0GT 3 nć, 40. številka. Izdanje zet nedeljo 4. aprila 1897- (▼ Trsta, t soboto zvečer dne 8. april« 1897.) Tečaj XXII. iihaja p« trikrat na teden T teatth Ia-tianjih ob torkih, 6«trthih t« vobotnh. Zjotranje isdanje izhaja ob uri zjutraj, ve&erno pa oh 7 ari večer. — Obojno i T danje stane : « Jeden mesec . (. 1.—, izven Avstrije f, t.fiO « trt ns«ifer. , . , 3,— , t .4,50 pol leta , . . fl.—■ , i i 9.— m. v*e leto . , „ 13.— , » a 1&.— Narodnlno Je plačevati naprej ■■ narnftho lirez priložene naročnine te iprava no ozlra. Pcaaaaične Številke ao dobivajo t pio-dajalnioah tobaka v Iratu po a nvč. i/t tu Trula po 4 ntĆ. Oglati h račune po tarifa v petita; za naslove s debeliaai Arkaml ae plačni« prostor, kolikor obsega navadnih vralk. Poslana, osmrtnice In javne zahvale, de m«Si oglasi itd. ae raftuna'O po Do^odh' Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvo ulica Canerma št. iS, Vsako pumo mor. biti frankovano, kor nefrunkorana se e* »prejemajo. Rokopisi in ne »racajo. Nu::oćnino, reklamacijo in ogiaae apre« nprarniitvo ulica Molino pit« colu hit. :J., U. nadat. Naroinino iu oglase jo.plačevati loco Trat. Odprt« rokl»t»» oije aojproste poštnini. Glasilo »lovemkega političnega dru&tva za Primorsko, ,, r frtinotU moe' Z j e d i n j e n j e! Če kateri slovenski list, more danes «>iš* 1 „Edinost* vsklikati patrijotiškim zadoščenjem: zje d i a i I i so se naši hrvatski in »loven-8 ki zastopniki na Danaju! S«j je bil ravno naj list med prvimi, ki je dokazoval železno . doslednostjo, ne boj6 se zamere ne na desni ne j na levi, da Slovenci in Hrvatje ne pridemo do po* I litiške veljave dotlej, dokler si ne zasnujemo krepke j in jedinstvene organizacije vsaj mt-d zastopniki na- | #mi v državnem zborn. Mi po obmejnih pokrajinah, ki moramo občutiti vse posledice dosedanje mizerije v naši organizaciji, posledice pomanjkanja vsa-koršne jednotnosti v delovanju naših poslancev, mi smo sledili le imperativu ali ukazu svojega pristnega in globokega prepričanja, ko smo z vso zgovornostjo in z vho vnemo rodoljubnega čutstvovanja neprestano rotili one, katerim je navod naš poveril zastopstvo svojih moralnih in materijalnih koristi: sjedinite se! Vedno in vedno Brno rotili gospddo državne , poslance: ako je že tako usojeno nam Slovencem, da ne moremo živeti brez domačega prepira, ako se že res moramo klati med seboj na domaČih tleh, j pa vsaj na Dunaj, kjer se bije velika bitka za nase ukupne interese, naj ne meče svoje črne , sence ta nesrečni bratomorni boj 1 Bilo je pač pred par leti, ko smo se nade- ; jali, da pride do sprave tudi doma. Pozneji dogodki j so nas poučili, da smo bili optimisti, da so prazne naše nade v tem pogledu. Ogenj in voda se ue j moreta družiti; po grehih, storjenih tu in tam, v i hiši in na ulici, prišlo je na Kranjskem tako, da sti si obe veliki stranki istotako nasprotna elemsnta, j kakor sta si nasprotna voda in ogenj. Take rane j ne morejo ozdraviti nikaka pogajanja in nikaki kompromisi, ampak le čas in pametno spoznanje, i Tu treba čakati torej potrpežljivo. Drugače je z zastopniki na Dunaju ; med i temi zložno postopanje ni le nujno, da, neizogibno j potrebno, ampak tudi — možno. Ne smemo nam- ; reč prezreti, da povod domačemu boju niso Je načelne j diference, ampak tudi nebroj malenkostnih osebnih j PODLISTEK -----69 Fromont mlajši & Risler starši. KOMAM. — Francoski »pisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — i Poslej nista menjavala več prijateljskih pogledov, nič več nista prelistavala blagajuiške knjige, iskaje starih spominov. ,Tega-le leta si vstopil pri nas ... . ter je tvoja piva doklada .... AH se spominjaš ? Obedovali smo tisti dan pri Danixu, zvečer pa smo šli | ▼ kavarno des Avengles . . . he ? to je bila poje- j dina, kaj Slednjič se je Rislerju vendar čudna zdela j ta odtujenost. Govoril je o njej s svojo ženo. Ta je že nekaj časa čutila, kakor bi ta mrzlost ! plavala v zraku. Ako je v včasih šla preko dvo- j rišča, so jo spremljali toli zlohotni pogledi, da se J je vsa razburjena obrnila proti dolblini starega j blagajnika. Ta razpor med prijateljema jo je plašil i in naglo je ukrenila vse potrebno, da svojega so- ! proga že naprej opozori na oponašanje Žigovo. »Ali ne vidite, da je Žarljiv na vas in vaš čin l . . . Nekdanji tovariš, ki je sedaj postal njegov principal — to ga jezi ... Ko bi se človek navskrižij, nastalih deloma iz ambicije, deloma r iz trme, deloma iz obžalovanja vreduega nedo-stajanja potrebnega — takta ! Zastopniki naroda i v osrednjem zakonodavne« zastopa države pa ž« ! morajo biti vzvišeni nad takimi malenkostmi. Oni- ! morajo poznati le jeden zakon: blagor naroda ! ' Delo za blagor naroda nalaga veliko odgovornost, , in glavna dolžnost poslancu je: zavedati se, te j svoje velike odgovornosti. Sosebno slovenskemu i poslancu mora biti neprestano pred očmi, da je ' zastopnik naroda, ki še le ustvarja podlago svoji ekzistenci, naroda, ki se mora boriti za najele-mentarneja svoja prava, naroda, Čegar ekzistenca na mnogih točkah ob periferiji visi na jedni sami *j niti. Ako imajo naši zastopniki vse to pred očmi ! in ako imajo srca za bedni rod svoj, potem se morajo vestno izogibati vsemu, kar bi jih utegnilo j razdvajati ter iskati le onih toček, ki jih spajajo in silijo na ukupno delo. Tudi mi nismo toliko na- 1 jivni, da ne bi videli razlike v nazorih posamičnih ' poslancev v tem ali onem; ali prva je vendar le ! — ekzistenca. Čemu naj bi se slovenski poslanci j prepirali med seboj, kako naj bi bila urejena slo- j venska hiša, dokler te hiše — nimamo ? 1 Osigurajmo si torej svoje narodno bodočnost, j svoj obstanek, ustvarimo si pogoje za svoj narodni ' razvoj, potem budemo v božjem imenu govorili lahko dalje o podrobnostih! Osiguranje bodočnosti našemu narodu, to bodi prva naloga državnim poslancem 1 Narodni) dom si moramo ustvariti, v katerem < bode prostora za vseh l Tako zahteva od poslancev ljubezen do rodu. V imenu te ljubezni, v imenu slovenskega patrijo-tizma in z oziroiu na nevarnost, v kateri se nahaja rod iiHŠ, pozdravljamo iskrenim veseljem in patrijotiškim zadoščenjem novo slovansko skupino f v državuem zboru kakor jamstvo bolja bodočnosti. : Hvala vsem poslancem, ki so slušali glas rodoljubja ' in ki so se združili v bratsko kolo v obrambo do- j movine ! Čast in hvala pa posebno oniin poslancem, ; ki so zasnovali akcijo za združenje 1 (Jutom iskrene i hvaležnosti in opravičenim pon som se spominjamo ■ tu našega Laginje, kajti notoriška istina je, da je hotel zmeniti za vse take uevošljivce--glejte, j mene kar oblegajo taki ljudje". , Risler je pogledal debelo: „Tebe?« ,D&, mene ... vsi tukajšnji ljudje me zaničujejo. Mali Chčbeovi očitajo, da je postala gospa Rislerja staršega .... Bog vč, koliko maloprid-nosti so že razstrosili o meni .... Vaš blagajnik tudi ni nič boljši, verujte mi to ... ta zlobneži" Teh malo besed je vplivalo. Risler je bil preponosen, da bi se bil pritoževal, zato je v svojem gnevu mrzlost vračal z mrzlostjo. Ta dva vrla, a drug drugemu nezaupajoča človeka, nista se mogla več sestati, ne da bi se ju polastilo mučno čuvstvo, tako, da se je Risler starši čez nekaj časa popolnoma og bal blagajniške sobe. To se je zgodilo tem laglje, ker so bile vse denarne zadeve stvar Fromonta mlajšega in so mu vsak: mesec denar za gospodarstvo pošiljali v stanovanje gori. To je bila za Georgesa in Sidonijo zopet nova olajšava, zaradi katere sta imela priliko za množico novih prevar. Sidonija se je sedaj bavila s tem, da popolni spored razkošnega življenja svojega. Selškega dvorca še ni imela. Prav za prav se jej mrzela drevesa, doseženo zjedinjenje po velikem delu — njegovo d e 1 o. V današnjem zjutraujem izdanju še smo rekli po „Hrv. Domovini", da za tako akcijo treba mož bistrega vida iu posebnega takta ; in ravno našega istrskega Sokola dičiti ti lepi svojstvi v obilni meri. Kdor koli bode pisal zgodovino borb naroda slovensko-hrvatskega iz sedanjih dni za svoj obstanek, spominjati se bode moral na odličnem mestu našega Laginje, tega apostola medsebojnega miru, bratoljubja, vstrplji-vosti in zložnega dela! Hvaležno pa se bode moral spominjati tudi vseh druzih poslancev, zasno-vateljev naše „aveze". Tu nam bodi dovoljena kratka opazka. „Sfoveuec" je rekel včeraj, da smo bre« potrebe napadali konservativne poslance. Ne, mi nismo hoteli napadati nikogar! Morda smo bili res nekoliko ognjeni, toda ne iz bojevitosti; ampak le v rodoljubni skrbi, v strahu, kakoršn ga morejo provzročiti le taki usodni in kritični momenti, smo vrgli na tehtnico vso zgovornost svojo za — veliko domorinsko stvar. Danes pa, ko je zmagala domovinska ljubav, naj vsprejmejo nase iskreno zahvalo gospodje poslanci konservativne stranke. S programom — katerega priobčujemo na drugem m^stu — $e nočemo baviti danes, kajti v tem trenotku izginja *a na* program pred dejstvom, da se je uresničila ideja, katere topli zogovorniki smo bili od nekdaj ravno mi. Doseženo zjedinjenje uied našimi poslanci je visok mejnik med tužno minulostjo in — to je naša sladka vera — uiilejo bodočnostjo. V znamenju zloge in sporazu mijenja naj branijo poslanci versko in narodno svetinjo naroda hrvatsko-slovenskega l Bojni klic jim bodi : Bog in narod! Polltiike vesti. V TRSTU, dno 3. aprila t«S»7. Slovanska krščanska narodna zveza. „Slovenec piše : ,Po dolgih obravnavah je bila sinoči osnovana slovanska krščanska narodna zveza, broječa 35 članov, kateri gotovo tudi pristopi češki agrarec Šramek, morda tudi Poljak Swiezi ter trije poljski krščanski socijalisti, tako, da štejemo kmalu 40 mož. Sudaj je v tej zvezi: 16 —■■■■ ^msme polja in ceste, ki človeka zagrinjajo v prašne oblake — »ui žalostuejšega na svetu", je rekala. A Klara Promontova je imela navado, čez poletje bivati v Savi nyju. Ko so prišli prvi lepi dnevi so pričeli v spodnjem nadstropju pripravljati kovčege, snemati zagrinjala, iu velik voz za pohišje, ua katerem se je visoko gori jugala modra zibelka hčerkina, se je odpeljal z vsem proti dedoveinu gradu. Nekega jutra so se tudi mati, babica, dojnica in otrok, cel kup belih oblek in lahkih v61ov, v dvo-uprežni kočiji v diru odpeljali proti solnčnim tratam iu senčnim utara. Pariz je bil ta čas grd, brez Ijudij, iu dasi ga je Sidonija ljubila celo v tem letnem času, ko puhti iz ujfga kakor iz peči, jo je vendar bolela misel, da se sedaj vse elegantne in bogate Parižanke šetajo po morskem bregu pod svetlimi soluč-niki ter iz potovanja delajo izgovor za tisoč novih in predrznih mod, ki dovoljujejo pokazati, da ima nositeljica lepo upodobljeno nogo iu lastne, dolge, kostaujevo ruj&ve lase. Morska kopel ? ua to ui bilo misliti, ker Risler ni mogel z doma. (Prids še.) Slovencev, 11 Hrvatov, 6 Riisinov iz Galicija 1 il Bukovine in Ćeh Stojan iz M -lave. Panes j« bilo izvoljeno tlo jeseni začasno predsedstvo Izvoljeni so trg« predsedniki: dr, B u U t, Barvi n s k i, dr. 8 u t e r š i c, ki se bodo po dogovoru vsak nies.c menjavali v predsedništvu V pari* ■entarno komisijo s • bili izvoljeni doktor L a -g i n j a, dok tor F e r j a n č i 6, dr. Gregorec in B i « n kini. Propram zve?i slove: V tej zvezi zedinjeni državni p Junci tvorijo j., ti itnenom „S 1 o v a na ka k r h č i n s k a n a r o il n a zvez a" samostojno zbornično skupino in se -zavežejo, da se bodo držali sledečega program i : Slovanska krščanska narodu . zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verske m, kulturnem, s o c i j a1n e m in gospodarskem oziru na pozitivno krščanskem temelju; da se bo z vso odločnostjo bojevala za brezpogojno ravnopravnost vseli narodov, zlasti za narodne koristi in pravice vseh slovanskih narodov na temelju narodnega prava in kr- • ščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno; slobodo cerkve. Poglavitna naloga zve/i bo, potezati se v j smislu krsčansko-socijalne reforme j ■a kulturno in materijalno izboljšanje ljudstva, pred ▼sem eminentno delavskih stanov : kmetske ga, 1 obrtnega i u delavskega na podlagi, zadružne organizacije in avtonomije ; stanov. Zve«i uvažuje državno-pravne programe onih svojih členov, ki sedanje uravnave dižave z ozirom na svoj zgodovinski mzvoj ne smatrajo definitivno, ter jemlje na znanje dotična 'zbornici dne 30. marca 1897 oddana državno-pravna zavarovanja glede češkega in hrvatskega državnega prava. Zveza hoče gojiti prijateljsko sodelovanje s katoliško ljudsko Stranko in slovanskima kluboma Čehov in Poljakov; nasprotovati li-i beralnim in nacijonalnim Nemcem gle d 6 predsedstva in večine." V prihodnji št. hočemo beležiti glase o tej i skupini; za danes rečemo da je prepričanje ebče, da je osnutje naše „Zveze" zgodovinske 1 važnosti. Ministerska kriza na Dunaja. Po naglici, \ s katero je nastopila, je ministerska kriza na Du- i naju provzročila največo senzacijo v politiskem svetu. Novine so sicer že par dni sem govorile o tem, da nskaj diši po tore, da utegne odstopiti j jeden ali drugi minister, ali na toni mislil nikdo, • da odstopi hkratu vse ministerstvo. Na vzroke, ki ; so provzročili krizo, smo že namignili v današnjem ' zjutranjeni izdanju, Mladočehi so izjavili odločno, ! da pretržejo svoje odnošaje do vlad1, ako ista ue j izda takoj obljubljene jezikovne naredbe za Češko i in Moravsko. To je bil revolver na vrat za vlado. ! ki je vedela, da bi se ne mogla nikakor vzdržati, \ ako narod češki stopi v opozicijo. Obljubila je j torej, da ugodi zahtevi Čehov in omenjena H&redba i se je imela izdati te dni. Čim pa so izvedeli nemški lioeralci, zagnali so hrup in grožnje. No, to bi Se ne bilo motilo vlade, da se niso liberalcem pridružili tudi liberalni veleposestniki. Pristop nemških veleposestnikov na liberalno stran je izbil sodu dno, v katerem j* Badeni hotel zvariti svojo veČino. Nemški veleposestniki so bili namreč v računih grofa Badenija za nov<> večino. Potem je še sledilo v naglici nekoliko naporov z* spora-zumljenje med Čehi in Nemci, ah brez vspeha. Ministerski predsednik grof Badeni je bil v tem mučuejem položenju, ker niti nainisterstvo samo ni bilo jedino med seboj ozirom na namerovano naredbo. Da se reši iz zagate, podalo je raitiiaterstvo svojo ostavko in je s tem potisnilo našo državo pred prag važnih, morda epohalnih dogodkov. Sedaj seveda vi vi v parlamentarnih krogih in konferencija se vrši za konferencijo, po listih pa se kar gromadijo razne kombinacije in verzije, katerih vseh uiti beležiti ne moremo, kamo li da bi jih mogli komentirati. Iz gromad vseh teh ugibanj je vendar najglasneje menenje, da dobimo najbrže konservativno-slovansko večino. Neko poročilo trdi celo, da je že prišlo do popolnega sporazumi jenja med dotič-nimi skupinami. — Dvojno pa je vsakako razveseljivo na tej krizi: a) da je nastala »sled vprašanja jednakopravnosti, iz česar sledi, da je to vprašanje postalo akutno, b) da je kriza našla naše poslane* združene. Pravi angeli varuh nagega naroda je hotel, da je tikv.m pred krizo prišlo do zjedinjenja naših poslancev. Po pravici pravi .Slovenec', d* bud* naša jugoslovanska skupina morda odločala te dni. Ali ni srečno nakljirje to, da je takoj ob nje porodu dana prilika naši zvezi, da pokaže svoj dobrodelni upliv zi korist naroda ? 1 Položaj na Kreti. Kak >r poročajo / Dunaja, je naša vlada že izgubila nad*»jo, d=i bode mo^no izogniti f^e lurško-grški vojni. Govori se, da Grška nameruje napovedati Turčiji vojno t koj, ko velesile proglasš blokado grških pristanišč. Poveljniki evropskih eskader pred Kreto zahtevajo zopet od svojih vlad, naj jim dopošljeio po 50 konjikov in po % baterije topnišrva. Zahtevano vojaštvo bode /,a posadke v utrdbah okoln Kaneje tn bode služilo izključno le v obrambo istih. Turški oficijom listi javljajo, da je turška vlada sicer pripravljena razpravljati neposredno z Grško, toda ne mara imeti opraviti z ministerstvom Delyannisem, ki je sedaj na krmilo. Turška vlada zahteva, da odstopi vse Delyannisevo ministerstvo. Iz Carjrgagrada javljajo, da je tam navstala velika razburjenost, ko se je doznalo, da so kre« ćanski uporniki zaplenili jedno turško ladijo. Ljudstvo zahteva vojno, .iR ** m 11 či rtu voati. Prvi smešni nastop italijanskih poslancev. Javili smo ?e, da so italijanski poslanci predvčerajšnjem priredili svoj prvi »debut«, zajedno pa prvo temeljito blamažo. — Iz včerajšnje „Relchs-wehr" je še le razvidno, kako so se osmešili gospoda s tciu, da so zahtevali od grofa Badenija, naj i,n skrbi, da prestanejo napadi na Italijane v ,ReichswehrV To zahtevanje je naravnost smešno. Ako je „R.« res glasilo Badenijevo, potem kaže le otročjo najivnost, ako meni kdo da bi bil on sam proti temu, kar se je pisalo v njegovem imenu ; ako pa rečeni list ni njegovo glasilo, potem nima nikake pravice, da bi zapovedoval uredništvu, kaj sme pisati in česa ne sme. In denimo, da je „Reichs-wehr* re* njegovo glasilo. Ali v tem slučaju res mislijo Italijani, d* bi Badeni hotel ravno Italijanom razkrivati svoje tajne zveze?! In kako so grozili tudi! Takoj hočejo pretrgati svoje »dobre odnošaje« do vlade in stopiti v opozicijo 1 To je grozno! Še grozneje pa je žnga-uje, da ponehajo delovati v smislu avstrijske državne misli, ako bi vlada hotela ščititi Slovane 1 Ljuba italijanska gospdda razumejo torej »avstrijsko državno mi* 1" tako, da so Slovanom mora odi- i v;«ako varstvo! Pozno, zelo pozno so italijanski poslauci našli svoje navdušenje za avstrijsko državno misel; in ko so leteli k minister-skemu predsedniku, da ga obvestijo o tej epohalni najdbi svoji, pokazali so hitro, da te misli niti — ne razumejo! Naše pomilovanje! No, pa jim povejmo mi: državna misel avstrijska je v pravičnosti do vseh, torej tudi do Slovanov! A ravno zato je list ,Reichswahr" napal Italijane, ker ne hote poznati pravičnosti do svojih sodežvdanov slovenske narodnosti ! Ako bi bilo gospodi res kaj do državne misli avstrijske, bili bi še hvaležni reče« uerau listu na dobljeni lekciji. Prvi nastop italijanskega kluba znači prvo blamažo. Bog jim jih daj še! Kje je krivda? Pišejo nam: Ne mislile, da se Vam hočemo laskati, velespoštov«ni g. urednik, ^ ako Vam izrečemo posebno priznanje na članku i , Kje je krivda*, ki ste ga priobčili te dni v j obrambo okoličanov, oziroma v pravo označenje J dogodkov, ki so se vršili neposredno po nesrečni s volitvi dne 18. marca. Prav imate : tako je in ni drugače! Kdor hoče razumeti pojave med narodom — sosebno pa take, ki so v navskrižju s kazenskim zakouom — mora u meti čitati v — d u š i naroda. Saj še sodnik po poklica, ki je vendar trdno navezan na določila pisanega zakona, pošteva tudi (vsaj tedaj, ko odmerja kazen) razne okolščine, ki so bile moi&lui provzročitelj temu, kar so je zgodilo: nrav človeško, dušno razpoloženje obtoženca, hipno jezo, obup, izzivanja od druge strani, itd. itd. Ako torej cel6 sodnik po poklicu pošteva takozvane olajševalne okolščine, koliko bolj mora storiti tako javno novinstvo, ki ni poklicano, da kvalifikuje zločine in prestopke, ampak mu je temveč dolžnost, zasledovati vire neljubim dogodkom. Žal, da je tako, ali resnica je, gola resnica, da so narodni boji v nas zadobili jako odnrno obliko in da je nastala napetost med deželani obeh narodnosti, ki je na ogromno škodo javno blaginji v morAluem in materijalnem pogledu. Muogi trpe materijalno škodo vsled teh ljutih bojev; ali še hnjša je moralna škoda, ker nam ni možno živeti v mit u in krščanski ljubavi in ker se v tem valo-veuju strasti ljudstvo demoralizuje in — podivjajo. Ali pa imamo pravico, da bi obsojali ljudstvo radi t' t>a? N*, absolutno ne! In zlasti italijansko ljudstvo tržaško je dobrodušno samo ua sebi • da pa je masa oodivjala nekako in da je i ona jela besu ti v strasti, temu se ne smemo čuditi. Na tem ni krivo ono I Le naravno je, da toliki slabi izgledi, ki j^j jih daje izveatna gospoda, niso ostali brez utiša na maso. Ako vidi prostak, da so nasprotniki izdali parolo: osar tuito!, da so proglas li načelo, da vsako sredstvo je dobro, ako le dovaja do cilja; ako vidi, da nasprotniki sami izvajajo to načelo praktiški in na najbolj rafiniran način ; ako čuje sleherni dan in za vsakom oglom, da je zaničevanje sodeželana najlepša meščanska čednost; ako se rnu zatrja v vseh mogočih varija-cijah, da je ljubezen do svojega rodu in jezika identična z sovražtvom do drngorodcev in da je < obramba lastne narodnosti identična s proganja-j njem sodeželanov druge narodnosti; ako vidi torej, j kako se neprestano iu peklensko zlobno prostituira vzvišeni pojm roioljubja: potem se ne smemo čuditi, da so otrpuela čutstva tudi njemu da je zgub;l ves kriterij i u vso razsodnost, da je postal < dostopen vsakemu še tako neopravičenemu hujskanj uju in da ne ve več razločevati med dovoljenim in ; nedovoljenim ! Potem pa se tudi ne smemo več š čuditi našemu slovenskemu prostaku, ako mu zavre t tu pa tam po žilah. Svesti si je, da ne želi ničesar ; hudega svojemu sosedu in da zahteva le svoje j sveto pravo, ij vendar vidi in občuti po vseh i kosteh, kako mu je napovedala neizprosno vojno I neizprosna strast. To mora ogorčati njegova čutstva, da kipi in vre tudi v njegovi duši; in le naravno : je, da prihajajo tudi njemu trenotki ekstaze, ko ; — ne v6, kaj dela. A ravuo v takih trenotkih je prav lahko mbožuo tudi najmirnejemu iu uajpleme-j uitejemu človeku, da skoči preko ojnice. Človeku, čegar duša se krči v divji boli in v obupu, je i težko določati mejo, preko katere ne s;«e stopiti. To so uepreračunljivi trenotki v duševnem življenju človeka, in v takih trenotkih je iskati postanka žalostnim dogodkom po okolici povodom državno-zborske volitve! Naj stori to, kdor hoče, ali mi, ki ; poznamo svoje ljudstvo, ne moremo pobrati kamena, da bi ga "alnčali v to svoje ljudstvo. Seveda nam i poreče kdo: „po takem opravičujete tudi izgrede, j ki so se svojedobno vršili v Piranu! Saj je tudi tam razgrajalo ljudstvo v jezi". Počasi, počasi, kajti j razlika je gorostasna. V Piranu je razgrajala i množica proti pravici, proglašeni od državne oblasti, i tu v okolici pa je denionstrovalo ljudstvo, ker se } je čutilo zadeto v svojem pravu in ker je slutilo I nevarnost za svoj obstanek. V Piranu je izzvala > izgrede umetna agitacija od strani onih, ?ii prora-| čunjeno izkoriščajo slabe instikte nevedue mase, v okolici pa je prišlo spontanno do pojavov ogorčenja. Vod telji slovenstva na Tržaškem imajo mirno vest in čiste roke ozirom na izgrede po okolici, ali pa morejo kaj tacega reči o sebi tadi voditelji italijamtvapo Istri ? 1 Ne morejo reči! To j« p jvdar-jal tudi državni pravdnik na dotični sodni raz-} pravi in ji: izrekel svoje obžalovauje, da ne more j do iivega resničnim provzročiteljem piranskih izgredov. Kdo je torej kriv na izgredih po okolici? Le oni, ki so prvi jeli prirejati izgrede po Istri in ki so ziatematičuo hujskali svoje ljudstvo v besui fanatizem. Po receptu „osare tulto* priSlo je slednjič do škandaloznih volitev tudi v Trstu in potem do ogorčenja tudi na slovanski strani I Mi ne zvračamo krivde ua italijansko ljudstvo, ampak vsa krivda pada ua italijansko kliko, ki je poteguila nase politično vodstvo primorskih Italijanov. Osebna vest. Škof asgr, dr. G1 a v i n a se je odpeljal včeraj v Gorico. Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Na shodu pol. društva Edinost v Štednju se je nabralo 16 kron 52 stet. (po pomoti zakasnjeno) P. Makedonius je daroval 1 krono. Veleč, g Anton Koželj iz Trebč je poslal 10 kron nabranih v veseli družbi v Trebčah. Ko-zinski rodoljubi so podarili v proslavo izvolitve g. Dr. L-tginj' državnim poslancem 5 kron 29 stot. V kavarni Gommercio se je nabrala 120 stot. V Komnu je nabrala vesela dražba na poziv gobice Rožice 16 kron; p. Bonifacius jn dodal 40 stot. potrt na porazu. Ženska podružnica. Jutri, dne 4 aprila, imHa bode torej ženska podružnica družbe s-. C.r. in Met. j svoj redni občni zbor. Leto za letom opažamo, da prihaja k temu občnemu zboru čedalje manj dru- 1 žabnic. Mislijo si izvestno: Eli, saj me tam ni ! treba, n. pra ijo ž-j itak brez men ■. Draga si zopet ' misli: Čitala bodem že v »Edinosti-, kako in kaj ! je bilo! Aii te so ne med „gorkimi", zavednimi ■ Sloveii ami. Veiika veČina družabuic pa meče leto ] za letom tisto „vabilo" v kot in se niti ne zmr*ni, ! bi vsaj iz radovednosti pogledala enkrat, kakovo je ' tako zborovanje. Sestra I Slovenk ! It,s je, da opravimo iabko brez vas, res, da čitate potem v 1 „Edinosti", kako in kaj! Ali vender, oj zaspanke: ] dajte no, poglejte enkrat, kako zborujemo me ! Daai 1 se vse lahko opravi, ako nas je tudi malo, vendar j je tako čudno, žalostno pri srci, ko vidimo na zbo- * ru le peščico družabuic. Otožno-milo je res vsaki , duši, odbornicam in došlim družabnicam, ko vidijo, » da nas je tako malo in prostori sami sa tako ne- j prijazni, hladni, umrli, ako je v njih aialo zboro- . valk* Pri o it, torej, žeue in deva, o g vej te naloži- • vite se svojo mladostjo in živahnostjo ter pomladnim , cvetjem mrtve prostore! Zbor se pr čne ob 3. uri; i časa jo potem na ostajanje, da se našetate in na-veselite ! Na svidenje 1 Otvoreno pismo VL popu S t i p i V u č e t i 6 u, j kapelanu u Kraljevici. Dne 8. proš. mjeseca, Vi ste mi u Kraljevici, j u prisutnosti sedmorice svjedoka (Gospode : Higina i Pajkuriča, Rudolfa Sačera, Eduarda Giusti a, Stje- ! pana Mikuličida, Jure Turine, Gavra Turi ne i ob- j dinskoga tajnika Polida) svečano oberali, da dete j do konca ožujka 1897, ili matematično dokazati j ono Sto bte proti meni napisali u .Katoličkoj ! Dalmaciji" od 4 ožujka 1897. ili opovrgnuti. Utanačeni rok jur je iztekao bez da ste Vi održali Vaše benjede. N:je mi do toga da sad* kvalificiram Vaše ponašanje. To prepuštam poštenomu občinstvu. Gospoda svjedoci, čijemu sam se sudu pod-vrgao, odlučiti r so n^s s jlznimi očmi prosili, naj izrečemo v njih imenu srčno zahvalo vsem blagim darovateljem. Izpred porotnega sodiiča. Sinoč, pozno,seje završila razpra a zoper Jurija klaugachia. Državnega pravdnika uamestnih O k v e t i č je v dolgem krasnem govoru dokazoval krivdo obtoženca, na-vodši vse momente, ki gov re z> to, da je Man gachi potisnil morilao orožje v roko svojega otroka. Obtoženca je branil odvetnik Baseggio. Trudil se je mož, kolikor je mogel, d* bi opial obtoženca, toda zastonj. PorotLiki so pritrdili glavnemu stavljenemu jim vprašanju gledć naročenega umora z 8 „dA\ Sodišče je na temelju te razsodbe obsodilo obtoženca na 15 let težke, s poBtom poostrene ječe. Na obtoženca ta obsodba ni napravila nika-koršnega vidnega, utiša. Dai.e^ so je Yišila razprava zoper Kate:ino Ujčič, obtoženo detomorsfcva. O tej razpravi ^oročimo prihodnjič. Ob zaključku lista smo zaznali, da je bila Ujčič spoznana krivo in da jo je sodišče obsodilo na tri leta ječe. Liniment. Capsici comp. s sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva bo po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vsoh lekarnah. Zahteva naj ho blagovoljno to splošno priljubljeno domač« sredstvo na kratko kot Richterjev liiiuieat s „sidrom" ter naj so previdnostno VBprejmejo le tako steklenico kot pristne, ki imajo znttno varstveno znamko „sidro". Richterjeva lekarna „Pri zlatem levu" v Pragi ireati* Dunaj 3. Danes predpoludne je Njeg. Velič. vaprerjelo grofa Badenija v avdijenciji. — Soglasna poročila zatrjajo, da cesar še ni ničesar določil glede ostavk- ukupuega ministerstva fn so po takem brez podlage v -f vt»sti o sestavi novega minister stva po grofu Badeniju ali po kateri drugi osebi. Tudi vse druge kombinacije so brez podlage. Do sinoči ni cesar vsprejel nobene politiake osebe. Kar se dostaje vzrokov, ki se navajajo za odstop ministerntva, je najverjetneji oni, da je Badeni hotel sestaviti večino iz Poljakov, Mladočehov in jednega del* nemških liberalcev, da so mu pa poslednji debili ovire. Peterburg 2. Cesar Fran Josip dospe v Pa-terburg dne 27. t. m. predpoludne. O prihodu pozdravijo cesarja: car, v.si veliki knezi iu poslanik Liechtenstein s poslauiškim osobjem. Vhod v Pe-terbnrg se bode vršil po prospektu Nevskega do zimske palače, kjer ae nastani cesar Fran Josip. Prvi in drugi dan se hodo vršili ob ski, tretji dan pa preživi cesar izključno le v družb; carske dvojice. Med bivanjem cesarja v Peterburgu sa budo • seveda vršile razne slavnosti Carjigrad 3. Ministerski svet se je bavil z naredbaiui zoper akciio Grške, ki je baje določena za 6. dan aprila. Poveljnik ob grško turški me i je dobil ukaz, d^ omenjenega dne poostri službo ob meji, da pa naj ne odgovarja na mala izzivanja. Zahvala. Podpisani Anton G u š t i n, oče pok. Josipa iz sv. Križa hšt. 102, Marija Bezin, vdova pok. Josipa iz sv. Križa hšt. 108. Urša Sedmak, vdova pok. Ivana iz sv. Križa hšt. 123 in Franja Verginella, vdova pok. Antona iz sv. Križa, hšt. 152, kateri pokojniki so ponesrečili 16. decembra 1896. leta na morju pod sv. Križem, zahvaljujemo se i/ globočine svojega >rca v .-oni dobrotnikom, k. t> i so radodarno roko pomogli, da so olajšali uušiua družinam bedo, v katero nas je pahnila nemila osoda naših dragih. Bog plati v.*em dobrotnikom stotero! Zavest, da so storili dobro delo in hvaležnost naša do konca dni bodi jim plačilo, katerega jim mi ne moremo dati. V Trstu, dne 1. aprila 1897. Anton Guštin, Marija Bezin, Trša Sedmak, Franja Verginella. Na prodaj imam hišo na jedilo nadstropje se štirimi prostori, klet, goveji hlev, se skednjem, lopa, čebeljnjak, vodnjak izvirne vode, perilnik ter čez 4000 m. zemljišča pri hiši, deloma vrt deloma njiva. Cene po dogovoru. Martn Šahar post. sv. Ivan-Trst 664. ■■BIUHHBB Pavno Kkučeno dijet. konmet HreilHt»o (za nnribanje) t a oj.i-č- ljenje p i daljnjih potih. Cena '/, steklenice 1 ((l, '/, "tek. 60 tu Dobiva s(t ] risten v vseli P kurilnih Glavna zaloga: O Okrožna,-! eka£*na, Ivorneulmr^ pri Dunaju. jjDobro poznane V in pripravno ' - > škropilnice inženirja Živica dobivajo so vedno pi navadnih nizkili cenah v skladišču tvrdke Ži ^ic in draž. (Schivitz Comp.) ulica 7j <> u t a ft t e v. 5 TRST. Na xahtevanje pošilja ae oenllc. pel M i i ^ i j . vnri'* — Najvišje priznanju — ua II. mojnar. farm. razstavi v Prnui 18t>6 London—Pariz—Ženever l«92-lt®3, Železnato vino pveiz cnSonctfn, zanesljivega učinka, ima v s«bi lebkii prebavljiv železnat preparat,kateri učinkuj p pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na živcih trpečih onebali, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III Deset gramov toira preparata ima v neUI'JS mi I igramo v žc-leznategu kiuleka iu 10 miligramov i mlečka i/, skorje klneS-kega drevesa. Iošinino vred 4 {jM* Naročbc odpošiljajo so točno proti poštnem povzetju i ftnnnrvv ¥YWWvm moderee za gospe, doklico prodnja se po nv. 50 do gld. 4-20. Velika zaloga vsako vrstnega blaga za ženske obleko v svetlih in temnih b i rvah, od nv. B0-150, imamo veliki iz- JifS:?: ■ iiiite' "'i-j bor perkalov, ua- km ; : J?;,', ten, zngrinjala ijr-% ■ '■ ' ~l in pogrinjala po- L,. steljno iu miame, fe*i . svilnato blago S^A f" ]. ' vsake vrsto od HO - ■ nv. naprej, nakiti v - A • •. A ' in čipko, vsake gggfe^.^ »T vrsto trakov širo-kili in o/.kiii po "i®^: vSit:;:"!;. SsmmmjLm*. m kovic iz svile, iz konca, iz kožo tor krink. Ovratnike in zavratnike, dežnike, nogovice raznih vrst. Illago za moško obleko na veliki izbor. ZA KOLESARJE srajce (majo) trikoi od 1B0 41)0 iako primerne in nogov ico. JAKOB KLEMENC trgovec z manifakturi Trat, ulica sv. Anton st. 1. G. T o n n i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta : žapre in stroji za obdelovanje lesa. Najveća hiša VI. Mariahilferstrasse 81-83 tvrdki lin, Parterre, Mezzanin, I. nadstropje) im JHi Najmodernejše, najboljše volneno blago od nć. —35 do —95 Najizvrstnejše čisto volneno blago „ gld. I.— „ 5.60 Francosko in švicarsko svileno blago „ gld. —60 „ 4.20 Novejše, mićno pralno blago...... gld. —26 „ —.85 V zalogi so vse mogoče v stroko modnega blaga spadajoče vrste blaga v bogatem izboru, proti katerim ni konkurence. Pozor na izbor in cene. Za provinco zbirka uzorcev in iluatrovan cenik, obezajoči najposlednje novosti na zahtevanje gratis in franko y VaŽnO l>1'0*' uljudno, da se pri naročbah nzoruev naznani natančno oddelek cene in vrsta blaga, VQ»nAT % IdLllV. dii })0lie možno doposlati od blaga, katerega se misli kupiti, tem bogatejo zbirko. idZIlU! (/ ■ t •V, 4 ^mlB^VC „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rsgis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v TKSITJ, Via Mvlin piccolv St. J, I. nad strope. (hlteo novtga poitntga poslojija) De ju ptmojiln na vknjižbe pa B1/*"/..! monjico po ©70»ZR8'ave P° ®'/si0/n' Sprejema brani lno vloge inje obrestuje po 41" n. -- Urndna uro -m : Vnuki dan od 9. do 12. uro dopoludue iu od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje jo vsaki ponedeljek od 11. do 12. utc dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. uvo popoludno. (llitvui deleži veljajo po 200 kron. Zadružni doloži so laliko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaHa vnaki dolož 10 gld. NarcdrjjBkinje! Dovoljujem si Vas opozorili na svoj«, voiilco sklaiiišCc t:g!ja, drv, premoga, in kok&i v ulici S. Zacc&ria štev. i (n»oj ulicama Chiozza iitFarneto). Ker izdelujem od navedeuili predmeten nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolno-dmi, pre-] ru .m seui, lia vas zuinoi eui v vsakem ob/..t; zadovoljiti. .Jnmčim za t orno postrežbo m pošteno vago ter se priporočam /. vso mUrmutju Vel* o slav Grebene. f. ■ V- & &&&& dor želi kupiti slamoreznico, mlatiInico. £<*pclj, trieur ali sploh kak potrelmi in koristni kmetijski stroj, .naj zahteva »uvi slovenski cenik nnj 'novejših strojev od prv- in jedrna s!ov. zal^g« kmetijskih strojev ua Goriškem, (začasno Vin Fornica 12.) Zastopniki se 1 i č e j o. e* ^ ** ^ & * & ** V MESNICI Tomaža Z&duika y ulici Crociera pri senenem trgu prodaja se meso prve vrste in sicer: sprednji •t*. k> v Mladi Roleslavi štv. 9 (Češka) ^ Stotisoc dopisov janiei o dobrem vspehu. ^ Vnše blrtfj,oroilje ! Ne moreni sh vzdržat, da bi se Vam ne zahvalil za poslano mi mast z navodilom, ker nisem vec. upal, dn ^ ozdravim Imel s m v levi nogi in v križcu poldrugo leto velike bolečine; nis^m mogel |(H t«® stati na nogah, moral sem se vleči po J zemlji. Sliišal s^m Vaš svet iu hvala Bogu ^ jedina p )- iljatev Vaše masti me je popol-lioma ozdravila. Za to se Vam sif.no za- h valj lijem. Bog Vas blagoslovi stoterokrat. ^ Svit.vov pri Pardubicah, 2- maja 18U2. Bnchta, kmet. tt|! ^ Čestita se je obnesla že večkrat v naši rodbini prejmite m to našo sifno zalivalo. ^ V Peruci, 30. avgusta 1893. c^H Osobitim spoštovanjem I gospa! Vaša mast proti trganju Anton Poiužil, kmet. 1.; stnik ■ii is - ,K\.;iost'. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarn* IMenc v Trstu..