polukrog in se priklone pred kraljem ; 
ne gre pa na svoj sedež, temveč začne : ,, Predno 
se smem udeležiti tega kronskega posvetovanja , 
vam moram, kralj, in tebi, oče, in vsem zbrani m 
svetnikom in samemu sebi nekaj slovesno izjaviti . 
Pismo, ki me je osvobodilo iz ječe, je bilo sad 
neke goljufije ; jaz je prekličem. Jaz sem nadalje 
kristjan in hočem živeti po svoji veri in tud i 
umreti zanjo, ako treba !a 

Kot strela iz jasnega neba zadenejo te 
besede ves zbor. Vsi vstanejo iz svojih sedežev ; 

Sikatondono pa potegne v svoji jezi meč i z 
nožnice in se hoče vreči na kraljeviča, ki se 
prekriža z znamenjem sv. križa in pričakuje, da 
mu zada knez smrtni udarec. Toda kralj Sivan 
in drugi gospodje zabranijo to Sikatondon u 
in vsi mu začno pretiti in ga zasramovati ; 
kraljevič se pa ne gane. Na kraljev ukaz ga zope t 
odvedejo v zapor. 

Sikatondono je bil ves izven sebe od sam e 
jeze. Takoj pošlje dva vojaka k o. Kabralu in 
zapreti njemu in vsem misijonarjem s smrtjo, 

ako takoj ne ukažejo kraljeviču, naj se vrne k 


japonskim bogovom! Oni so krivi, da je izgubil 
svojega sina, na katerega je toliko upal . Misijonar 

se tega ukaza prav nič ne ustraši, temveč odvrn e 
selu : ',Naznanite knezu, da nam je jako žal, ker 
moremo žrtvovati samo eno življenje za tak o 
vzvišeno stvar. i, 

Se isti dan ukaže Sikatondono odvesti kra

ljeviča v Tangavo, glavno mesto svojega kraljestva 
Buigen, in ga vtekniti v ječo ter ga ločiti od 
vsakega občevanja s kristjani. Tako, misli, mu 
bo izbil gotovo namišljeno trmo iz glave in g a 
slednjič vendar prisilil k odpadu od krščanstva . 

12. Zmaga. 
Preteklo je dve leti, odkar so odvedli kra

ljeviča Simona v Tangavo — dolga doba za 
jetnika, zlasti za mladega, ki hrepeni po prostosti 
bolj kot kdo drugi . Na očetov ukaz so ga 
uteknili v začetku v posebno ječo, a ko je prebil 
v njej nekaj mesecev in je začel hirati, ga ukaž e 
knez predjati v milejšo ječo. Tu se je mogel 
malo prostejše gibati v zagrajenem' parku, ker 
je dal kralju častno besedo, da ne uide . Večkrat 
mu je ponavljal oče, da naj reče le besedico, 
da se ukloni njegovi volji, in poklicali ga bod o 
nazaj na uzuški dvor in mu vrnili vso prejšnj o 
čast Toda kraljevič ne izreče te besede, dasi s e 
mu zdi sedanji položaj včasih neznosen . 

Spilim. pov . ix . 6 


82 

Le enkrat v tem dolgem času dobi nekaj 
tolažilnih besedi od o . Kabrala in sicer po slepem 
Tobiju. Slepec je z malim Francom prepotova l 
mnogo mest kraljestva Buigen, dokler ni naše l 
sledi o kraljeviču . Sikatori se posreči, da da 
Francu, ki ga spozna med berači pri vratih, z 
miloščino tudi listek, na katerem povabi slepca, 
xiaj pride v mraku na samoten prostor v parku . 
In ob določeni uri se snideta Tobija in Sikatora . 
Tobija odda kraljeviču najprej pismo o . Kabrala , 
ki ga izpodbuja k stanovitnosti. Potem mu pa 
pove slepec o izpodbudljivem zgledu krščansk e 
stanovitnosti, ki ga daje Pavel, kralj tozanski . 
Ko si je ta z Sivanovimi vojaki osvojil svoj e 
kraljestvo, so zahtevali bonci od njega, naj zataj i 

Kristusa, drugače nastane ravnokar z veliko težavo zatrta vstaja nanovo. Kralj pa jih odločno 
zavrne in da poleg tega nekaj višjih boncev 
zapreti. Napovedana vstaja izbruhne in ker Pavl a 
zapuste Sivanovi vojaki, izgubi zopet vse razu n 
malega mesta Nangasima v gorovju, ki mu je ostal o 
zvesto in v katerem ga oblegajo sedaj uporniki . 

',Blagor mu ! a reče Sikatora. „Da bi bil 
jaz ob njegovi strani ! On se lahko saj bojuj e 
za svoje pravice in za svojo vero, jaz mora m 
pa živeti tu kot jetnik in se ne morem ganiti ! 

„Kakor Bog hoče, moj mladi prijatelj . Vsak 

mora nositi križ, ki mu ga je naložil Gospod , 

in blagor onemu, ki ima težjega ! Cim težji križ , 

tem večje zasluženje! « 

Le nekaj časa se pogovarjata in slepi stare c 

prav čudovito potolaži in okrepi mladeniča. Si


—^- 8 3


katora še ni prejel prvega sv. obhajila; zato pre

mišljujeta, bi li ne bilo mogoče, da bi m u 
prinesel misijonar na isto mesto parka zakrament sv. oltarja. In Tobija obljubi, da bo 
prosil o. Kabrala zato. Ko se pa hočeta še 
natančneje pomeniti o tem, da mali Franc znamenje , 
da jih opazujejo, in vsi trije se ločijo. Res so 
zapazili to snidenje ; posledica tega je bila, da je 
smel stopiti kraljevič v park le v spremstv u 
straže. Tako se je moral mladenič odreči drugemu pogovoru s Tobijo in zgovorjenemu i n 
še večjemu tolažilu in jetniku so potekali dnev i 
zopet v prejšnji enoličnosti . 

Medtem so se pa izpremenile razmere na 

Uzuškem dvoru nepričakovano. Kralj Sivan, ki 
je obolel na neki bolezni svoje mladosti, n i 
mogel spati cele noči, ker ga je trgalo po vse h 
udih. In v teh nočeh je začel resno misliti na 
smrt in na večnost, o čemur mu je pravil nekda j 
sv. Frančišek Ksaverij, ter se vedno bolj nagiba l 
k temu, da se da krstiti . Da odgovarjajo krščansk i 
nauki bolj razumu nego nauki japonskih boncev , 
to je jasno spoznal že pred 30. leti. Toda od 
tega spoznanja do krščanske vere je pa še neskončen prepad, ki ga more premostiti le milostod zgoraj. Zal, da je bilo Sivanovo življenje, k i 
ga je vodila zemeljska pamet, tako, ,da mu Bog 
ni mogel dati večje milosti. Da jo je pa vendar 
dobil, se je imel zahvaliti le neskončnemu usmiljenju božjemu in gotovo tudi priprošnji sv. 
Frančiška Ksaverija in lepim zgledom večji h 
izpreobrnjencev kot tozanskemu kralju, pažu 

6* 


— 84
Štefanu in zlasti našemu Sikatori . Večkrat praša 
Sikatgndona, kako se godi kraljeviču, in ko zve, 
da hoče ta ostati raje vse svoje življenje jetni k 
nego zatajiti Kristusa, želi, naj se mladenič iz 
pusti, in pove o . Kabralu, da se hoče pripravit i 
za sprejem sv. krsta. 

Kot ogenj se razširi ta vest na dvoru i n 

po kraljestvu in povzroči pri kristjanih veliko 
veselje in radost, pri poganih pa jezo in iznenadenje . Nekaj dni poznej se razširi po kraljestv u 
še druga in tretja novica : Sacumanski kralj je 
vdrl s svojo vojsko v pokrajino Fijungo in kraljSivan je vtaknil v ječo svojo soprogo radi vele 
izdaje. Obe vesti so bile resnične ; toda kraljic o 
so morali zapreti ne le raditega, ker je naščuval a 
Sacumanskega kralja proti svojemu japonski m 
bogovom nezvestemu soprogu, ampak še boljraditega, ker ji je zatemnel duh. Misijonarj i 
poročajo celo, da je bila obsedena . 

Tako so se izpremenile razmere v Uzukiju , 
ko je izpustil Sikatondono na kraljevo želj o 

svojega posinovljenca iz ječe in ga poslal n a 
Sivanov dvor. Mislimo si lahko, s kakim veseljem je sprejel kraljevič to vest, ki ga je š e 
tembolj vzradostila, ko mu jo je prinesel kraljevi č 
Sebastijan, ki mu je hkrati povedal, da se pripravlja njegov oče na sv. krst. Oba se zahvalita 
Bogu za toliko usmiljenje, potem pa pohitita n a 
čelu male čete biiigenškega kralja, ki jo je Sikatora na očetovo povelje hitro zbral, v Uzuki . 
Kralj Sivan z vsem dvorom jima prijezdi na 
sproti, da ju pozdravi . 


85


' ,Hvala Bogu,~ reče Sikatora kralju, ',da 
mi je dana priložnost pokazati svojo hvaležnos t 
in svojo zvestobo! Sedaj bodete videli, da so 
kristjani izmed vseh podanikov najtrdnejša opora 
prestola . ,, 

V Uzukiju se je zbrala vojska 40.000 mož , 
ki naj gre v prihodnjih dneh proti sovražniku . 
Sikatoncjono je njen prvi poveljnik Sikatora p a 
ukazuje le oddelku jezdecev. Vse ulice v Uzukiju , 
vse prostore v gradu in parku napolnjuje rožljanje orožja. Kljub temu, da ima kraljevič poln e 
roke dela, dobi vendar toliko časa, da se dobro 
pripravi na prvo sv. obhajilo, ki je je že toliko 
zaželel. Del noči, ki jo je prebil Sikatora navadno v kapelici misijonske hiše, porabi z a 
pripravo na to in na dan pred odhodom vojsk e 
sprejme s solzami v očeh kruh angelski . Hkrati 
ž njim pristopijo k mizi Gospodovi kraljevič 
Sebastijan, prejšnji paž Stefan, slepi Tobija i n 
njegov mladi vodnik. Dolgo in iskreno mol i 
princ še potem kleče pred podobo blažene De 
vice in daruje po njej Bogu kri in življenje za 
razširjenje katoliške cerkve na Japonskem . 

Drugo jutro se zaslišijo piščalke in bobn i 
po ulicah. Rožljaje z orožjem gre vojska mim o 
vrat kraljevega gradu. Skozi okno gleda kral j 
Sivan, ki ga je napadla bolezen znova, da n e 
more iti z vojsko, kako korakajo hrabre čete pod 
gradom. Ko se prikaže Sikatora na čelu svoji h 
konjenikov, mu pomiga z roko in mu zakliče : 
',Zdravstvuj, moj sin ! Oprosti mi, kar sem t i 
storil žalega ; zgodilo se je vse iz ljubezni, seve iz 


— 86 —


slepe ljubezni do tebe . Rad bi te storil za velikega zemeljskega kralja in junaka. Zdaj se mi 
je pa vse zjasnilo in tvojemu zgledu in -tvoji m 
žrtvam se moram mnogo zahvaliti. Ko se vrneš, 

bom že krščen! u 

',Bog bodi zahvaljen za to milost! u odvrn e 

kraljevič. ',Jaz menim, da se nič več ne vrnem ; 
nek notranji glas mi pravi, da sem blizu svojega cilja. Moja zadnja in edina prošnja pa je : 
Ne odlašajte' dolgo sv. krsta in ščitite kristjane ! 

Kralj Sivan obljubi kraljeviču vse in se 
poslovi od njega s solzami v očeh . Nato odjezdi 
mladenič na čelo svoje čete ; še enkrat pogleda 
Sivan zlati križ na čeladi, kako se sveti v solnčni h 
žarkih ; nato izgine med sulicami in prahom, k i 
ga povzročajo čete, podoba mladeniča-junaka . 

Sikatondonova vojska dospe v pokrajin o 
Fijunga, ki meji na jugu na Bungo, in prepod i 

čete Sacumanskega kneza. Mnogo utrjenih mest 
osvobodi brez boja ; v bojih pa pokaže Sikatora 
svojo izredno moč in vojaško sposobnost, d a 
mu mora posinovnik kljub nevolji, ki jo občut i 
še vedno proti ,,izdajici bogov a , pripoznati njegove krasne lastnosti in mu postaja mladeni č 
vedno ljubši . Ze je skoraj zagotovljena zmaga 
Sikatondona, kar uniči neka neprevidnost vojskovodje vse uspehe in veselje se izpremeni v žalost. 

Sikatondono je oblegal utrjeno trdnjavo n a 
meji Sacume ; bila je zadnja, ki se je še ustavljala, 
da sovražnik ni mogel v deželo. Mislil bi si' 
lahko, da bo sovražnik napel vse sile, da ne 


— 87
izgubi te trdnjave; toda prejšnje zmage so ga 
oslepile in prevzele. Svojo vojsko razdeli v dva 
dela in pošlje prvi del pod vodstvom nekega 
nesposobnega generala proti sovražniku, ki pri

haja oblegancem na pomoč, sam pa nadaljuj e 
obleganje, a zanemarja potrebno previdnost . 
Sikatora opomni svojega očeta na nevarnost, k i 
mu preti. Toda to le ujezi Sikatondono. O n 
bo vendar več umel bojevati se nego tak otrok ; 
polegtega so mu dali bonci zagotovilo Hacimana , 
bojnega boga, da bo zmagal, kakor hitro zapuste 
krščanski izdajice vojsko. Odstrani naj se prin c 
in kristjani od tabora za tako dolgo, da pade 
trdnjava . 

Res zapusti kraljevič še isti dan z vsem i 
kristjani, nad 10.000 mož, tabor . Ponoči naprav i 
vojskovodja s svojimi častniki slavnostno pojedin o 
in praznuje tako že naprej popolno zmago na d 
sovražnikom. Ko pa hočejo iti proti jutru n a 
pol pijani v svoje šotore, naznani sel Sikatoru , 
da gre sovražnik s premočjo proti njim . Sacutnanskemu knezu se je posrečilo, da je priše l 
okolu vojske, ki so jo poslali proti njemu, i n 
če ne bi bilo Sikatore s svojimi kristjani v 
bližini tabora, bi napadel Sikatondona popolnom a 
neopaženo . Tako je pa zadržaval Sikatora sovražnika saj tako dolgo, da je mogel vojskovodj a 
urediti svoje čete ; nato se je moral umakniti 
premoči na bližnji hrib . 

Z glasnim bojnim krikom se vrže Sacumanska vojska na hitro urejene bunške vrste . 


— 88 —


Puščice začno leteti, sulice se bliskajo in zapon e 
oprem pokajo pod težkimi udarci. Z osebno 
hrabrostjo skuša Sikatondono popraviti napako, 
ki jo je naredil kot vojskovodja, in se vrže n a 
čelu izbrane čete junaško v sredo sovražni h 
vrst. Res se umaknejo te za nekaj trenutkov; 
toda kmalu se ohrabre in posreči se jim, d a 
ločijo vojskovodjo in njegovo četo od svojce v 
in jih obkolijo. Kot lev se branijo vsi ; toda 
zaman. Vedno bolj obstopajo kralja sovražniki, 
že krvavi iz večih ran in smrt mu stopi pred 
oči. Tu mu pride pomoč od strani, od katere 
bi je pagan nikdar ne bil pričakoval. Sikatora 
je sledil boju iz griča, na katerega se je umakn l 
Vidi, da je poraz bunške vojske neizogiben, ako 
se ne posreči oni polovici vojske, ki je zadaj 
za sovražnikovim hrbtom, priti o pravem času 
na pomoč. Da bi jih prisilil, naj bolj hite kot 
sedaj, pošlje nekaj svojih najboljših konjeniko v 
k njim in hoče počakati, če le mogoče, da gr e 
skupno ž njimi v boj. Ko pa zagleda, da je 
Sikatondonovo življenje v skrajni nevarnosti, 
pusti vse pomisleke. ',Kdo mi hoče prostovoljno 
slediti, da rešim Sikatondonovo življenje? a zakliče naglas. 

',Gospod, saj mu niste dolžni tolike ljubezni , 
da bi zanj žrtvovali svoje življenje, u reče ede n 
njegovih krščanskih sobratov. 

,,Ali je Kristus, naš Izvelič'ar, tako mislil , 
ko je šel za nas v sramotno smrt? odvrn e 
kraljevič . ',Naprej, kdor mi hoče slediti! Kristus 


— 89 — 

in' Marija!" S temi besedami se pokriža z znamenjem sv. križa, izpodbode svojega konja i n 
hiti v boj. Njemu sledi vsa četa . ',Kristus in 
Marija!" kličejo kristjani . Naskok te male čete 
je tako silen, da razdeli sovražne vrste ko t 
zagozda, katere ost je Sikatora . Vedno bliže 
očeta prihaja mladenič in maha s ,krvavim mečem naokoli. Ze zagleda Sikatondono zlati kri ž 
na kraljevičevi čeladi in spozna junaškega posinovljenca, ki poplačuje toliko hudo s toliko 
ljubeznijo ; že je pri očetu ; tu se zvrneta skoraj 
v istem trenutku oče in sin na s krvjo namočeno 
zemljo. Sikatondona, ki krvavi iz mnogih ran , 
potegnejo krščanski vojaki izpod ubitega konja 
še živega in on okreva. Sikatora pa je bil mrtev ; 
sovražna sulica je prebodla njegovo plemenito , 
zvesto, Bogu udano srce in njegova duša j e 
pohitela k svojemu lzveličarju, ki ji je dal gotovo 
mesto zemeljske krone imiogo dragocenejšo 

krono večne blaženosti . 

Sikatondona je globoko ganila ta plemenitost 
Sikatorova; vendar je vstiajal v neveri. Nikdar 

več pa ni zval kristjane . izdajice svoje domovine ; 
Sikatorovi previdnosti se je imel zahvaliti, da 
je rešil saj ostanke svoje vojske. Kralj Sivan je 
postal kristjan in so mu nadeli pri krstu im e 
Franc v čast apostola japonske . Truplo Sikatorovo je dal pripeljati v Uzuki in je slovesn o 
pokopati v kapeli, v kateri je sprejel kraljevi č 
sv. krst in prvo sv. obhajilo. Nesrečna kraljica 
je umrla v ječi, v kateri je bil Sikatora, ne d a 
bi se ji prej razjasnil duh . Bunška cerkev je 


90 

pa imela celo človeško življenje srečne dni, dokler 
ni nastal upor zoper njo, v katerem je padla 
kraljica po nedoumnem božjem sklepu. Boj te 
cerkve je dal nebesm mnogo svetnikov in mučenikov, nam pa celo vrsto pri prošn i ko v i n vzgledov , 
med katerimi vzema tudi častno mesto mladenič, 

o katerem ste toliko čuli . 

Kazalo.


Uvod . 

l . Slepec in njegov vodni k 
2. Poganski in krščanski knez 
3. Princ in paž , 
4. Nečak in tet a 
5. Narava in milost 
6. Paž Stefa n 
7.Lov. . . 
8. Princ Sebastija n 
9. Odločitev 
10. Dva praznika 
11.Boj . . 
12. Zmaga 

Katoliška Bukvama 

Ljubljani. 

Zbirka .Spiilma Po es~. 

so n ednji znaki: 

zvezek: bi sl" 
Povest tz a Novi 

— 'natis. 
IL ~i,-Maro",

z Li o 

„ajot v j Di.az 

med: M o vest 

iz .kav 
z~t jttdek. Povest. I~Jtaas. 
' K :zveze*: t/jetnik .morsk 
, ~a-t 

Aromtf^m$ -sin 1n0* 

.

s 

, 

sk _km 

:,,\, 

" 

VIL' zvezek: So .14444 ctzr~,',

~VOS4 ' Cena,C)8' !1 80v. 

WIL z \ Ind#~p«e;stL , 
IX zs 
, 
sapo-

Vsak zvezek 

velia 40 'trd A 

Ae

d91:4 to* ‘' 

A