ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
Ška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
dniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
>kovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr¬
an Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo-
lični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
tna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din
iročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
»k, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna
lilturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup-
slovanje Slovenije.

poštnina plačana v gotovini

cena 7,00 din

XVII. letnik

Januar 1979

timova igračka

B. Prašiček

IZDELKI IZ GOZDNIH SADEŽEV

Material:

želod (debelejši), javorova semena, smre¬
kovi in borovi storži, zobotrebci.

Orodje:

Žepni nožek, šilo.

A. Ptiček

1. Debelejši želod navrtaj dvakrat ter vtakni
v luknjici 2 zobotrebca za noge, ki jih
pritrdiš na podstavek (želodova kapica,
košček zamaška ali lubja).

2. Za vrat uporabiš tudi zobotrebec, nanj
nabodeš šipkov sadež in prtiček ima
lepo rdečo glavico.

3. Rep napraviš iz javorovih semen.

1. Vzemi krajši in debelejši storž te na¬
pravi prašičku 4 krajše noge iz obo-
trebcev ali iz vžigalic.

2. Za rep uporabi papirnat trakec.

C. Ptič iz borovega storža

1. Poišči primeren borov storž ter ga pre¬
vleci z redkim lepilom, da se lusk ne
odprejo.

2. Vreži dve vejici za noge ter ju p iepi
v vdolbine, ki si jih napravil na sto žu.

3. Tudi glava je izrezana iz vejice, z n- tem
jo še lepo oblikuj ter pritrdi na storž ato
kakor noge.

4. Ptiča prilepi z nogami na primerno v Irko
deščico.

TIM 5

Januar 1979 XVII. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije.

SUKA NA NASLOVNI STRANI

Trikrat lahko ugibate, kaj kaže tokrat slika na
naslovni strani, pa še ne boste uganili prave.
Skica na panoju v ozadju pa utemeljuje našo
domnevo, da gre za enega prvih primerkov,
takorekoč pradeda današnjih fotografskih apa¬
ratov.

KAZALO

TIMO VA POŠTA _  _ 193

PRVI K ORAK I  j _ 195

Stenska ura iz lesenih ščipalk  795

Mlin na veter   196

Krož ni obrezovalnik in veliko šestilo _ 198

MODELARSTVO

Mustang P-51D  _ 200

Raca 3  2 03

Raketna tehnika za m odel arje  208

DALJINSKO VODENJE 212

ELEKTRONIKA

CMOS radijski spreje mnik _ 214

Obeta se razvoj lokalnih televizij _ 217

Sreča nje z Iskro 219

KOTIČEK ZA FOTOAMATERJE
Kompozicija 222

Človek in balon  228

TIMOVA FANTASTIKA

Metulji z lučjo 232

Material v Mladem tehniku naprocjaj 236

ZANKE IN UGANKE 239

timova pošta

Vsakokrat, ko se lotim te vaše in moje
pošte, se mi milo stori. Pa ne zato, ker bi
bila -naparfumirana s kakšnim čebulnim
ekstraktom, sploh ne, pač pa zaradi tega,
ker kljub mojemu večnemu prigovarjanju
še vedno ne najdete skupnega jezika. Ta¬
kega namreč, da bi se že enkrat odločili in
enoglasno hvalili revijo. Ne mine dan, da
bi med vašimi pismi ne bilo »nergača«, ki
skritizira Tim podolgem in počez in tako
kvari mojo statistiko, krivi navzdol krivuljo,
s katero označujem vsesplošno priljublje¬
nost revije. Ta bi se morala po mojem
globokem prepričanju izključno samo vzpe¬
njati, tako pa...  Pa ne vzemite tega o
nergačih preveč zares! So pač na svetu
tudi taki ljudje, ki s svojim sokoljim oče¬
som bliskovito in še na tako daljavo opazijo
vsako napako in pomanjkljivost, ta pa jim
ne da miru vse dotlej, dokler jo ne obdelajo
z vseh plati.

Zdaj pa šalo na stran, in lotimo se pisem.
Borut Draksler iz Maribora je kot vse kaže
vnet pristaš igre z belo žogico, saj nas
prosi, naj objavimo načrt za izdelavo na¬
miznoteniške mize. Načrt bomo objavili.
Franc Kužnar iz Strmca pri Logatcu spra¬
šuje, kje bi lahko kupil osnovni modelarski
material, kot je balsa, japonski papir in
podobno: v Mladem tehniku na Starem
trgu 5, v Ljubljani.

Kristjan Hernah iz Orlice pri Vuhredu nam

je poslal dolgo pismo. V njem razmišlja,
kako bi prenosni transistorski sprejemnik
predelal v walkie-talkie. Kar na začetku je
treba povedati, da bi bilo to nesmiselno, če
bi se sploh dalo kaj predelati. Za stare
gramofonske plošče pa tole: takole na da¬
ljavo je težko reči, če so plošče kaj vredne,
zato bi bilo najbolje, da jih odneseš v oceno
v trgovino Posrednik, ki se peča s prepro¬
dajo te vrste robe.

Bojan Horvat iz Meljskega dola pri Mariboru

nas prosi za načrt daljinskega vodenja.
Menim, da smo v Timu vsa ta leta toliko
pisali o tem, da si lahko prav vsak izdela
kakršnokoli napravo, bodisi sprejemnik ali
oddajnik pa tudi vse ostalo kar sodi zraven.
Treba si bo le vzeti čas in pregledati zadnja
dva letnika Tima.

Damjan Kogovšek iz Ljubljane se pritožuje,
ker smo prenehali z rubriko Male železnice.

TIM 5 • 78/79 1 93

Vse o gradnji makete boš našel v predlan¬
skem letniku (76/77) pa tudi v lanskem je
nekaj zanimivosti in podrobnosti. Z vpra¬
šanji pa se še vedno lahko obrneš na
pisca sestavkov tov. Matjaža Zupana, čigar
naslov smo letos že večkrat objavili.
Matjaž Razpotnik iz Zagorja se nam je po¬
hvalil, da dograjuje maketo male železnice,
veliko 130x210  cm in pravi, da mu je
pri tem veliko pomagal tov. Zupan, zavzema
pa se tudi za ponovno uvedbo te rubrike.
Marko Krajšek iz Vrha pri Šentrupertu bi
rad izvedel, kje bi dobil podatke o profilih
kril letalskih modelov. Tovrstno literaturo
bodo še najbolj gotovo imeli v modelar¬
skem klubu. Naslov zmajarskega kluba pa
je Delta klub, Ljubljana, Brdnikova 4.

Za posladek pa še pismo Zdravka Založnika
iz Notranjih goric pri Brezovici. Takole piše:
Če sem iskren, berem zadnje čase v reviji le
rubriki Pisma uredništvu in Male oglase. Res
so zanimive še kake druge rubrike, vendar mi¬
slim, da kvaliteta revije pada. Razumem, da je
to edina naša revija in da mora skrbeti tako
za najmlajše kot tudi za starejše modelarje. Ven¬
dar menim, da bi lahko vsaj kako stran revije
posvetili vrhunskemu modelarstvu, tako da bi
naši modelarji bili vsaj seznanjeni, kako je s to
dejavnostjo v tujini. Lahko bi objavili v vsaki
reviji opis modelarskega eksplozijskega motorja,
naprimer takega, ki je pri nas zelo popularen.
Saj ni potrebno da je tekst izviren, vem, da za to
ni možnosti. Vendar menim, da je tak tekst lahko
prepisan iz neke tuje revije in prirejen za naše
razmere. Menim, da modelarji vse premalo po¬
znajo te motorje, saj zasledim v Malih oglasih,
da vsakdo, ki kupuje motor, želi poleg njega še
navodilo za uporabo in pa sevda obvezno še
gorivo. Iz tega sklepam, da modelarji, ki se šele
privajajo na te motorje, sploh niso poučeni, kako
se z njimi ravna, niti ne vedo, kako ti motorji
delujejo. Menim tudi, da bi lahko objavili kake
; fotografije tujih dosežkov, domačih novitet, fo¬
tografije modelarskih tekmovanj, tako da bi se
modelarji lahko po njih ravnali. Sicer je mode¬
larstvo res izražanje neke osebne težnje, da
model narediš tako kot si si zamislil, da vanj
vložiš svoje znanje, vendar menim, da je vse le
kopiranje že obstoječega, le da hočeš to prila¬
goditi za svojo uporabo, to pa ti lahko uspe ali
pa tudi ne. Sicer pa je na tem področju še
mnogo neraziskanega, zato lahko vsakdo uve¬
ljavlja svojo teorijo. Vendar menim, da bi se
v tem primeru modelarji laže odločali in dobi¬
vali ideje za nove modele, kot tako, če ni na
razpolago nobenega slikovnega materiala. Smo
že takšni, da se raje učimo na tujih napakah,
saj se je na svojih predrago.

Pa še to. V zadnji reviji je na naslovni strani
fotografija. Kot piše, je to model čolna, pa še
tekmovalnega povrhu. Po mojem je to zavaja¬
nje mladega modelarja, Kajti, ko bo to videl, se
bo pač odločil narediti tak model, in končno bo
razočaran. Saj mu model ne bo nudil tistega,

kar obljublja opis slike. Vsakdo, ki se udeležuje
tekmovanj ve, da taki in podobni modeli zelo
redko preplujejo ciljno črto. Kot je na sliki raz¬
vidno, ima model dno zadaj popolnoma ravno,
kar je v popolnem nasprotju s prakso. To po¬
meni, da je smerno zelo nestabilen, poleg tega
je še brez stabilizacijskih letev ob straneh, to
pa je nadaljnji minus za ta model. Sploh pa
motor z nogo ni primeren za hitrostne preiz¬
kušnje, ker je za tako hitrost potrebno spreme¬
niti propeler, česar pa zobniki zagotovo ne bodo
prenesli. Poleg tega se noga težko točno na¬
stavi in se lahko med samo vožnjo premakne.
Rezultat tega je izgubljen štart in razočaranje.
V prilogi vam pošiljam nekaj fotografij s tek¬
movanja na Šobcu. Fotografije sicer niso vrhun¬
ske, vendar upam, da jih ne boste tako skriti-
zirali kot sem jaz vašo fotografijo. Mogoče pa
vam bodo kaj koristile.

Sedaj pa še tovariški pozdrav, pa brez zamere,
sicer se bom pa še kaj oglasil.

Za začetek moram reči, da mi je žal, ker
se Zdravko spušča v tak strošek pri nakupu
revije le zaradi dveh rubrik, ki tvorita po
mojem izračunu komaj 6 % te vsebine, to
pa pomeni, pri ceni 7,00 din 0,49 ali za¬
okroženo 0,50 povrnjenega kapitala. Popra¬
vite me, če nisem bil čisto natančen. To
o natančnosti velja tudi za podpise k slikam
na naslovni strani, zlasti v tretji številki,
ki je nenavadno razburil našega dopisnika,
saj mu je namenil skoraj polovico svojega
pisma. V opravičilo (če je to sploh mogoče)
naj povem, da so fotografije na naslovnici j
ponavadi bolj grafične kot pa dokuemntarne
in upam, da jih večina naših bralcev tudi
tako razume. Zgodi se, da tudi pri podpisu
nismo tako srečne roke, kot bi si vsi želeli.
O predlogu, da bi opisovali tuje modelarske
proizvode pa tole: mnenje uredniškega od¬
bora je, da v Timu ne objavljamo takih pri¬
spevkov, za katere je treba po material čez
mejo, saj s tem vzbujamo le nepotrebne
skomine večini naših bralcev. Za vrhunske
modelarje pa je na voljo literatura pa tudi
material v zanje namenjenih klubih.
Zahvaljujem se našemu izvedencu za iz¬
črpno kritiko, obenem pa si ne morem kaj,
da bi ga tako kot toliko drugih ne povabil
k sodelovanju. Pričakujem celo vrsto na¬
črtov čolnov; sodeč po znanju, ki ga iz¬
pričuje dopis, bodo obogatili naše modelar¬
stvo s celo vrsto krasnih modelov. Saj ne
bi želel kajne, da bi tudi zate obveljala
tista (malce predelana) Prešernova: Mode¬
larja poznam, ki mar mu je le kritika, od
sebe pa načrta ti še drobnega ne da.

Pa brez zamere in lepo pozdravljeni do
prihodnje številke.

194 TIM 5 • 78/79

prvi koraki _

Amand Papotnik

STENSKA URA
IZ LESENIH
ŠČIPALK

Iz delov ščipalk za pripenjanje perila je
možno zgraditi marsikaj. Tokrat vam po¬
sredujem načrt za izdelavo stare stenske
ure.

Takšne ure lahko vidimo le še v muzejih
in zato predlagam, da si jo izdelate sami.
Ta ura ne bo merila čas, ampak vam bo
rabila le za okras in ali kot darilo.

Za izdelavo potrebujete:

1. pet lesenih ščipalk,

2. furnir svetle barve za izdelavo številčnice,

3. vrvico za privezanje uteži,

4. leseno palčko (okroglo, ploščato) za iz¬
delavo nihala (držala),

5. ploščico iz usnja 0 6—8 mm za utež
nihala.

Izdelava

1. Ščipalke razstavite in jih zalepite z neo-
stik lepilom v sklop, kot ga prikazuje
načrt.

2. Iz furnirja izrežite številčnico in jo nale¬
pite na ohišje.

3. Za uteži uporabite dve vzmeti ščipalk, ki
ste jima odščipnili odvečna dela (glej
načrt) in ju navežite na vrvico.

4. Za nihalo uporabite palčko 0 3 mm, ki
jo opremite s ploščico iz usnja 0 6—8
mm.

5. Na hrbtni strani ohišja prilepite nihalo,
uteži in objemko za na steno.

6. Preostane vam še vrisanje številčnice.
Morda: s svinčnikom, flomastrom, s tra¬
kovi furnirja, barvnega papirja ali z elek¬
tričnim pisalnikom, itd.

Videli boste, da bodo darila veseli vsi tisti,

ki jim bo namenjeno.

TIM 5 • 78/79 1  95

S ^ ^ C N O

Uredništvo in uprava revije TIM vam želi
srečno in uspešno novo leto 1979.

Emil Mušič

MLIN

NA

VETER

Makete, ki je pred vami, res ne bo težko
izdelati.

Najprej prerišemo vse dele (narisani so v
merilu 1:1)  na štiri milimetre debelo ve¬
zano ploščo, nato pa jih natančno izrezlja¬
mo. Na eno izmed sten ne bomo naredili
okna, temveč le luknjo, v katero bomo vtak¬
nili žebelj. Ta bo nosil vetrnico. Delov,
označenih s številko 1, izrezljamo štiri kose.
Zlepimo jih skupaj. Nato se lotimo strehe
(številka 3). Tudi ti so štirje. Ko streho se¬
stavimo, jo pritrdimo na že dograjeni spod¬
nji del. Tudi vetrnico sestavimo iz štirih
kosov št. 4, ki jih vlepimo v utore kosa
št. 5. Narejeno vetrnico pritrdimo z žeb¬
ljem v steno mlina.

Kosovnica

?f p ' Predmet
st.

Kos

Material

1 stena 4 vez. pl. 4 mm

2 tla 1 vez. pl. 4 mm

3 streha 4 vez. pl. 4 mm

4 nosilec vetrnice 1 vez. pl. 4 mm

5 vetrnica 4 vez. pl. 4 mm

196 TIM 5 • 78/79

TIM 5 o 78/79 1 97

Drago Mehora

KROŽNI

OBREZOVALNIK
IN VELIKO
ŠESTILO

V zadnji lanski številki Tima vam je tov.
Macarol prikazal uporabnost japonskega ob¬
rezovalnega noža OLFA. Ne bo vam žal, če
si ga boste kupili. Priporočam, da si kupite
ne najmanjšega, ampak tistega, ki je po
moči prvi nad najmanjšimi; to je OLFA-A.
Z njim boste brez težave rezali v ravnih
linijah, t.j. ob ravnilu papir, karton, lepenko,
usnje, mehko plastično folijo, furnir in mor¬
da še ikaj. Nož ima z rezervo vred 24 rezil
iz posebnega trdega jekla, kar bo zadošča¬
lo za vaše potrebe kar precej časa, sicer
pa je mogoče rezila na trdem, finozrnatem
kamnu tudi brusiti. Nož stane v naših trgo¬
vinah (papirnicah) 35 din.

Danes vam pokažemo, kako je ta nož mo¬
goče uporabiti tudi za rezanje krogov ali
lokov. V ta namen bo treba narediti pre¬
prosto pripravo iz lesa. Priprava — imenuj¬
mo jo kar krožni obrezovalnik — ima tri
dele: 1 — pritrdilna objemka, ki ustreza eni
konici šestila, 2 — obrezovalna glava, v ka¬
teri tiči nož oziroma svinčnik, kar ustreza
drugi konici šestila, in 3 — ravnilo, ki oba
dela povezuje.

Najprej bomo poiskali primerno ravnilo. Dol¬
go naj bo kakih 60 cm >in iz trdega lesa,
uporabno pa bi bilo tudi ravnilo iz plastič¬
ne snovi. Za objemko, skozi katero bo drse¬
lo ravnilo, potrebujemo 15 mm debelo trdo
deščico. Iz nje izžagajte dve enako veliki
kvadratni ploščici s stranico, ki naj bo vsaj
2 cm daljša od širine ravnila. V eno izmed
deščic izvrtajte v središču majhno luknjico
in uvijte skozi 35 mm lesni vijak s plosko
glavo. Glava se mora popolnoma skriti v
površino deščice. Konico vijaka zgladite s ,
pilo v obliki stožca, tako da ne bo preostra
in da se ne bo zavrtala v podlago. Zdaj pa
pojdite na podstrešje ali v ropotarnico in
poglejte, če morda ni tam kak star predal
z držajem v obliki lesenega gumba. Če bo¬
ste našli primeren lesen gumb, ga prevrtaj¬
te skozi središče z ozkim svedrčkom in za¬
vrtajte vanj podoben lesni vijak tako, da bo
konica vijaka gledala kaka dva mm iz gum¬
ba. Konico vijaka še pred vrtanjem zgla¬
dite s pilo, da ne bo preostra. Če ne boste
našli ustreznega gumba (lahko je tudi držaj
večje štampiljke ali kaj podobnega), bo tre¬
ba ročaj pač narediti. S pomočjo žage, ra-
špe in brusnega papirja ga boste izobliko¬
vali iz okrogle palice, kot vam to kaže slika.
Luknja, ki jo boste izvrtali v gornjo deščico,
naj bo tolikšna, da boste gumb z vijakom
zlahka potiskali vanjo. Obe ploščici objem¬
ke spojite in zlepite tako, da vlepite vmes
primerno debela koščka vezane plošče. Rav¬
nilo mora drseti skozi objemko brez zati¬
kanja; to pomeni: ne preohlapno, pa tudi ne
pretesno.

Rezalno glavo izžagajte iz najmanj 2 cm de¬
bele trde deske, širina te ikladice ni ozna¬
čena, ker niso vsa ravnila enako široka (na¬
vadno okoli 4 do 5 cm). Kladico privijte s
štirimi manjšimi lesnimi vijaki na konec rav¬
nila, nato pa vžagajte režo, v kateri bo pri
rezanju tičal nož. V ta namen izvrtajte v
primerni razdalji dve luknji s svedrom

198  TIM 5 • 78/79

6,5 mm in ju spojite z žagico. Odprtino nato
dokončno ustrezno oblikujte z malo plošča¬
to pilo, dokler ne bo mogoče potisniti nož
tesno skozi kladico in hkrati skozi ravnilo,
če naredite v odprtini na eni strani še
plitev žlebiček z okroglo pilo, boste lahko
vtaknili skozi isto režo namesto noža svinč¬
nik in napravica vam bo služila kot šestilo,
s katerim boste lahko risali kroge premera
en meter in še več. (Glej sliko A!) Luknjo
za svinčnik kajpak lahko 'izvrtate skozi kla¬
dico tudi posebej s svedrom premera 7 do
8mm, kolikor so debeli svinčniki. Približno
enako debelino oz. premer imajo tudi ke¬
mična pisala s kroglico in pisala s klobu-

čevinasto konico (flomastri). Odprtino za
nož pa lahko vrežemo z žago in pilo tudi na
koncu kladice (varianta B). V tem primeru
je treba na končno stranico priviti z manj¬
šimi vijaki ploščico iz aluminija.
Obrezovalnik (šestilo) uporabljamo takole:
Z dlanjo levice rahlo pritiskamo na gumb.
S tem tiščimo pripravo v središče kroga,
hkrati pa pritiskamo tudi s konico zgornje¬
ga vijaka na ravnilo. Z desnico vodimo re¬
zilo, vendar pri tem ne smemo pritiskati na
kladico, ampak na nož oziroma svinčnik.

Za površinsko obdelavo pride v poštev le
fin brusni papir; vsakršno barvanje ali la¬
kiranje je odveč.


TIM 5 • 78/79 -jgg

modelarstvo

Marjan Klenovšek

»MUSTANG«

P-51 D

LETEČA MAKETA
LOVCA NORTH
AMERICAN

boste napake kasneje zelo težko odpravili.
S steklenim papirjem lahko zdaj spoj krila
in trupa dokončno obdelate, nato pa nalepite
oplato trupa še od rebra 9 do 13. Tu ne
lepimo več letvic, temveč dva kosa balse
trapezove oblike, ki ju najprej dobro na¬
močimo v vodi, nato pa z disperzijskim
lepilom prilepimo na rebra. Pomagamo si
z letvicami in gumo ali vrvico, kot kaže
sl. 21, kjer se dobro vidijo tudi cevi bov-
denskih vlekov. Tako, še malo pa bo model

Pri montaži vseh spojnih elementov trupa
in krila bodite posebej pozorni na pravilen
položaj vseh delov modela (sl. 20), ker

Slika 20

Slika 21

gotov! Vse do sedaj izdelano dobro prela-
kiramo z redkim nitro lakom ter s finim
steklenim papirjem obrusimo nato pa pre¬
krijemo z japonskim papirjem. Morda se
vam bo zdelo čudno, zakaj prekriti rep in
trup, če pa model še sploh ni sestavljen do
konca. Preprosto zato, ker je tako nadalje¬
vanje dela najlažje. Prekrita krila, trup in
rep prelakiramo z nitro lakom, nato pa hori¬
zontalni stabilizator zalepimo v trup in trup
zadaj zaključimo (sl. 22) ter obdelamo, konč¬
no pa še prekrijemo z japonskim papirjem

200  TIM 5 • 78/79

! Sliki 22 in 23

in zalepimo še vertikalni stabilizator (sl.
23). Na modelu sedaj manjka le še kabina
in kapotaž motorja. Kabino lahko izdelamo
! iz celuloida, tako da prek modela kabine
navlečemo v olju segret celuloid. Lahko pa
se je lotimo tudi drugače. Podobno kot
trup jo sestavimo iz reber in jo prekrijemo
z balsovimi letvicami. Na koncu koncev v
kabini ni pilota, ki bi gledal ven!

Slika 24

Tudi pri izdelavi kapotaža motorja je možnih
več variant. Lahko ga izdelamo iz alumi¬
nijaste pločevine, iz fiberglasa, ali pa iz
balse. Sam sem se odločil za zadnjo varianto
(sl. 24). Kako boste kapotaž pritrdili, je
odvisno od motorja in njegovih delov, kot
so glušnik in igla za regulacijo plina, vendar
je najenostavnejše, če ga učvrstite z vijaki.
Jaz sem izpušno cev napeljal kar v kanal za
hlajenje motorja in nos mojega Mustanga
izgleda tako kot vidite na slikah 25 in 26.

Sliki 25 in 26

Na aluminijasto podvozje z dvokomponent-
nim lepilom prilepimo še opiate in model
je pripravljen za lakiranje z barvastimi laki,
izgleda pa tako kot kažejo fotografije. Da
boste imeli model obarvan kot so bila prava
letala, bo najbolje, da v kakšni knjigi po¬
iščete fotografije in se odločite za tisto
varianto barvanja, ki vam je najbolj všeč.
Kljub temu, da so letala, ko so prišla iz
tovarne, že bila obarvana, so namreč piloti
često na letala še kaj narisali ali napisali,
tako da bi se skoraj lahko reklo, da dve
letali nista bili enaki. V osnovi pa je bil
Mustang srebrn, nos pa je imel prelakiran
s črnim mat lakom, da se pilotu ni bleščalo.
Po končanem lakiranju v mode! namestimo

TIM 5 • 78/79 2  01

Slika 27

Slika 28

Slika 29

aparaturo, mu določimo težišče in ga pri¬
pravimo za prvi polet.

želim vam obilo užitka pri spuščanju.

Konec

202  TIM 5 • 78/79

1240


*-H


Boštjan Tepina

RACA 3

model dirkalnega čolna

Za izdelavo tega modela potrebujete balso
ali vezano ploščo debelo 5 mm. Presek vseh
utorov in seveda tudi letvic je 5x3 mm.
Letvic potrebujete deset, ali še bolje več za
vsak primer. Lepili boste z lepilom UHU
HART, rezali pa z ostrim nožem in žagico za
rezljanje.

Vsa rebra in okvir [risba okvirja je zaradi
formata revije razrezana in jo morate pred
prerisovanjem sestaviti) prerišite na mate¬
rial, nato pa izrezljajte oziroma izžagajte in
natančno obrusite. Pri gradnji z balso mora¬
te biti še posebej natančni. Če želite, lahko
izdelate tudi krmilo. Pokrova čolna nisem
risal, saj >se bodo posamezne izvedbe go¬
tovo razlikovale med seboj. Potem, ko so
vsi elementi natančno izoblikovani, ogrodje
sestavite in dobro zlepite.

Preostane vam samo še prekrivanje. Svoj
čoln sem prekril s folijo, lahko pa ga pre¬
krijete tudi z japonskim papirjem, navadnim
ali pa balsovim furnirjem. Ko ste s prekri¬
vanjem gotovi, morate čoln še temeljito za¬
ščititi pred vodo. Sam sem ga večkrat paz¬
ljivo prelakiral, lahko pa ga tudi pobarvate
po svojem okusu. Na čoln lahko nadgradite
kabino in še marsikaj, vendar to prepuščam
vaši presoji. Za pogon uporabite trikrako
eliso s premerom 4,5 cm na dolgi osi in no¬
tranji elektromotor, ki ga napajajo NcCd ce¬
lice. In to je vse. Pri spuščanju vam želim
veliko zabave in čim manj brodolomov.

Kosovnica

TIM 5 • 78/79 2  03

TIM 5 • 78/79 2  0  5

206  TIM 5 • 78/79

RAKETNA

TEHNIKA

ZA MODELARJE

Uvod

Raketna tehnika je v okviru astronavtike
ena izmed najbolj vidnih in atraktivnih člo¬
vekovih dejavnosti in vzbuja veliko zani¬
manje ljudi, še posebno mladih.

Dosežki v astronavtiki s prvimi človekovimi
koraki v vesolje in dosežki v graditvi raket,
satelitov in drugih objektov vesoljskega
programa, so vzpodbudili mladino za sprem¬
ljanje človekovih dosežkov v vesolju, mno¬
ge pa tudi h graditvi malih modelov raket.
Raketno modelarstvo je nedvomno zanimiva
tehniška dejavnost. Zaradi dostopnosti ma¬
terialov (papir, les, umetne snovi, raket¬
ni motorji) jo je mogoče organizirati bodisi

v okviru modelarskih klubov, v okviru teh- 1
niško vzgojnih dejavnosti pri šolah ali v
samostojnih raketno modelarskih klubih,
skratka povsod tam, kjer je zagotovljeno
strokovno vodstvo in kjer so zagotovljeni
potrebni varnostni pogoji. Raketno modelar¬
stvo samo po sebi ni nevarno. Raketni
motorji so industrijsko izdelani po natančno
določenih predpisih, tako da so možnosti
eksplozije izključene.

Raketno modelarstvo še nima daljše tradi¬
cije v svetu, vendar se je razmeroma hitro
razvilo. Tudi v Jugoslaviji z začetki raket¬
nega modelarstva nismo zaostajali in se
z dosežki na tem področju doma in v tujini
uvrstili med vodilne dežele v raketnem mo¬
delarstvu. Število raketnih modelarjev in
klubov iz leta v leto raste, raketno mode¬
larstvo pa se kot pomembna panoga teh¬
niške dejavnosti ;in ustvarjalnosti vse bolj
uveljavlja v programih tehnične vzgoje in
organizacij tehnične kulture, kamor je tudi
organizacijsko vključeno.

Razumljivo je, da je tudi za raketno mode¬
larstvo potrebno določeno znanje. Potrebne
so tudi delovne izkušnje. Nekaj osnov tega
znanja in izkušenj je zajeto v tem zapisu
in napotkih v oporo vsem, ki se želijo vklju¬
čiti v raketno modelarstvo.

Kaj je raketni model

Raketni model je zračni model, ki se dviga
v zrak brez krilc. Poganja ga modelarski
raketni motor. Za varen pristanek na zemlji
ima vgrajen sistem tako, da ga je mogoče
ponovno usposobiti za let. Model je zgra¬
jen iz nekovinskih materialov.

Skupna teža raketnega modela, vključno z
raketnim motorjem ne sme biti pred iz¬
strelitvijo večja od 0,5 kg.

Dovoljene so rakete z največ tremi stop¬
njami. Raketni modeli so lahko: enostopenj¬
ski (A), dvostopenjski (B) in trostopenjski
(C).

Razlika med enostopenjskimi in večstopenj¬
skimi modeli je v tem, da imajo enosto¬
penjski modeli enega ali več raketnih mo¬
torjev, ki delujejo istočasno, medtem ko
imajo večstopenjski modeli v vsaki stopnji
po enega ali več motorjev, ki se aktivirajo
takoj po prestanku delovanja motorja (ali
motorjev) iz predhodne stopnje.

208  TIM 5 • 78/79

Slika 1

n

r\

A B C

B C

Sestavni deli modela

Enostopenjski raketni model se sestoji iz
glave, telesa, smernih krilc, vodile, prista¬
jalnega sistema (padalo ali strimer trak),
zaščitnega materiala, motorja in vžigalnika.
GLAVA (1) tvori vrh rakete. Od njene si¬
metrične oblike sta med drugim odvisna
tudi višina in stabilnost leta. Material za
izdelavo glave je plastika ali les.

TELO RAKETE (2) je osnovni del rakete in
je izdelan iz papirja ali balse. Na njem so
pritrjeni vsi ostali deli.

PADALO in TRAK (5) sta potrebna za zavi¬
ranje pri pristajanju modela in za njegov
varen pristanek. Padalo izdelujemo iz tanke
plastične folije, največkrat v obliki kroga.
Trak pa izdelamo iz raznih papirnatih ma¬
terialov.

Padalo je v večini primerov povezano s
telesom in glavo rakete z elastično vezjo
— GUMICO (6), ki je obenem vzmet za
blažitev udarcev pri izmetavanju padala iz
telesa rakete.

VATA (7) služi kot zaščitni material,
da se padalo oziroma trak ne bi vžgala

STABILIZATORJI (3) — smerna krilca stabi¬
lizirajo let modela. Izdelani so iz balse, lipo¬
vega lesa ali celuloida.

VODILCA (4) rabijo za vodenje modela na
rampi ob izstrelitvi. Izdelana so v obliki
cevčic iz papirja, celuloida ali tankega alu¬
minija. Na telo 'nalepimo eno ali dve vodilci.

pri obratnem polnjenju raketnega motorja.
RAKETNI MOTOR (8) je industrijsko 'izdelan
motor in je lahko raznih velikosti in raznih
totalnih impulzov.

VŽIGALNIK (9) rabi za vžig raketnega mo¬
torja in je električnega ali pirotehničnega
tipa (vžigalne vrvice).

TIM 5 • 78/79 209

Orodje za gradnjo raketnega
modela

Za izdelavo začetniškega modela rakete je
potrebno predvsem naslednje orodje: mo¬
delarski nož ali skalpel, trikotnik in rav¬
nilo ter deščica s steklenim papirjem za
brušenje.

Površinsko obdelavo furnirja ali balse opra¬
vimo z ne premočnim pritiskanjem deščice,
ovite s steklenim papirjem.

Za lepši izgled in boljšo vidljivost modela v
zraku ga obarvamo s pomočjo čopiča ali
ustrezne brizgalke.

Slika 3

.. ' - ■ . _ V

Osnovno orodje za gradnjo modela je prav

Orodje, posodice z lepilom in lakom, kose
balse, lepilni trak, vrvice, vato, smukec in
druge pripomočke ima modelar spravljene
v primerni škatli. Zelo priporočljivo je, da
ima vedno pri sebi pinceto, škarjice, konico
šestila ali šilo, klešče (ščipalke in kombi-
nirke) ipd.

Materiali za gradnjo raketnega
modela

Za  gradnjo modela uporabljamo lažji les
(balso), papir in materiale iz umetnih snovi.
Balso uporabljamo za smerna krilca, glavo
rakete pa tudi za izdelavo telesa.

Iz papirja izdelujemo telesa raket in vodilca.
Uporabljamo mehanografski papir in gladek
risalni karton (šeleshamer).

Umetne snovi so pri gradnji modelov raket
vsestransko uporabne. Iz njih lahko izdelu-

Slika 5

210  TIM 5 • 78/79

jemo komplete raketnih modelov. Izdelava
je enostavna, njihova slaba stran pa je, da
so precej težji od modelov liz lesa in pa¬
pirja. Pri nas uporabljamo PVC umetne mase
za izdelovanje padal in glav (kapsul) za
raketne modele.

Za zlepljanje papirja (in kartona) uporablja¬
mo kazeinska lepila (Librokol, Mekol) in uni¬
verzalna lepila, za balso Jubinol in Neostik
ter univerzalna U + U in druga hlitrosušeča
lepila. Za zahtevnejše modele raket pa so
zelo dobrodošla močnejša dvokomponentna
lepila (Epoxy in pd.).

Splošno o raketnih modelih

Pri gradnji raketnih modelov je že pred
začetkom dela treba upoštevati teoretske
osnove. Najprej si poglejmo dele rakete:
Najvažnejši del je telo rakete. Na njega so
pritrjeni vsi ostali deli. Odnos med preme¬
rom in dolžino telesa se imenuje vitkost,
če je premer modela 20 mm in dolžina
30 cm, znaša v tem primeru 30/2 = 15. To
pomeni, da je dolžina rakete od 15—20-krat
večja od premera rakete. Od velikosti telesa
je odvisna velikost smernih krilc (stabili¬
zatorjev). Površina stabilizatorjev mora biti
enaka površini preseka telesa:

P 2  = (0,8 — 1) P,

Slika 6. Določanje površine stabilizatorjev

zatorjev pa je označena s P2. Površina vseh
stabilizatorjev je lahko 0,8 P1 do 1 P1.

Ko je model končan, moramo ugotoviti nje¬
govo stabilnost. Nestabilnih modelov ni
dovoljeno lansirati, ker je njihov let ne¬
varen. Stabilnost modela dosežemo v pri¬
meru, če bo težišče od 1 do 2 premera te¬
lesa pred centrom potiska. Težišče brez
težav določimo z balansiranjem končane
rakete na nožu. Ko je model uravnotežen,
to mesto označimo. Center potiska pa dolo¬
čimo s pomočjo obrisa (silhuete) modela.
Na debeljši kartona narišemo obris rakete.
Velikost obrisa mora biti enaka velikosti
rakete. Izrezani obris balansiramo na nožu
tako, da sta obe strani uravnoteženi. Na
mestu, kjer se simetrala obrisa seka z
ostjo .noža, je središče potiska. Določevanje
središča potiska je prikazano na sliki 7.

Oddaljenost od centra potiska do spodnjega
roba obrisa izmerimo in jo označimo na
modelu rakete.

Na modelu mora biti težišče rakete 1 do 2
premera telesa pred centrom potiska, če
temu ni tako, potem model obtežimo.

Drug način hitrega določevanja stabilnosti
rakete je možen z nitjo. Na enem koncu niti
napravimo zanko, vanjo pa vstavimo model
rakete tako, da je uravnotežen, zanka pa
obkroža težišče. Tako obešen model rakete
izpostavimo močnemu zračnemu toku, ki
ga dobimo s pomočjo ventilatorja. Če je
model stabilen, se bo z glavo obrnil v
smer zračnega toka in bo os rakete vzpo¬
redna s tokom zraka. S pomikanjem niti
nazaj se v neki točki model ne bo več
vračal v smer zračnega toka, temveč se
bo obračal. V tej točki je center potiska.

Če je potrebno premakniti težišče še na¬
prej, moramo obtežiti konico.

Pri lepljenju stabilizatorjev na telo mo¬
ramo paziti, da bodo nalepljeni natanko k
središču vzdolžne osi rakete. V nasprotnem
primeru bodo pri letu modela na stabili¬
zatorje delovale sile, ki povzročajo nestabil¬
nost leta. V tem primeru model rakete ne
bo letel v načrtovani smeri, temveč se bo

obračal ali rotiral okoli svoje osi. Kot med
telesom in stabilizatorji (smernimi krilci)
mora biti na obeh straneh enak.

Tudi motor mora biti centrično vgrajen v
model. Odprtina šobe mora biti v centru
telesa, os motorja pa se mora ujemati z
osjo telesa, če se obe osi ne ujemata,
se ustvarja moment, ki spreminja smer leta
rakete.

daljinsko vodenje

Jan I. Lokovšek

DODATEK ZA
POVEČANJE ŠTEVILA
FUNKCIJ DIGITALNEGA
ODDAJNIKA

Uvod

Najosnovnejše potrebe modelarjev (tudi le¬
talskih) navadno zadovolji RC sistem s
štirimi funkcijami. Naštejmo jih: smer, vi¬
šina, nagib in plin. Entuziasti navadno želijo
še več, npr. zakrilca, uvlačljivo podvozje itd.
Sprejemnik, ki smo ga spoznali v preteklih
številkah Tima, je že predviden za šest
funkcij, večji poseg pa moramo narediti v
oddajniku.

Opis vezja

Dodatek zahteva pravzaprav koder t. j. enota,
v kateri povelja pretvarjamo v električne
impulze. Vemo, da je digitalni koder se¬
stavljen med drugim iz multivibratorja in
posameznih preklopnih stopenj; po eno za
vsak kanal (funkcijo). Torej, če želimo po¬
večati število kanalov, moramo dodati ust¬
rezno število preklopnih stopenj. Slika 12
prikazuje shemo dveh preklopnih stopenj,

Slika 12. Shema dodatka za povečanje števila
funkcij digitalnega oddajnika za dve

s katerima povečamo število funkcij za dve. j
To vezje moramo seveda še povezati s ko- ;
derjem; to si oglejmo kasneje.

Vezje vsebuje dva potenciometra (za dajanje
povelj). Trimerpotenciometra služita za na¬
stavljanje nevtralnih položajev in sta lahko
na ploščici, če je trimanje izvedeno mehan¬
sko, oziroma na čelni plošči, če služita za
trimanje. Poleg tega je v vezju še nekaj
drugih elementov v vezavi preklopnih sto¬
penj, kakor smo jih spoznali pri digitalnem
koderju.

Izbira materiala

Transistorja in diodi so univerzalni silicijevi
tipi, transistorja tipa NPN. Kondenzatorja
C1 in C4 določata časovno konstanto in za¬
to naj bosta boljše kvalitete, npr. folijska,
nikakor pa ne keramična, ker se le-tem ka-

212  TIM 5 • 78/79

paoitivnost preveč spreminja s temperaturo.
Vsi ostali kondenzatorji so keramični. Upori,
kondenzatorji, trimerpotenciometra in poten¬
ciometra so Iskrini, diodi in transistorja pa
izdeluje Ei iz Niša.

Gradnja

Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vezja
velikosti 40 X 40 mm. V merilu 1 : 1 jo pri¬
kazuje slika 13.

Slika 13. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1 :1

Na ploščici so že oštevilčene priključne
sponke tako, da lahko naredimo tabelo
vrednosti in povezav posameznih sestavnih
delov na ploščico in povezavo z digitalnim
koderjem.

(S

■c

ra d>

* glej besedilo!

V zadnjem delu tabele je podana tudi pove¬
zava z digitalnim koderjem (štiri kanalnim),
kakor smo ga spoznali v eni prejšnjih šte¬
vilk Tima. Potenciometer P5 je sedaj vzpo¬
redno vezan z uporom R8 v digitalnem ko-
derju in preko njegove sponke 15 gre signal
naprej v peto in šesto preklopno stopnjo.

Vsi elementi so montirani vodoravno, z iz¬
jemo transistorjev zato, da je višina vezja
čim manjša in ploščico lahko montiramo na
spodnji del čelne plošče ali pa na steno
ohišja oddajnika. V ta namen ima ploščica
dve 3 mm odprtini za 3 mm vijake.

V pomoč pri montaži posameznih gradbenih
elementov na ploščico bo služila slika 14,
ki prikazuje pogled na vezje z zgornje strani.

Slika 14. Vezje za dve zvezni funkciji  — dodatek
digitalnemu koderju

TIM 5 • 78/79 2  1  3

Uravnavanje

Tako kot pri celotnem digitalnem koderju
moramo tudi pri tem dodatku poskrbeti za
nevtralne položaje, tj. nevtralna lega ustrez¬
ne krmilne ročice v oddajniku mora odgo¬
varjati nevtralnemu položaju krmilne ročice
ustreznega servomehanizma. To naredimo s
pomočjo trimerpotenciometrov, in sicer s TP
5 za peti in TP 6 za šesti kanal.
Trimerpotenciometrom se lahko tudi izogne¬
mo (če je trimanje mehansko) s tem, da
kratko vežemo med seboj točki 34 in 35 ter
38 in 37. V tem primeru poiščemo nevtralni

elektronika

Božo Ropret

CMOS

RADIJSKI

SPREJEMNIK

Eden najbolj priljubljenih radioamaterskih za¬
četniških projektov je še vedno detektor. S
hitrim razvojem tehnike in cenenostjo kva¬
litetnih sprejemnikov tak sprejemnik nima
več praktične uporabnosti, vendar je še ved¬
no veliko doživetje za mladega amaterja, ko
zasliši glas iz svojega sprejemnika.

Prvi detektorski sprejemnik, ki je bil zelo
uporaben, je bil v dvajsetih letih kristalni
sprejemnik. Ta je bil še brez ojačevalnika
in je bila za delovanje potrebna dolga zu¬
nanja antena. Potem so detektorju dodali
še ojačevalnik z vakuumsko elektroniko. Tak
enocevni sprejemnik je bil potem zelo pri¬
ljubljen v štiridesetih letih. Po vojni je na¬
stopila doba polprevodnikov in v šestdese¬
tih letih so gradili detektorje z dvotransistor-
skim ojačevalnikom. Sedaj na pragu osem¬
desetih let so nam integrirana vezja prinesla
dosti možnosti za izdelavo enostavnih spre¬
jemnikov. V našem sprejemniku bomo za¬
radi enostavnosti uporabili CMOS integrira¬
no vezje. To ceneno vezje je namenjeno

položaj s spreminjanjem uporov R1 (5: ka¬
nal) in R2 (6 : kanal). Začnemo z vrednostjo
100 KOhm.

Komur pa je tudi šest kanalov premalo,
si svoj sistem lahko še razširi. Potrebno mu
je le dodati preklopno stopnjo (za vsak ka¬
nal eno) in jo ustrezno zvezati po zgledu,
kot smo naredili za peti in šesti kanal.

Sprejemniku take predelave ni potrebno
storiti vse do 8 kanalov (funkcij oziroma
servomehanizmov), potrebno je le dodati
priključke za servomehanizme (kar jih je
nad šest) in jih zvezati z ustreznim izhodom
števca 4017.

predvsem za digitalno tehniko, vendar se
ga da uporabljati tudi za linearne aplika¬
cije.

CMOS vezja so se začela pospešeno upo¬
rabljati v zadnjem času zaradi treh dobrih
lastnosti: majhne porabe energije, visoke
vhodne upornosti in širokega območja na¬
pajalne napetosti. V teh vezjih imamo v
enem ohišju MOS transistorje N in P tipa.
To daje tem integriranim vezjem široke mož¬
nosti uporabe.

V našem sprejemniku je uporabljeno CMOS
vezje 4007, ki vsebuje en inventar in dva
komplementarna para MOS transistorjev
(slika 1). Vse tri pare transistorjev lahko
uporabimo za ojačevalnike, s katerimi oja-
čujemo signal iz detektorja.

214  TIM 5 • 78/79

Vezje sprejemnika

Na vhodu sprejemnika imamo detektor. Tega
sestavljajo: antena, nihajni krog in pa ger-
manijeva dioda kot ustnem iški element.
Signal iz antene vodimo na nihajni krog C1,
L1. Z vrtljivim kondenzatorjem C1 nihajni
krog uglasimo na frekvenco radijske posta¬
je, ki jo želimo poslušati. Signal iz nihaj¬
nega kroga demoduliramo z germanijevo
diodo ter prek kondenzatorja C2 spojimo na
prvo stopnjo ojačevalnika 4007.

Tej stopnji nastavljata delovno točko upora
R1 in R2. Namesto teh dveh lahko uporabi¬
mo tudi več.zaporednih uporov, katerih se¬
rijska upornost naj bo 36 MQ. Ojačani sig¬

nal iz izhoda vodimo prek C6 na potenciome¬
ter za regulacijo glasnosti. Iz drsnika po¬
tenciometra R4 signal peljemo prek C8 na
drugo stopnjo ojačevalnika. Iz te stopnje vo¬
dimo signal še na tretjo stopnjo, na katere
izhod je priključen transformator. Te prila¬
godi nizkoomski zvočnik na izhod zadnje
C4 in R3-C5 tvorijo RC elemente za pre¬
prečevanje povratnih vezav prek baterije
in s tem nihanja sprejemnika. S je stikalo
na potenciometru R4. Kondenzatorji C7 do
C10 kratko sklenejo visokofrekvenčne sig¬
nale, ki so še ostali po demodulaciji.

Selektivnost sprejemnika ni posebno dobra,
ker je uporabljen le en nihajni krog. Lahko
pa selektivnost izboljšamo z zmanjšanjem

TIM 5 • 78/79 2  1  5

Slika 4. Montažni
načrt

kondenzatorja C1. Manjša kapacitivnost pri¬
nese večjo selektivnost, toda manjšo ob¬
čutljivost. Za boljši sprejem bližnjih postaj
torej zmanjšamo kondenzator C1.

Izdelava

Predlagam, da izdelate sprejemnik na tiska¬
nem vezju in ga potem vgradite v ohišje,
ki ga izdelate iz tanke vezane plošče. Sli¬
ko tiskanega vezja prikazuje slika 3. Na
njem so montirani vsi elementi razen zvoč¬
nika. Tega pritrdimo direktno na ohišje
sprejemnika. Edina zunanja priključka sta
antenski vhod in ozemljitev. Komandi pa sta
gumb za iskanje postaj in gumb za nastav¬
ljanje jakosti zvoka. Stikalo S je vezano na
stikalo potenciometra.

Ko po znanih postopkih izdelamo tiskano
vezje, se lotimo spajkanja elementov. Naj¬
prej prispajkamo pasivne elemente R in C
ter pritrdimo C1, R4 in L1. Za integrirano
vezje priporočam uporabo podnožja, ker je
spajkanje CMOS vezij precej kritično.

Tuljava L1 je navita na feritni paličici pre¬
mera 10 X 100 mm. Navijemo 70 ovojev ple¬
tenice, ovoj zraven ovoja.

V točke B, C, D, E na tiskanem vezju pri¬
spajkamo kratke žičke in jih na strani ele¬
mentov zakrivimo v kaveljčke. Na te z gu¬
mico pritrdimo 9 V baterijo. Na sponki + in
— prispajkamo priključek za 9 V baterijo. To
je lahko posebni priključek za baterijo, izde¬

lamo pa ga lahko sami iz priključne ploščice
neuporabne 9 V baterije.

Za izhodni transformator uporabimo minia¬
turni izhodni transformator iz starega ne¬
uporabnega transistorskega sprejemnika.
Imeti mora 500 Q  primarne in 8 Q sekundar¬
ne impedance.

Za dobro delovanje sprejemnika je potrebna
precej dolga antena, najbolje zunanja, in pa
ozemljitev. Za ozemljitev lahko uporabite
kar vodovodno inštalacijo.

216  TIM 5 • 78/79

Miloš Macarol

OBETA SE RAZVOJ

LOKALNIH

TELEVIZIJ

Za razloček od sistemov interne tele¬
vizije,  ki so namenjeni izključno potre¬
bam in funkciji posameznih institucij, pod
pojmom lokalna televizija  oprede¬
ljujemo tiste oblike javne televizije, ki so
namenjene prebivalstvu, ki stalno ali za¬
časno živi na področju nekega mesta ali
krajevnega območja.

Razlogi za razvoj lokalnih televizij so docela
podobni razlogom, ki so narekovali razvoj
lokalnih radijskih postaj. V obeh primerih
gre za dejstvo, da interesov, ki so skupni
neki regiji ali celo neki nacionalni skupno¬
sti, ni mogoče istovetiti s povsem kon¬
kretnimi interesi posameznih krajev in mest,
kajti vsak kraj ima svojo tipi ko in s tem
tudi svojo lastno problematiko. Vloga osred¬
njih in regionalnih radijskih postaj ali TV

Podobni, nekoliko poenostavljeni sistemi studij¬
ske tehnike so se predhodno uveljavili že pri  j
šolski televiziji. Kakor je ravnanje s temi napra¬
vami preprosto, pa tehnično vzdrževanje vendarle
zahteva visokokvalificiranega strokovnjaka

centrov je povsem drugačna od vloge lo¬
kalnih radijskih postaj in lokalnih TV cen¬
trov. Tu gre torej za dve povsem ločeni j
obliki komuniciranja, pa čeprav obe težita
k izpolnjevanju istih družbenih ciljev.

Ideje o razvoju lokalnih televizij se porajajo
šele danes, ko so občani kot televizijski gle¬
dalci končno globlje spoznali ne le vizualno
atraktivnost, ampak predvsem komunikativ¬
no moč televizijskega medija ter tako prišli
do prepričanja, da bi prav lokalna televizija
lahko aktivirala številne pasivne gledalce,
s tem da bi jih interesno povezala z živimi
problemi iz njihovega neposrednega okolja
in jih povedla v akcijo za njihovo razreše¬
vanje.

Razvoja lokalnih televizij seveda ne vzpod¬
bujajo le spoznanja o učinkovitejših meto¬
dah lokalnega komuniciranja in aktiviranja
občanov prek lastnega televizijskega medija,
ampak tudi pojav novih sistemov televizij¬
ske studijske tehnike, ki so izredno mo¬
bilni, hkrati pa vsaj desetkrat cenejši od

TIM 5 • 78/79 217

218  TIM 5 • 78/79

centri ‘in s strokovnjaki televizijske oddaj-
niške mreže.

Kje in v kakšnem obsegu se bodo pri nas
razvijali sistemi lokalne televizije, je tre¬
nutno težko napovedati, kajti razen pobud
in prvih zarodkov nimamo še nobenih to¬
vrstnih izkušenj. Resne pobude za razvoj
lastne lokalne televizije trenutno lahko za¬
sledimo pri dveh največjih mestnih sredi¬
ščih: to sta Beograd in Zagreb. V obeh
primerih gre za problematiko velikega me¬
sta, ki za ostala mesta v Jugoslaviji ni tako
tipična, da bi jo lahko uspešno obravnavali
v naoionalnih televizijskih programih. V teh
okoliščinah se torej poraja tehtna ideja o
lastni lokalni televiziji. To seveda ni edina
možna motivacija za oblikovanje in delo¬
vanje neke lokalne televizije.

Naša prva lokalna televizija, ki že nekaj
časa uspešno deluje v Vrnjački banji, se je
porodila z namenom uspešnejšega zdrav¬
ljenja bolnikov, kajti zdravljenje se najbolje
obnese s sodelovanjem pacienta, ki pa ga
je treba o tem nadrobno poučiti. To seveda
zahteva temeljito delo, ki ga pa zdravniki
ob številnih bolnikih niso mogli zadovoljivo
izvesti. Lokalna televizija jim danes to omo¬
goča, kajti slehernega dne posreduje bol¬
nikom in ostalim gostom poučna predavanja
o delovanju človeškega organizma ‘in o raz¬
nih terapijah. Ker so med gosti tudi tu¬
risti, jim nudijo še razne turistične nasve¬
te, hkrati pa seznanjajo goste in svoje ob¬
čane o vsem, kar se dogaja v Vrnjački
banji. Lokalni televizijski program traja vsak
dan od 16.30 do 18.30. Naslednjega dne
dopoldne ga v celoti ponovijo. Program pri¬
pravlja ekipa dvanajstih ljudi.

Vrnjačka banja je naš prvi kraj, ki je uvedel
lokalno televizijo In hkrati tudi prvi kraj,
ki razpolaga z javno kabelsko televizijo. Pro¬
gram emitirajo na 23 javnih mestih v ho¬
telih in mestu, kjer se zbirajo občani.
Očitno je, da bi se takšni sistemi lokalne
televizije ‘izvrstno obnesli ne le v zdravi-
liščnih mestih, ampak tudi v vseh večjih
turističnih centrih, kjer sleherni tuji ali do¬
mači gost želi biti kar najbolje obveščen
o zanimivostih kraja in okolice, o izletih
in prireditvah. Naložbe v takšne sisteme
bi se najbrž naglo povrnile s povečanim
turističnim prihodkom, saj bi se s tem
povečala tudi aktivnost vseh turističnih
organizacij.

Vsekakor lahko slutimo, da se tudi lokalnim
televizijam obeta svetla prihodnost.

SREČANJE
Z ISKRO

Razvijamo mikroračunalnike

Zgodba se začenja v Institutu Jožef Stefan
in na fakulteti za elektrotehniko, kjer smo
razvijali osnovno znanje o računalnikih in
vzgajali kadre —■ nadaljuje pa se v tovarni
AMI v Santa Clari v Kaliforniji.

V Ameriko smo poslali nekaj naših sodelav¬
cev s fakultete za elektrotehniko in nekaj
Iskrašev, da bi »prevzeli« njihovo znanje.

V tem času pa je naše ljudi začel zani¬
mati procesni mikro računalnik, kot si¬

stem na enem sameh chipu. Poleg mikro¬
procesorja ima vgrajen še: generator takta,
vhodno-izhodne enote, čitalne in čitalno-

pisalne pomnilnike.

Ta mikroračunalnik so dobili v roke naši
»učenci« in ga začeli razvijati. Ko je v
rokah naših ljudi mikroračunalnik dobival

presenetljivo dobro zasnovo, je postal za¬
nimiv tudi za AMI. Vključili so se v sode¬
lovanje, pri čemer smo se dogovorili za
skupno izkoriščanje.

Mikroračunalnik, kakršen je videti zdaj, ne
meri več kot 4X4 mm, v njem pa je vgra¬
jenih približno 8.000 integriranih polpre¬

vodnikih elementov. Kapaciteta pomnilnika
je 1.000 bitov.

Menimo, da ga bomo lahko zelč kmalu videli
v številnih naših in tujih proizvodih — od
blagajniške registrske tehtnice, do sema¬
forja, radarja, pisalnega stroja ali v drugih
napravah.

Naši sodelavci so odšli v Santo Claro pre¬
vzemat licenčno znanje firme AMI, »učenje«
pa je preraslo v enakopravno sodelovanje,
ki ne obsega več samo sodelovanja pri
mikroračunalniku, ampak se je razširilo tudi
na druga pomembna pocjročja.

Pripovedovali smo vam o enem samem kon¬
kretnem sodelovanju s tujimi partnerji. V
laboratorijih Iskre pa bi našli številne stro¬
kovnjake z vseh delov sveta in iz najugled¬
nejših tovarn, ki prevzemajo naše znanje,
in prav tako naše sodelavce v številnih ;
tujih tovarnah.

TIM 5 • 78/79 2  1  9


Slika 1. Proizvodnja mikroračunalnikov ISKRA-DATA 1680

Slika 2. Računalnik ISKRA-DATA C18

220  TIM 5 • 78/79

Govorili smo vam o sodelovanju s firmo
AMI, nismo pa niti omenili naših tesnih
poslovnih in znanstveno-raziskovalnih sti¬
kov s firmami: BTM, SEL, Siemens, CneT,
LME, Bosch, Paimagneon, ASEA, ANOD,
SKIL, Uniton, Vidor, AEG, Polmot, Jiskro,
Narva, VVB AG in drugimi.

Utrli smo vse možne poti, po katerih lahko
potuje znanje. Transfer tehnologije in znanja
v vse smeri sodi namreč v našo poslovno
filozofijo.

Tesno povezani z razvojem
mikroelektronike

Elektronika in naš sedemdesetletni dedek
sta se rodila ob približno istem času. Ute¬
meljitelja te vede John Ambrose Fleming
in Lee de Forest sta takrat namreč izumila
vakuumsko elektronsko cev.

Ko smo spoznali novo tehnologijo in v
naskoku osvojili transistorsko tehnologijo in
mikroelektroniko, smo ugotovili, da smo s
tem zadnjim pravzaprav odkrili izredno per¬
spektivno področje.

Mikroelektronika je s tem, ko je vtisnila
kondenzator, upor, transistor in žice na
eno samo ploščico, »poenostavila« proiz¬
vodni proces in ves ta svet sodobne elek¬
tronike oddaljila našemu vsakdanjemu svetu,

ki ga sleherni, trenutek gledamo, tipamo,
slišimo, vonjamo in okušamo.

S hitrostjo, ki ji komajda sledimo, se nam
odmika med leče in zrcala mikroskopov.
Tako lahko v eni od naših tovarn le še pod
lupo drobnogleda opazujemo neoprijemljivo
veličastje človeškega duha. V ozkem pra¬
menu svetlobe gledamo rojevanje mikro¬
elementa. Tu je nekakšna porodnišnica naj¬
manjših bitij, ki jim bo na nekaj kvadratnih
milimetrih človek s pomočjo nekaj kovin¬
skih delov, silicijevega monokristala, kera¬
mike ali stekla vdahnil spomin, da bodo
lahko zaživele svoje veliko življenje.

Na tej nekaj kvadratnih milimetrih je zdru¬
ženo znanje od Euklidove do Einsteinove in
Boltzmanove matematike, od znanja kovačev,
ki so na naših tleh pred tisočletji skovali
čudovito vaško situlo, pa do znanstvenikov
fakultete za elektrotehniko in Instituta Jo¬
žef Stefan.

Mikroelektronsko vezje je veliko kolektivno
delo. Kolektivno rečemo zato, ker si ga ni
izmislil en sam človek, cela vrsta strokov¬
njakov ga je ustvarjala. In razvoj še ni
končan. Raziskovalci vsega sveta se trudijo,
da bi izdelali še boljše in učinkovitejše
vezje. To odkrivanje teče še vedno noč in
dan.

TIM 5 • 78/79 221

kotiček za fotoamaterje

Miha Javornik

KOMPOZICIJA

Že v prejšnji številki sem nakazal nekaj
splošnih težav, na katere naleti vsak, ki se
želi resneje ukvarjati s fotografijo. V posa¬
mezne detajle se ne bi spuščal, vendar

Slika 1. Z neobičajnim kotom snemanja je av¬
torju uspelo prikazati nekakšno vklenjenost obeh
dečkov med zidom in dimnikom  — pravilno je
razporedil elemente tako, da nam je prikazal
neko razpoloženje  — resnico, spoznanje. Zaradi
večjega dramatičnega učinka je fotografiral s
širokokotnim objektivom  — uspelo mu je doseči
veliko območje globinske ostrine. Verjetno je
namerno prikazal skoro vse elemente kot sil¬
huete  — črne obrise, ki dajejo fotografiji (vse¬
bini) težo  — utesnjenost in skrivnostnost, na¬
vkljub jasno prikazani glavni misli. (Foto: John
Hedgecoe f:8 1/125s)

222  TIM 5 • 78/79

se mi zdi vseeno potrebno, da v zvezi s tem
spregovorim še nekaj besed.

Za resničnega, pravega fotografa fotoaparat
ni zgolj predmet za izdelovanje fotografij,
temveč mu pomeni več — tovariša, ki mu
olajša izražanje občutij. Da pa bo fotogra¬
fija popolno uspela, moramo združiti še vse
elemente, ki sem jih že navedel (učinki
j dramatizacije, ustrezna izbira občutljivosti
j filma, pristop...), v celoto tako, da bomo
dobili kar najpopolnejši -izrez.  Kadar ima
fotografija vse te elemente, govorimo o
dobri kompoziciji. Pomudimo se nekaj časa
pri kompoziciji, kajti le-ta predstavlja naj¬
važnejši element v fotografskem izražanju.
Najbolje se boste naučili komponirati foto¬
grafijo na statičnem objektu. Skušajmo
ugotoviti nekaj najvažnejših osnov in poseb¬
nosti, ki so potrebne za dobro kompozicijo.
Določen motiv skušajmo postaviti na ustrez¬
no mesto, čimbolj v središče zanimanja
(seveda so tu izvzeti motivi, ki pokrivajo
celotno zorno polje objektiva, kajti tam
ne moremo govoriti o pravi kompoziciji, saj
kompozicijo v bistvu sestavlja en sam ele¬
ment). Posebno pomembno pa je pri več
predmetih, ki tvorijo motiv, pa vendar no¬
beden ne prevladuje (dominira), kakšna bo
kompozicija. V takem primeru moramo zelo
skrbno izbrati določen del motiva, ki se nam
zdi najpomembnejši, in ga skušati v ustrez¬
nem odnosu, glede na ostale elemente, pri¬
kazati tako, da bo kar najbolje izražen (ele¬
mentarna kompozicija). Če kompozicija ni
ustrezna, sledi iz tega, da tudi odnos raz¬
ličnih predmetov ni ustrezen, potem seveda
fotografija ne bo tako kvalitetna. Poglejmo
si, kakšna bi bila najboljša razporeditev ele¬
mentov na fotografiji? S svetlimi in temni¬
mi lisami, ki jih mi zaznavamo in z ustrez¬
nim delovanjem naših receptorjev (očesa)

dojamemo, s tem pa občutimo tudi izraz
fotografije. Kaj je pravzaprav naš cilj: dlje
zadržati gledalca pri določeni fotografiji,
oziroma pri motivu, tako da ima občutek,
da je nekako »priklenjen« na fotografijo, da
najde z njo stik. Dokazano je, da človeka
najbolj pritegne točka, ki je postavljena v
območje zlatega reza, točka mora delovati
na človeka pomirjujoče, skrivnostno ali kako
drugače. Najbolje je prikazati v tem središču
zanimanja samo en motiv in v samem mo¬
tivu samo eno središče, kajti v nasprotnem
primeru deluje motiv na človeka utrujajoče
— slika se nam zdi prenatrpana. Prav tako
bomo dosegli večji učinek, če bomo glavni
motiv postavili v desno polovico fotografije,
kajti veliko bolj »domače« nam delujejo
objekti, ki so razporejeni na desni strani,
o čemer se lahko prepričate v vsakodnev¬
nem časopisju, če dobro sliko razdelimo
na štiri enake pravokotnike, opazimo, da je
najpomembnejši motiv predstavljen v des¬
nem zgornjem kotu, manj pomemben pa
v levem zgornjem in tako naprej:

Preglejmo še vrste kompozicije. Kot pri
slikarstvu, kiparstvu tudi pri fotografiji lo¬
čimo različne vrste kompozicije:

1. diagonalna — pri fotografiranju človeka,
posebno obraza, je zelo važno, v katero
smer ima obrnjen pogled — če gleda na¬
vzgor, dobimo vtis optimista, če navzdol
pa pesimista. Z diagonalami dosežemo
navadno največjo možno razgibanost in
napetost. Ravno iz diagonal nastajajo
razne skonstruirane oblike kompozicij
(trikotna, piramidna).

2. trikotna — z enim ali več elementi, ki
so razporejeni v obliki trikotnika, pri ka¬
teri navadno glavni motiv predstavlja
najvišje ležeča točka v centru fotogra-

TIM 5 • 78/79 223

Slika 2. Z očitnim prevladovanjem črnih tonov je
avtor Roger Freeman osredotočil na podobo te
čudne živali središče pozornosti. Na prvi pogled
se nam zdi fotografija smešna in nesmiselna,
(imdaij pa jo opazujemo, temveč čustev opazimo
v pogiedu te živali. Od gledalca je odvisno kaj
— morda grozo, napadalnost, prošnjo ... (levo)

fije, dobimo vtis trdnosti, napetosti; čim¬
bolj oster kot pri trikotniku je, večja
bo napetost.

3. v obliki črke S — motiv nam daje vtis
razgibanosti. To vrsto kompozicije imenu¬
jemo tudi kompozicijo elegance, gib¬
čnosti.

4. v obliki kroga ali elipse — s to vrsto
kompozicije lahko dosežemo vtis zapr¬
tosti, vklenjenosti in brezizhodnosti — pri¬
sotna pa je vedno pri portretiranju.

5. v obliki črke Z — daje nam vtis nemir¬
nosti, negotovosti, tudi nevarnosti ali
strahu.

Ustrezna kompozicija je seveda sestavljena
iz različnih linij, diagonale smo že omenili,
poglejmo še, kaj nam predstavljajo ostale!
Vzporednice nam dajejo vtis miru, delujejo
statično in se jih raje izogibajmo, kajti da¬
jejo nam vtis nedomiselnosti in dolgočas¬
nosti. Vodoravne črte (horizontale) nam
predstavljajo širino, brezkončnost (horizont),
sliko delijo na dva dela — pri tem se
moramo izogibati simetričnosti. Navpičnice
(vertikale) usmerjajo pogled navzdol ali
navzgor. Predstavljajo moč, vzvišenost (got¬
ska arhitektura). Navpičnic nikoli ne skušaj¬
mo spremeniti v poševne črte, kajti v tem
primeru nam daje fotografija vtis rušečega.
Skušajmo zajeti pomen pojma kompozicija
zdaj v enem samem stavku, čemu je kom¬
pozicija sploh potrebna?

Pri fotografiranju je velika nevarnost, da
slika postane izumetničena, kajti vsaj za zdaj
lahko prikažemo na fotografiji samo dve
dimenziji, globino samo z določeno perspek¬
tivo nakažemo. Tako lahko fotografijo defi-

Slika 3. Izredno zanimiv kot snemanja, dinamika,
dobra tehnična izdelava so dejstva, ki govorijo
fotografiji v prid.

Malce natančneje si oglejmo desno nogo, ozi¬
roma stopalo. Tako kot leva noga daje vtis
trdnosti, tako desna predstavlja nekakšno nemir¬
nost, napetost; rada bi se odtrgala od gladine
jezera (morda od resničnosti). Uspešna kompo¬
zicijska združitev »različnih miselnosti« v celoto
— morda tudi dveh različnih ljudi. (Foto: Arno
Rafael Minkkinen  — levo

niramo kot izsek, košček življenja iz celega
motiva — sveta, okolja, ki nas obdaja; to
življenje pa skušamo čim pristneje prika¬
zati in v ta izsek vnesti čim več moči in
življenja.

Posvetimo še nekaj časa in prostora ravno¬
težju razporeditve elementov na fotografiji.
Ni namreč vseeno, če so vsi predmeti raz¬
porejeni samo na eni strani, na drugi pa ni
nobenega, ali pa če so vsi elementi sime¬
trično razporejeni. Z dobro vkomponiranimi
elementi že ustvarimo neko določeno ravno¬
težje v prostoru, ki ga zorno polje objek¬
tiva zajema, pa si še vseeno poglejmo na
konkretnih primerih pravilne in nepravilne
načine vzpostavljanja ravnotežja. Na skicah
je določeno ravnotežje prikazano z razpore¬
ditvijo uteži. Prvi, oziroma drugi primer nam

Ar 4

V


S\\\\\\\\,

I

predstavlja tehnično ustrezno ravnotežje
vendar je motiv prikazan na zelo statičen,
nerazgiban, s tem pa na dolgočasen način.
Naslednji primer je že bolj zanimiv, pa ven- j
dar ni čutiti »neke glavne točke«, ki bi I
človeka priklenila nase. Če opazujemo tako
sliko, dobimo vtis nekakšne zgubljenosti, j
oko zaman išče objekt, na katerem bi se
ustavilo in odpočilo, že če pogledate na
hitro vse primere, se vam zdi verjetno naj¬
primernejši naslednji primer, ki deluje uskla¬
jeno, urejeno, poudarek je sicer na levi
strani, vendar je tudi desna stran toliko

TIM 5 • 78/79 2  2  5

Slika 4. Klasičen primer kompozicije v obliki črke
S ter odnos črnih in belih tonov. Avtor John
Hedgecoe je zaželeno atmosfero dobil pri me¬
sečini, razpršeni skozi tanko kopreno oblakov.
(Eksp. f:4 1/2 s, teleobjektiv)

napolnjena, da objekt »pade« na eno stran,
kot v naslednjem primeru. Zadnji primer je
klasičen primer napačnega ravnotežja, s tem
pa tudi napačne kompozicije — zanimivo, pa
ravno fotografi-začetniki imajo strašno radi
tak način vzpostavljanja ravnotežja.

226  TIM 5 • 78/79

Motiv običajno komponiramo ob snemanju
in tako zagotovimo pravilno ravnotežje, po¬
znamo pa še tri načine, kako spremenimo
kompozicijo ali ravnotežje naknadno pri ko¬
piranju. Ker kopiranja še nismo obdelali,
bom samo omenil tri glavne načine:

1- s spreminjanjem kompozicije pod pove-
čevalnikom, tako da izberemo samo do¬
ločen del negativa, ki ga povečamo —
napravimo izrez iz negativa.

2- vpliv globinske ostrine. Neoster ali malo
oster objekt bo manj poudarjen kot oster.

3 - ugotavljanje točke zanimanja z različnimi
barvnimi — sivimi toni. če na večini foto¬
grafije prevladuje bela barva, potem bo
predstavljal točko zanimanja nek črn ob¬
jekt in obratno.

Slika 5. Fotografija,
ki ima veliko sivih
tonov od skoro po¬
polnoma bele pa
■  rse do črne. Ta
učinek dosežemo z
uporabo visokoob-
i čutijivega filma in
nam daje vtis stop¬
njevanja (ali) iluzije
prostora. Fotografi¬
jo bi lahko razde¬
lili na dva dela:
spodnji del, ki de¬
luje kar nekam gro¬
bo in izzivalno, in
zgornji, ki deluje
mehko in nam daje
vtis nežnosti, lirič-
nosti in krhkosti.
(Foto: John Hed-
gecoe f: 16 1/250 s)

Ker smo omenili ton ob zaključku poglavja
o fotografski umetnosti, razmislimo malce
še o tem. Temni toni na fotografiji delujejo
turobno, kot pritisk — če bomo razporedili
temne elemente na vrhu fotografije, potem
bomo prikazali neko tesnobo in silo, kajti
vsaka temna stvar teži navzdol in nas s tem
utesnjuje (slabo vreme!). S svetlimi toni
pa prikazujemo lahkotnost; izogibajmo pa
se prikazovanja belih predmetov ob robu
slike, ker dajejo vtis izgubljenosti motiva
iz prostora — iz formata fotografije. Beli
toni morajo biti zato obvezno prikazani v
zvezi s temnimi.

Prihodnjič: Uporaba foto pripomočkov

TIM 5 • 78/79 227

ČLOVEK

IN

BALON

Poleteti kot ptica, ali pa vsaj dvigniti se
v zrak, so bile pradavne sanje človeka. Pri
kulturnih narodih starega veka je bila odraz
te želje bajka o Ikaru, pred malo manj kot
dvesto leti pa se je človek resnično prvi¬
krat odtrgal od zemeljske površine, in sicer
1  v balonu.

Dvigniti se nad zemeljsko površino pomeni
premagati težnost, človek lahko doseže to
na tri načine: 1 — s silo svojih mišic,

2 — s sredstvom lažjim od zraka (balon),

3 — s sredstvom težjim od zraka (motorno
letalo).

S prvim načinom bomo lahko hitro opravili.
Možnost dviga v zrak z močjo lastnih mišic
je prvi znanstveno proučeval veliki rene¬
sančni slikar in izumitelj Leonardo da Vinci
v 15. stoletju. Posnemal je krila edinega
letečega sesalca — netopirja in je tudi
izdelal nekaj priprav za letenje. Iz tega
kajpak ni bilo nič. Šele v našem stoletju so
se ljudje vnovič lotili tega problema. Posa¬
mezni letalski inženirji in konstruktorji letal
so izdelali zelo lahka letala, v katerih je
človek z nogami poganjal letalski vijak. Uspe¬

Slika 1. Da V inči jeva letalna priprava

lo jim je preleteti nekaj sto, celo nekaj
tisoč metrov daleč nizko nad tlemi. Takšno
»letenje« nima nobene praktične vrednosti;
tem »letalcem« je šlo predvsem za osvojitev
visokih razpisanih nagrad.

Tudi s tretjim načinom se v tem zapisu
ne bomo ukvarjali, saj je vsem znano, kakšen
izreden razvoj je doseglo letalstvo v našem
času najprej z bencinskimi nato pa z reak¬
tivnimi motorji, da ne govorimo o tem,
da sega človek z raketnimi motorji že v
vesolje. Ostane nam torej še drugi na¬
čin, namreč balon, ki je prvi ponese! člo¬
veka v zrak in ki še dandanašnji ni čisto
od muh.

Prvi balonarji

Ljudje na splošno mislijo, da so prvi letalci
z balonom uporabljali le segret zrak, kar pa
ni čisto točno. Že leta 1766 je fizik Caven-
dish odkril vodik, ki je štirinajstkrat lažji
od zraka in torej idealno sredstvo za pol¬
njenje balonov ali zrakoplovov. Brata Mont-
golfier sta tudi res polnila svoje prve po¬
skusne balone z vodikom, ki ga ni težko
pridobivati. Baloni pa so bili iz papirja in
vodik je uhajal skozi porozne stene, tako
da so balončki kaj hitro padli na tla. Brata
sta potem izdelala večji balon iz goste
svile in ga napolnila z vročim zrakom tako,
da sta enostavno postavila ogenj pod od¬
prtino balona. Dosegla sta spodbudne uspe¬
he. Leta 1783 sta v mestu Amone napolnila
balon s 600 m 3  prostornine s toplim zrakom.
Balon je imel tak vzgon, da ga je osem
ljudi komaj držalo. Ko so ga spustili, se je
dvignil v višino 2000 m.

Prav takrat je v Parizu fizik Charles naredil
balon, katerega plašč je premazal z raztop¬
ljeno gumo. Spustil ga je v bližini Pariza.

228  TIM 5 • 78/79

Nevedni ljudje so se tako ustrašili neznan¬
ske pošasti, da so napadli balon po pri¬
stanku z vilami in motikami in ga uničili.

Brata Montgolfier sta bila prepričana, da
lahko tudi človek poleti z balonom v višave.
K sreči sta imela zadostna finančna sred¬
stva, saj sta bila sinova bogatega tovarnarja.
Vendar sta bila previdna. Najprej sta v sep¬
tembru 1783 spustila pod nebo tri žive pot¬
nike: petelina, racmana in ovna. Po desetih
minutah so se živali zdrave spustile na tla.

Slika 2. Balon bratov Montgolfier

Še istega leta sta se dvignila z balonom
fizik Pilatr de Pozie in grof Arlandes, me¬
sec dni za tem pa sta brata v balonu
dosegla višino 3500 m. Leta 1785 je delavec
Francois Blanchair preletel z balonom Ro-
kavski preliv (La Manche). Najbrž je imel
ugoden veter, balon pa je poskušal nekoliko
usmerjati tudi z nekakšnimi krili, pritrjenimi
na košaro.

V tem je bila težava. Takratnih balonov
kroglaste oblike ni bilo mogoče voditi.
Zrakopiovec se je dvignil tako, da je odvrgel
vreče s peskom (balast), spustil pa se je
' tako, da je počakal, da se segreti zrak pri¬
merno ohladi. V višinah je postal balon

lahko igrača vetrov in letalec ni mogel ve¬
deti, kam ga bo zaneslo. Balon je tičal
v močni mreži, ki je nosila pleteno košaro.
Če je bil balon polnjen z vodikom, se je
letalec spustil tako, da je odprl z vrvico
zaklopko na vrhu balona.

Slika 3. Balon Henrija Gifaura na parni pogon

Prvi vodljivi zrakoplov je konstruiral leta
1852 pariški inženir Henri Gifaur. Pod ba¬
lon je obesil čolnu podobno gondolo, v ka¬
teri je bil parni stroj, ki pa je bil prešibak
pa tudi težak. Uspešno so lahko vodili ba¬
lone šele takrat, ko je bil izumljen lažji in
močnejši bencinski motor. Vodljivi zrako¬
plovi (dirižabli) so imeli podolgovato valja¬
sto, torej aerodinamično obliko, kar je
znatno zmanjševalo zračni upor.

V razvoju vodljivih zrakoplovov imamo tudi
Jugoslovani svoje zasluge. Leta 1897 je
Hrvat David Švare po dolgem proučevanju
izdelal načrte za 40 m dolg vodjiv balon,
ki je nosil gondolo z motorjem moči 16 KM.
Motor je poganjal štiri propelerje. Švare je
svoj načrt ponudil avstrijski vladi. Izdelali
in preizkušali so ga kmalu po njegovi smrti.
Zaradi nespretnega upravljanja se je dirižabl
razbil pri pristanku, ko je letel le nekaj
minut.

Ob koncu 19. stoletja jč švedski inženir
Andree konstruiral balon premera 20 m in
skupaj z dvema spremljevalcema poletel
proti severnemu tečaju. Ostanke nesrečne
odprave so našli šele po 33 letih. Ohranil
se je Andreejev dnevnik, v katerem je raz¬
iskovalec opisal tragično usodo odprave.

TIM 5 • 78/79 2  29

Vodljive zračne velikanke
in njih propad

V' začetku našega stoletja so konstruktorji
menili, da bi veliki vodljivi baloni lahko
prevažali večje število potnikov in velike
množine tovora na velike razdalje. Prvo
takšno zračno ladjo je konstruiral Nemec,
grof Zeppelin, leta 1900. Dolga je bila
128 m in je imela v balonih 15000 m 3  vo¬
dika. Ladje tega tipa (pozneje so jih ime¬
novali cepeline) so imele togo ogrodje iz
aluminija, prevlečeno z gumirano svilo, v
notranjosti pa deset ali še več z vodikom
napolnjenih balonov, če je na primer začel
puščati eden od balonov, je ladja še vedno
lahko nadaljevala polet. Balone so polnili
največkrat s cenenim vodikom, ki pa je za¬
radi vnetljivosti lahko zelo nevaren. Pol¬
njenje s plemenitim plinom helijem, ki ne
gori, je bilo kajpak mnogo varnejše, vendar
zelo drago, ker je težko ta plin pridobivati
v velikih količinah. Cepelinom je bila nevar¬
na tudi elektrika, ki se je nabirala na zu¬
nanji oblogi zrakoplova, saj je že majhna
iskra lahko povzročila eksplozijo. Cepeline
so gnali bencinski motorji v posebnih gondo¬
lah, visečih pod trupom. Velika, na ogrodje
pritrjena gondola pa je vsebovala navigacij¬
ske prostore, potniške kabine, salon, raz¬
gledni hodnik in prostore za tovor. Torej
pravcata zračna ladja. Cepelini so leteli
na velike daljave. Večkrat so služili polar-

lafev.

Slika 4. Veliki vodljivi zrakoplov Grof Zeppelin

nim odpravam. Leta 1926 je italijanski ge¬
neral Nobile preletel z balonom Norge se-
j verni tečaj. Leta 1929 je »Zeppelin LZ 127«
obkrožil Zemljo na severni polobli. Pot je
bila dolga 24000 km. Nemci so uvedli redno
! zračno progo z zrakoplovi tipa cepelin med

Evropo in Ameriko (do New Yorka). Na tej
progi se je leta 1937 zgodila velika nesreča.
Največja zračna ladja »Hindenburg« se je
vnela ob pristajalnem stolpu v New Yorku
in zgorela. »Hindenburg« je bil dolg 248 m
in je imel v svojih balonih skoraj 200.000 m 3
vodika. Njegovi motorji so skupaj razvijali
moč 2300 KM. Tako velikih zračnih ladij
poslej niso več gradili. Cepelini so bili ven¬
darle okorni in počasni. Zmogli so največ
130 do 140 km na uro. Vedno boljša, hitrejša
in tudi cenejša motorna letala so jih po¬
polnoma izrinila iz zračnega prometa.

Slika 5. Katastrofa »Hindenburga«

Povedati je treba, da so balone kaj kmalu
uporabljali tudi v vojne namene. Prvič jih
je uporabil že Napoleon pri pohodu v Egipt.;
Leta 1812 so Rusi iz balonov bombardirali
Napoleonove čete pred Moskvo. V prvi sve¬
tovni vojni so uporabljali privezane balone
kot artilerijske opazovalnice pa tudi kot za¬
poro za zaščito mest ali važnih objektov.
Privezani baloni so dvignili v zrak celo mre¬
žo jeklenih žic. Sovražna letala so se mo¬
rala dvigati nad to žično pregrado in so
tako težje zadevala cilje na tleh. V drugi |
vojni je balon kot vojno sredstvo kajpak
popolnoma izgubil svoj pomen. Majhne, tako
imenovane registrirne balone so vse do
najnovejše dobe uporabljali meteorologi. Ti
baloni so nosili v velike višine meteorološke
instrumente. Dandanes opravljajo meteoro¬
loška opazovanja tudi elektronske naprave v
satelitih. Kljub temu pa

Balon vendarle še ni pozabljen

Danes balon niti v prometu niti v vojni
nič več ne pomeni, ostalo mu je le še
športno področje. Skoraj bi rekli, da se vra¬
čamo nazaj k prvim balonarjem. Spet se

230  TIM 5 • 78/79

posamezniki dvigajo v balonih v zračne
višave, ne zato, da bi kam daleč poto¬
vali ali kaj novega odkrili, ampak iz čisto
športnih nagibov. Sedeti v nihajoči gondoli
pod balonom in počasi pluti nad gozdovi,
jezeri in planinami je zanesljivo prav po¬
sebno doživetje in zadovoljstvo. Večkrat
se letalci z baloni lotevajo tudi zelo drznih
nalog.

Z balonom čez Atlantik

Nedavno smo brali v časopisih, da so trije
Američani prvi v zgodovini preleteli Atlant¬
ski ocean s čisto navadnim kroglastim ba¬
lonom in se spustili po 137 urah letenja
na francoska tla pri normandijski vasi
Euvreux dobrih 100 km zahodno od Pariza.
Seveda so želeli pristati na pariškem leta¬
lišču, tako kot slavni Charles Lindbergh, ki
je prvi v letalu preletel Atlantik, ampak ve¬
ter je bil očitno drugačnega mnenja. No,
kljub temu so doživeli v Franciji triumfalen
sprejem. Ti junaki so bili: Maxie Anderson
(44 let), direktor neke rudniške družbe, Ben
Abruzzo (48 let), predsednik tramvajskega
podjetja in Larry Nevvman (31 let), lastnik
tovarne delta zmajev.

Slika 6. Balon, ki Je prvi preletel Atlantik

Slika 8. Let balona iz Amerike v Evropo

Slika 7. Trije Američani, ki so z balonom prele¬
teli Atlantik

Za takle polet s prostoletečim balonom je
treba precej poguma, pa tudi zvrhano mero
sreče, saj bi balon lahko vsak hip čofnil v
morje. Stari Grki bi rekli, da jim je bil Eol
(bog vetrov) ves čas zelo naklonjen. Balon
je bil polnjen s helijem, tako da se jim vsaj
ni bilo treba bati eksplozije. Skupaj z dvema
tonama svinčenega balasta je tehtal skoraj
pet ton, vseboval pa je 5000 m 3  helija. Trije
možje pod balonom so bili odvisni od vetra
prav tako kot nekdanji prvi balonarji. Na
boljšem so bili le v tem, da so imeli
radijsko zvezo in v gondoli gumijast čoln
za primer, če bi morali pristati na morski
površini .. . Res so imeli ves čas lepo
vreme in ugoden veter, le enkrat se je
moral balon prebijati nad Atlantikom skozi
oblake in se spustiti na višino 1800 m.

Potovanje se je pričelo 13. avgusta, pristali
pa so 18. avgusta. Ko so imeli ocean za
seboj, so leteli preko Irske in Velike Brita¬
nije, kjer so jih množice na tleh navdu¬
šeno pozdravljale. Balon se imenuje »Eagle

TIM 5 • 78/79 2  31

II« (Orel) in je na tem poletu preletel
5200 km. Srečni letalci so izjavili, da bodo
poskusili z balonom v tridesetih dneh ob¬
krožiti Zemljo. Naj pripomnimo, da so že
večkrat poskusili različni ljudje na tak način
preleteti Atlantik in da so ti poskusi terjali
doslej že sedem žrtev.

Prvi Slovenec leti z balonom

O tem dogodku ste gotovo brali v časo¬
pisih in v »Teleksu«, vendar pa je treba
tudi v okviru tega sestavka povedati, da je
11. novembra 1978 poletel z balonom, na¬
polnjenim z vročim zrakom, prvi Slovenec
(in Jugoslovan) Slavko Šorn,  sedem¬
indvajsetletni ekonomist iz Ljubljane. Šorn
je že izkušen jadralni letalec in letalec z
zmaji, pa tudi na deski zna spretno jadrati
po morju. Skupaj s tovariši iz kluba Delta
so Izdelali balon s prostornino 5600 m 3  in
s premerom 21 m. Sešili so ga iz dvanajst
segmentov poliamidnega blaga. Šivali so ga
v dveh telovadnicah in porabili kar 16000 m
sukanca. Poskus so izvedli na Ljubljanskem
barju blizu Iga. Zrak v balonu so segrevali
z močnim plinskim gorilnikom. Šorn je bil
že v košari, balon pa je vezala z Zemljo
le še tanjša, okoli sto metrov dolga vrv.
No, ta vrv se je utrgala in šorn je pravza¬
prav neprostovoljno poletel v višino. Znašel
se je v gosti megli in ni mogel vedeti niti
kako visoko, niti kam ga nese. šele ko je
balon prodrl plast megle, je zagledal Krim
in Kamniške planine, saj je bilo nad meglo
lepo sončno vreme. Kajpak je letalec želel
priti nazaj na Zemljo in je zato ugasnil go¬
rilnik, ampak balon je neslo dalje. Sedaj je
lahko ugotovil, da leti približno tisočštiristo
metrov nad morjem. Slavko se je pripravil
na daljši izlet po zraku. K sreči je imel v
košari plinsko jeklenko in gorilnik, s čimer
bi v primeru potrebe vendarle lahko nekoliko
uravnaval višino poleta. Neslo ga je proti
Gorenjski. Kmalu je zagledal Pasjo ravan v
polhograjskih hribih in ljudi, ki so prese¬
nečeno strmeli v nenavadno letalo. Hotel
se je spustiti pri Gorenji vasi, vendar ga je
zaneslo proti Žirovskemu vrhu. K sreči je
bil v bližini miličnik Perko, ki je z vrvjo
pritegnil balon k sebi, pritekli pa so še
vaščani in pomagali izprazniti balon, šorn je
preletel razdaljo 35 km. Izjavil je, da se
bodo na prihodnji polet bolj temeljito pri¬
pravili.

Po raznih virih priredil D. M.

timova fantastika

Vladimir Malov

METULJI
Z LUČJO

Prevedel Bojan Rambaher
Ilustriral Božidar Grabnar

»Gotovo! Spustila sva se!« je utrujeno rekel
Nevil in se vleknil na sedež.

Kakšno minuto sta molčala, vznemirjena za¬
radi svečane tišine, ki je zavladala, ko sta
izključila zaviralne rakete. Nepremično sta
sedela na sedežih in se zatopila v misli.
Seveda sta ta trenutek oba premišljevala o
isti stvari: ali je nenavadno močne radio-
signale, ki so jih že zdavnaj opazili na po¬
dročju tega planeta, resnično oddajala vi¬
soko razvita razumna civilizacija? če je to
res, bosta imela onadva, Nevil in Beler,
prva čast z lastnimi očmi videti tuja bitja
nezemeljskega izvora. Nehote ju je stisnilo
okoli srca, saj pravzaprav nista vedela, kaj
ju čaka. Sicer pa, ali sta se sploh lahko
imela za pionirja, odkritelja nečesa novega?
Saj so z zemlje nekoč poslali najmodernejšo
in najhitrejšo raketo tistih časov, takoj ko
so prvič ujeli te radiosignale. Res, tista
raketa bi morala prileteti do planeta, na
katerem sta onadva zdaj pristala, v sto
osemdesetih letih, vendar to ni nič strašne¬
ga. Zaradi dolge življenjske dobe, ki so jo
na zemlji že zdavnaj dosegli, ni bilo tako
dolgo potovanje nič tako strašnega. No,
potem, sto petdeset let pozneje, ko so se
pojavile popolnejše konstrukcije, ko se je
izboljšala tehnika in najvažnejše, ko so
uspeli znatno povečati hitrost, so poslali
proti planetu še eno vesoljsko ladjo. Ta
medplanetarna raketa je potovala skoraj že

232  TIM 5 • 78/79

s svetlobno hitrostjo. Samo po sebi je ra¬
zumljivo, da so hoteli na zemlji čimprej
spoznati, kakšne narave radiosignale so
sploh ulovili. Prav tako so se hoteli po
možnosti prvi srečati s tujo civilizacijo, ve¬
liko raje kot pa da bi ta prišla na zemljo.
Zato so tudi poslali drugo, hitrejšo raketo,
nazadnje pa še tretjo, njuno nadprostorsko
raketo »Pozdrav«, ki je za pot do sem po¬
trebovala samo nekaj mesecev.

Smešnemu naključju gre pripisati, da bi
morale vse tri vesoljske ladje prispeti do
planeta skoraj istočasno. Pa nič zato, saj
bi se lahko vse tri posadke skupaj vrnile
na krovu »Pozdrava«, in že čez nekaj mese¬
cev bi zemlja vedela vse.

»Zanimivo . .. Kakšni le so?« je prekinil molk
Beler.

»To bova takoj videla,« je pohitel Nevil in
segel po velikem oranžnem gumbu. Naokrog
po celi steni se je pokazal ekran. Zemljana
sta se zatopila v prizor, ki se je pojavil
Pred njima.

Vesoljska ladja, domača ladja »Pozdrav«, ki
jima je bila tako dolgo vse — prevozno sred¬
stvo, dom, delček rodnega planeta, je sedaj
stala na bleščeči, popolnoma gladki zrcalni
površini, ki ju je slepila in se raztezala na
v se štiri strani do samega obzorja. Po tej
Površini so bili razvrščeni čudni, drug od
drugega popolnoma različni predmeti naj¬
bolj nenavadnih oblik. Pogled je bil tako
Presenetljiv in nepričakovan, da sta se Nevil

in Beler, ki sta bila še minuto pred tem
pripravljena na najbolj grozljiv in neobičajen
prizor, nenadoma počutila kot Aliče v prav¬
ljici — za zrcalom. Brez besed sta opazovala
prizor pred seboj. Nikjer nista opazila
kakšnega živega bitja, pa naj sta še tako
napenjala oči. Čez nekaj časa sta sklenila,
da bosta raziskala okolico.

Čeprav sta bila že oblečena v skafandre in
v izhodnem prostoru, sta se oba še vedno
nekaj obotavljala. Obema je bilo neprijetno,
prevzemal ju je nekakšen nelagoden obču¬
tek, kot da bi stopala v neznano hišo
strahov.

»Se ti ne zdi vse to malo čudno?« je začel
Beler.

»Seveda!«

»Zakaj se vsi ti predmeti tako ostro raz¬
likujejo drug od drugega? Zdi se mi, da se
niti ena oblika ne ponovi dvakrat...«

Nevil, bolj miren in zadržan, je samo zmignil
z rameni. Prav takrat so se odprla vrata.
V oči ju je udarila močna svetloba nenavad¬
nega svetlomodrega sonca. Nekaj časa sta
se ogledovala, nato pa sta se začela po¬
časi spuščati po lestvi.

»Prosim vaju, pohitita!«

Prestrašeno sta se spogledala.

»Si bil ti?« sta istočasno začela.

»Da, da! Vama pravim, ki se spuščata po
lestvi! Prosim vaju, če stopita malo hitreje,
danes -imam dosti dela.«

Popolnoma izgubljena sta se končno spustila
na tla. Pri vznožju »Pozdrava« ju je čakalo
bitje popolnoma zemeljskega videza — mo¬
drooko, črnolaso, ogrnjeno v široko ohlapno
obleko, podobno živahno pobarvani rjuhi ali
togi starorimskega senatorja. Na nogah je
imelo opanke, drugače pa je bilo prav tako
veliko kot navaden zemljan.

»Da, da,« se je pretegnilo bitje in si pre¬
dirno, morda celo neceremonialno ogledo¬
valo prišleke. »Mislim, da sem takšne, kot
sta vidva, že nekje srečal.«

Obraz bitja se je najprej namrščil v raz¬
mišljanju, potem pa razjasnil:

»Seveda, kako sem mogel pozabiti! Pred
štirimi dnevi, prav ko sem bil dežuren spet
jaz! Skafandra sta bila sicer različna od
vajinih, ampak tip sem takoj prepoznal. Aha, i
pa še nekje! Pred kakšnimi petdesetimi dne¬
vi, ko sicer nisem bil dežuren jaz, ampak
tovariš . .. Prav enako je bilo: slični ska¬
fandri, vesta, enak tip. Ampak njihove lad¬
je ...« Bitje je zmajalo z glavo.

TIM 5 • 78/79 233

»Potem so prileteli?!« je zaklical Beler
in se začel ogledovati. Sredi čudnih stvari-
j tev je kmalu zagledal starinski, dobro znan
trup prve vesoljske ladje MKC5510, nekaj
dalje pa tudi bolj izpopolnjen, a zdaj že tudi
zastarel tip »Astronoma«.

»Sprejeli smo jih ...« je kratko odvrnilo
j bitje.

»A vi...  hm ...  vi ste tudi najin rojak?« je
rekel Nevil prvo, kar mu je prišlo na misel.
»Tako dobro govorite naš jezik . . .«

»Vaša raketa je, se mi zdi, nadprostorska?«
je vprašalo bitje, ne da bi odgovorilo na
Nevilovo vprašanje. »Vi ste, brez dvoma,
prepričani, da je prehod v nadprostor.. .
meja hitrosti?«

»Da,« je izdavil Nevil.

I Na licu bitja se je pokazala senca razoča¬
ranja.

»Sem si kar mislil. Formula se je, kot iz-
gleda, precej razširila. Mnogi so že prile¬
teli ...«  Bitje je s široko gesto pokazalo
na čudne predmete okoli »Pozdrava«.

»To da so rakete!?« je zakričal Nevil in
osuplo pogledal okoli sebe.

»Tako je! Vidita, tista ladja, tretja z des¬
ne ... z drugega ozvezdja je. Samo po¬
glejta kakšna velikost, razsežnost, moč! Le¬
teli pa so, med drugim, tisočkrat hitreje kot
vidva. Pa to še zdaleč ni meja. Mi sami,
na primer...«

»Tisočkrat?!« je nevejemo vprašal Nevil.
»Približno,« je odvrnilo bitje, »toda nikar
se ne vznemirjajta.«

»Saj se ne vznemirjava,« je bil užaljen
Nevil.

»Sicer pa, kdo sploh ste,« se je vmešal
Beler, ki je do sedaj mračno molčal.

»Oh, oprostita, prosim, čisto sem se po¬
zabil predstaviti. Jaz sem Veegresij Lotana,
dežurni za sprejem vesoljskih ladij. Vidva
imata redno številko tristo devet tisoč se¬
demsto petinosemdeset. Imata morda kakšno
vprašanje?«

»Razumljivo,« je nataknjeno vprašal Beler,
»od kod znate naš jezik?«

Lotanovo lice se je zmračilo.

»Glej, glej,« je rekel utrujeno. »Tisti, ki so
prvi prišli z vašega planeta, so prav tako
spraševali o tem. Ampak zaenkrat tega še
ne morete razumeti. Zaenkrat...« je po¬
udaril namigujoče. »Ko bodo na vašem
planetu pretekla desettisočletja, ko boste
postali bolj razviti, takrat...«

Visoko zgoraj je bilo slišati naraščajoči
hrup. Vsi trije so naenkrat dvignili glave.
Lotanovo lice se je zdolgočasilo ...

»Še eni! Jaz pa nimam sreče: takoj, ko sem
dežuren, je ladij kot listja in trave.«
Nekoliko je omahoval. Potem se je odločil
in rekel:

»Počakajta tukaj in se ne premaknita nika¬
mor. Takoj se vrnem. Samo nove vesoljce
pozdravim.«

In Veegresij Lotana se je dobesedno raz¬
blinil v zraku.

Potrto sta sedla po turško kar na ravno
zrcalno površino.

»Kaj pa si misliš o vsem tem?« je vprašal
Nevil.

»Hudič ve, kaj je to!« se je iztrgalo iz
Belerja.

234 TIM 5 O 78/79

»Tristo devet tisoč osemsto petinsedemde¬
set,« je zamrmral Nevil. »To sva midva...«
»Sedemsto petinosemdeset,« ga je popravil
Beler. »Da, točno tako je rekel.«

»Pa se ne bi raje kar obrnila domov,« je
obupano rekel Nevil. »Z nadprostorsko hi¬
trostjo ...«

Pa ni uspel povedati do konca: pred zemlja¬
noma je zopet zrasel dežurni.

»Oprostita mi, prosim, ker se morata dolgo¬
časiti.«

»Malenkost,« je vljudno odvrnil Nevil, »saj
ni važno.«

Vzdignil se je in pogledal na levo. Tam
sta stala dva kozmonavta v skafandrih ne¬
zemeljske proizvodnje.

»Vidita, ravnokar so prišli,« je rekel Lotana.
»Nevil,« se je predstavil Nevil in stopil k
prišlekoma. Sam pri sebi se je trdno od¬
ločil, da se ne bo ničemur več čudil.
»Beler,« je rekel Beler.

»Ar.« je pokazal na sebe prvi kozmonavt.
»Zah,« je rekel drugi.

»Sta letela z nadsvetlobno hitrostjo?« je
vprašal Beler, da bi začel pogovor.

»A-hm,« je zamrmral Zah.

Čudno, drug drugega so prekrasno razumeli.
Prišlekoma se je zdelo, da sta zemljana
spregovorila v njunem jeziku, posadka »Po¬
zdrava« pa je bila trdno prepričana, da so
odgovori zveneli po zemeljsko.

Veegresij Lotana pa je stopil nekoliko stran
in si z zahtevnim, kritičnim pogledom ogle¬
doval »Pozdrav«.

»Da, nekaj je na njem, o tem ni dvoma,« je
mrmral, »lahko da bo prav zanimivo. Če¬
prav, razumljivo, je zunanja oblika precej
groba in neizdelana.«

»Kaj pomeni to — groba in neizdelana?« je
bil znova užaljen Nevil.

»Le mirno kri! Tudi brez vas imam kup
problemov. Raje molčite in poslušajte, kar
vam bom povedal, čas je, da zadevo po-
. jasnimo ...«

Vse štiri je pogledal drugega za drugim.
Nenavadno svetlomodro sonce je čudno sve¬
tilo. Njegovi žarki so se odbijali od zrcalne
I površine gigantskega kozmodroma in se
igrali na šlemih kozmonavtov, čutili so, da
jim bo Lotana sedaj povedal nekaj zelo
pomembnega.

»Vi ste seveda prileteli sem, ker ste ulovili
nenavadno močno, ničemur podobno se¬
vanje?«

»Res je,« je odgovoril Zah.

»Potem vas bo morda zanimalo, da niti tega
planeta,« Lotana je z nogo udaril po zrcalni
kovini, »niti sosednih planetov še ni bilo,
ko sem se rodil. Vsi so umetni.«

»Umetni?« so vsi štirje vzkliknili kot eden.
»Kaj pa se je treba tako čuditi?« je vprašal
Lotana. »To še zdaleč ni prvi primer v naši
praksi. Pa tudi ne zadnji, se razume.«

Za trenutek je utihnil; verjetno je premišlje¬
val, kako bi najbolje izrazil to, kar je na¬
meraval povedati.

»Tukaj stoji tristodevet tisoč sedemsto šest-
inosemdeset vesoljskih ladij. Vse so pri¬
letele sem zaradi močnega sevanja ...«

Še enkrat je pogledal na »Pozdrav«.

»Sicer pa, vašo raketo bom registriral. Vaša
pa,« se je obrnil k Aru in Zahu, »vaša raketa
pa je skoraj takšna kot njuna, razlika je
zelo majhna. Če hočeta, lahko takoj od¬
letita.«

Ar in Zah sta potrta molčala.

»Z vama bomo naredili tako,« se je Lotana
obrnil k Nevilu in Belerju. »Veste, ves ta
planetni sistem je zgrajen po načrtih sku¬
pine znanstvenikov, ki raziskujejo primerjal¬
no kozmotehnično fiziologijo. Takole so skle¬
pali: za to, da bi tehnologijo raziskovali na
mestu samem, bi bilo celo naše dolgo
življenje prekratko. Pa so prišli na idejo,
da bi vesoljske ladje poklicali k nam. Ta
planet je pravzaprav namenjen proučevanju
vesoljskih tehnik v naravi. Tako bo, z vašim
dovoljenjem, vesoljska ladja ostala tukaj.
Razume se, ko jo bomo dovolj temeljito
proučili, vam jo bomo takoj vrnili na vaš
planet. Seveda vas opozarjam, da to prej
ne bo mogoče ...«

»Kaj pa mi?« sta vzkliknila zemljana isto¬
časno.

»Le mirno ... Z vama se bodo pogovorili
specialisti. Nekaj časa vaju bodo opazo¬
vali ... To bo na sosednjem planetu; tam
so ustvarjeni domači pogoji za vse posadke.
Morda vam bo celo tako všeč, da se sploh
ne boste hoteli vrniti. Če pa želita, vaju pre¬
mestimo domov. Zelo hitro, v trenutku ...«
Nevil se je brez moči spustil na bleščečo
zrcalno površino. Beler je hotel nekaj reči,
zinil je ... in zamahnil z roko. Ni vedel, ali
bi se razjokal ali smejal. Visoko na nebu
so zaslišali naraščajoči hrup. Veegresij Lo¬
tana je dvignil glavo.

»Še eden!« je obupano izjavil. »Takšen dan!«

TIM 5 • 78/79 235

NA ZALOGI V TRGOVINI MLADI TEHNIK 2,
Cojzova 2, 61000 Ljubljana

Polprevodniki:
transistorji
AC par 187—188
AC 556
AC 550
AC 541

AD par 161—162

BC 161—10

BC 238

BC 220

BC 239

BC 214

BC 286

BC 213

BC 177 A

BC 109 B

BC 107 A

BF 199

BF 224

BF 240

BF 243

BF 242 A

BF 254

BF 272

BF 275

BF 332 B

BFJ 17

BFJ46

BFJ 93

AF 139

AF 271

AF 166

2N 916

2N 918

2N 5296

2N 6028

2N 3055

Diode
AA 112
AA 121
AA 130
AAZ21
AA7 227 par

Zenen diode
BZX 3 V
BZF 4,7 V
BZY 6 V
BZY 7,5 V
BZX 10 V
ZX 10 V
BZY 12 V
BZY 16 V
BZY 20 V

Triac

KT 774 6 A 600 V
SC 142D 8 A 400 V
KT 205 3 A 600 V
KT 773 6 A 400 V
Tiristor KT 705 15 A 400 V
KT 505 1 A 400 V
KT 206 3 A 200 V
KT 703 15 A 200 V
KT 206 3 A 400 V
KT 401 1 A 400 V

51.50

13.60

10.50
9,53

68,07

24.54

13.55

11.45
16,82

14.50
18,83

13.05
16,71

12.05

12.55

39.17

13.18
10,90

7,28

15,30

15,00

21.60
15,69

4,70

40,16

23,22

16,60

42,67

11,74

4,77

37.45
27,60

15.19
13,43
71,15

5,66 din
5,25 din

5.52 din
2,32 din

4.52 din

17,57 din
17,57 din
35,52 din
21,08 din
17,57 din
37,78 din
35,52 din
21,08 din
21,08 din

175,46 din
96,64 din
58,16 din
130,39 din
116,15 din
44,43 din
36,15 din
50,20 din
56,48 din
41,54 din

Integrirana vezja
IL 723
IL 277

Diode BA 163
BA 546

Zvočniki
4E 4 W
4E 3 W
8E 8 W
4E 6 W
15E 1 W

4E 10 W visoki ton
4E 5 W
4E 4 W

Potenciometri
Trim pot. 1 K 1/8 W
Trim pot. 4,7 K 1/8 W
Trim pot. 10 K 1/8 W
Trim pot. 50 K 1/8 W
Pot. 1 K Lin
Pot. 10 K Lin
Pot. 2 x 50 K Lin
Pot. 2 x 100 K Lin
Pot. 250 K Lin
Pot. 500 K Lin
Pot. 500 K log s stik.

Pot. 1 M Lin s stik.

Pot. 1 M Log s stik.

Pot. 2 X 1 M Lin
Pot. 5 M Lin
Desni pot. 1 K Lin
Desni pot. 22 K Lin
Desni pot. 2 X 50 K Lin
Desni pot. 3 K 3 Log
Desni pot. 470 E
Desni pot. 300 E 1 M 300 K

Kondenzatorji Stirofleks

33 pF 25 V

47 pF 160 V

180 pF 63 V

150pF 500 V

220 pF 160 V

360 pF 125 V

430 pF 400 V

470pF 1000 V

487 pF 125 V

560 pF 160 V

620 pF 400 V

820 pF 400 V

Kondenzatorji navadni
2200pF 125 V
3300pF 125 V
5600pF 125 V
8200 pF 125 V
9100 pF 125 V
12000 pF 400 V
22000 pF 1000 V
25000 pF 400 V
27000 pF 400 V
47 n 250 V
47 n 1000 V
50 n 1000 V
56 n 1500 V
0,1 mF 630 V
0,27 mF 100 V
0,39 mF 250 V

122,99 din
117,95 din
58,75 din
13,80 din

50,20 din
43,93 din
87,85 din
128,39 din
25,10 din
165,65 din
87,85 din
62,75 din

5,52

5,52

5,52

5.52
13,80
13,80
31,20
30,12

7.53
13,80
31,20
31,20
31,20
31,20

0,76

43,50

44,40

42.00
20,93
44,40

78.00

2,83
2,83
2,68
3,43
2,94
3,47
6,25
4,37
4,37
3,04
8,96
9,86
9,15
5,52 d
10,24 d
13,18 d

3,85 din
4,33 din
6,78 din

2.50 din
4,14 din
4,70 din
1,62 din
1,62 din

4.50 din
4,33 din
1,62 din
6,78 din

236 TIM 5 • 78/79

1,5 mF 250 V

4.7 mF 100 V

6.8 mF 100 V
7 mF 100 V

10 mF 63 papirni
Elektroliti

4.7 mF 63 V
10 mF 35 V
10 mF 63 V
22 mF 25 V
22 mF 35 V
47 mF 35 V
100 mF 16 V
100 mF 25 V
220 mF 35 V
470 mF 35 V
500 mF 6 V
1000 mF 35 V
2200 mF 63 V

2 X 50 mF 350 V
Keramični kondenzatorji

1 pF 500 V

2 pF 500 V

3 pF 500 V

3.9 pF 500 V
3,3 pF 500 V
27 pF 250 V
56 pF 500 V
200 pF 500 V
510 pF 500 V
680 pF 63 V
1,5 n 500 V

1.8 n 500 V
2,2 n 500 V
Močnastne diode

By 263 K 80 V 1,5—3 A
By 264 200 V 1,5—3 A
BY 265 K 500 V 1,5—3 A
BY 266 K 800 V 1,5—3 A
PBY 361 240 V 160 A
PBY 381 240 V 250 A
Silicij diode
BY 237 B klasa
BY 238 A klasa
Si mostiček
B 80 C1200
B15 V 5000/3300
Modelarski material
Letalo »Gumenjak 1«

Letalo »Pionirka«

Letalo »Prvak« balsa
Letalo »Seka«

Letalo »Lahor« balsa
Letalo »Cinus A1« balsa
Letalo »Vilin Konjic« balsa
Model Rakete R-3
Čoln »Grega-77«

Čoln »Luka-77«

Čoln »Jadran«

Čoln »Biokovo«

Jadrnica »Istra«

Jadrnica »Bučo«

Načrti RC modelov
»Koman« F 17
»Galeb« F 10
»Wayafarer« F 12

28,62 din
53,46 din
89,23 din
96,00 din
116,15 din

10,43 din
10,42 din
11,80 din
10,77 din
10,42 din
11,67 din
8,97 din
12,73 din
14,90 din
17,62 din
2,26 din
23,47 din
34,24 din
42,17 din

2,80 din
2,80 din
2,80 din
2,50 din
2,80 din
2,50 din
2,50 din
2,50 din
2,80 din
2,50 din
4,10 din
2,50 din
4,10 din

10,04 din
11,92 din
12,55 din
13,80 din
125,50 din
175,70 din

4,58 din
16,95 din

38,65 din
66,77 din

31,38 din
25,89 din
52,70 din
18,83 din
162,65 din
253,00 din

79.82 din
73,80 din

132,53 din
138,55 din
31,38 din

18.83 din
31,38 din
31,38 din

94,13 din
94,13 din
164,72 din

mali oglasi

Prosim vse bralce oziroma naročnike Tima, da
mi pošljejo tisto številko Tima, v kateri je bil
objavljen tekst o gradnji motornega čolna »Bali«.

Robert Grah
Tacen 115 B

61211 Šmartno pod Šmarno goro

Kupim vse vrste dreves, smrek, postajo, tirnice
(četrtinske, polovične in tričetrtinske) ter nekaj
kretnic. Ponudbe pošljite na naslov:

Samo Šijanec
Podgorska 10
61330 Kočevje

Prodam okrogel votel magnet od elektromotorč-
ka. Premer votilne je 5 cm. Cena 15.— din.

Stane žužinjak
Tanča gora 11
68343 Gragatuš

Prodam popolnoma nov motor z žarilno svečko
prostornine 2,5 ccm znamke ROSSI (28000 o/min,
0,95 KM), eksplozijski motor z žarilno svečko
prostornine 3,27 ccm znamke HB (16000 o/min,
0,45 KM), eksplozijski diesel motor prostornine
2,5 ccm znamke YENA (14000 o/min, 0,3 KM) in
20 hitropolnilnih akumulatorjev SAFT 500 mAh.

Ante Uglešič
61000 Ljubljana
Tel.: (061) 554-424

Prodam napravo za daljinsko vodenje COUGAR
MARK II (2—4 kanalna), motor OPS 3,5ccm
(30.000 obratov, 1 KM) z avtomobilskim vztraj-
nikom, sklopko in glavo za hlajenje, vztrajnik
za gliser ter cevko za vodno hlajenje. Cena po
dogovoru.

Davor Apollonio
Pot Pomorščakov 15 d
66320 Portorož
tel.: (066) 75-096

Prodam malo železnico s cestnim prehodom in
dve elektromagnetni kretnici. Vse je po HO si¬
stemu, cena 350.— din. Poleg tega prodam še
malo rabljeno avtostezo Mehanotehnika, z do¬
datnimi tremi ravnimi in dvema krivima tiroma,
cena 350.— din. Kupim pa rabljen flesh (bliska¬
vico) za foto aparat.

Mitja Fabjan
Regerča vas 164
68000 Novo mesto

Prodam kondenzatorje, upore, potenciometre,
transistorje, releje in integrirano vezje uA741.
Cena po dogovoru! Prodam pa tudi načrt za
go-kart z vsemi navodili za izdelavo za 200.—
din.

Miloš Ferlan
Groharjevo naselje 46
64220 Škofja Loka

TIM 5 • 78/79 237

Prodam dele za avtocesto (6 krivih in 4 ravne),
2 avtomobilčka in kondenzator (12 voltov). Cesti
so priloženi 4 podporniki tako, da se lahko
sestavi osmica. Prodam tudi železnico po HO
sistemu (24 krivih, 7 ravnih, 1 kretnica-električna
z regulatorjem, 2 tovorna vagončka, 1 cisterna
in 1 lokomotiva). K vagonom dodam tudi živin¬
ski vagon UNION PACIFIC. Prodam tudi igro
Robot Robi. Avtocesto cenim na 230.— din,
železnico na 290.— din in Robot Robi na 50.—
din. Resne ponudbe in informacije po telefonu
ali po pošti.

Sašo Mažgon
šaleška 2/a
63320 Velenje

Prodam 1 lokomotivo, 6 vagonov, prehod čez
progo, škatlo za baterije, 1 križišče, 34 krivih,
6 ravnih tirov, hrib s predorom iz stiropora.
Zastonj dam še nekaj rezervnih koles in dva
potniška vagona (malo pokvarjena). Vse je po
HO sistemu. Cena po dogovoru (okoli 600.—
din). Kupec mi naj prej piše.

Franci Dobrajc
Zvodno 38
63000 Celje

Prodam več gotovih modelov RC motornih letal:
CHICO (Graupner) — razpon 100 cm za mo¬
torje od 1,5—3,5 cm 3  in 4—8 kanalni RC, RA-
SANT (Robbe) razpon 100 ali 120 cm za mo¬
torje 1,5—3,5 cm 3  in 4—8 kanalni RC, PARAT
(Robbe) razpon 126 cm za motorje 1,5—2,5 cm 3
in 8 kanalni RC.

Vsi modeli so zelo primerni za začetnike, če
so opremljeni z 1,5 cm 3  motorjem, z močnej¬
šimi motorji do 3,5 cm 3  pa so dobri za vsakega
starejšega modelarja. Cena posameznega mo¬
dela je 1.000.-— din.

Gorazd Glavič
Partizanska 4
62380 Slovenj Gradec

Prodam Tim letnik 77—78 za 50.— din in letnika
73—74 ter 74—75 za 30— din, prodam še dve
integrirani vezji TBA 800 (cena po kosu 60.—
din) s shemo za uporabo, TBA 800 je NF ojače¬
valnik moči do 5 W pri napetosti napajanja do
24 V in vvalkie-talkie moči 0,1 W na frekvenci
27,125 MHz (cena za par 800.— din). Kupim elek¬
tromotor 220 V, 110—135 W, težak 0,3—0,4 kg.

Ivan Golob
Šmihelska c. 17
68000 Novo mesto

Kupim naslednje številke Tima po prvotni ceni
ali zamenjam za Time, ki jih prodam.

Kupim letnike: XIII. št. 1, 6; XII. celoten; XI. št.
3, 4, 6, 7, 9/10 in letnike X., IX., Vlil, celotne.
Prodam pa letnike: XVI. 9/10; 2 letnika XV. brez
št. 2 in posamezne 1, 3, 4, 5, 7; XIV. celoten
brez 4 številke. Ponudbe pošljite na naslov:

Prodajam vezje AY 3-8500 za 350.— din za TV j
igre, kakor tudi TV igre domače izdelave za
750,— din.

Rado Peternelj
Kromberška c. 1
65000 Nova Gorica

Ugodno prodam nove TV igre. Izbira 10 iger,
velikosti igralcev itd. Vse ostale informacije

Branko Lešer
Kamniška 30
62000 Maribor
Tel. (062)24-344

Simprop AM 7 (komande) z nekaj modeli pro¬
dam. Ponudbe na naslov:

Peter Janežič
Kovinarska 15
61240 Kamnik

Prodam še nevtečen eksplozijski motor s pro¬
stornino 4,8 ccm, primeren za ladijske, avtomo¬
bilske in letalske modele, priložim še rezervne
svečice, vztrajnik in orodje. Cena 600.— din.

Bojan Obrovnik
Koroška ul. 10
62342 Ruše

Prodam objektiv za povečavalnik (3,5/50), oku¬
larje za mikroskop (7, 10, 15-kratna povečava),
razne prizme. Prodam tudi čisto nov fotoaparat
ZENITE. Prodam tudi magnetofon na omrežno
napetost in na baterije (znamke SUPERSCOPE),
ne motorje na avtomobilski akumulator (12 V).
Kupim pa fotoaparat znamke (FED 3), razni elak-
tromaterial Triac KT 205 ali pa podobne, tran-
sistorje BC 107, BC108, AF 239, fotoupor LDR
3 ali podobnega, el. kondenzator gF 15 V, diode
BA103, 1N914. Kupim tudi načrt transistorskega
3—4-kodnega Light Shovva, integrirana vezja
AY 3 8500 in CMOS 4050, barvne reflektorske
žarnice 100—200 W, trimer potenciometer 4—26
PF in 10—40 PF in navadne 15 W žarnice, po¬
tenciometre 5 kQ lin, 10 kQ trimer. Stvari tudi
zamenjam. Plačam po povzetju.

Franci Korošec

Markovci 4/a

62281 Markovci pri Ptuju

Prodam model avtomobila na daljinsko vodenje,
z motorjem SUPER TIGRE 3,5 ccm. Prodam tudi
komande Simprop electronic 2, ki so že vgra¬
jene v avtomobil. Avtomobil je že pripravljen
za dirko. Prodam polnilec za akumulatorje v na¬
pravi — sprejemniku in oddajniku. Prodam dizel
mašino 2,5 ccm za avion. Priložim še eliso in
tank za gorivo. Prodam tudi Iskrine telefončke
z dolžino žice 10 m.

Matjaž Tomažin
Tugomerjeva 6
61000 Ljubljana
Tel. 552-175

Miro Zelko
Tropovci 61
69251 Tišina

238  TIM 5 • 78/79

Kupim dva telefonska mikrofona, električni spaj¬
kalnik 18 do 50 V in Tim XII. letnik. Ponudbe s
cenami pošljite na naslov:

Zoran Krošelj

Kristanova 24
68000 Novo mesto

Prodam lokomotivo SANTA FE (160.— din), 6
vagonov (komad 30.— din), 28 krivih in 17 rav¬
nih tirov (komad 4.— din), transformator za že¬
leznico (200.— din), vse po HO sistemu. Vse
skupaj prodam za 570.— din. Kdor kupi cel kom¬
plet dobi še lokomotivo PENNSYLVANIA, ki je
potrebna manjšega popravila. Prodam tudi 10
avtomobilskih modelčkov (komad 5.— din). Pro¬
dam še 70 stripov (5 din komad), dve LONG
PLAV plošči THE STRANGLERS NO MORE HE-
ROES (60,— din), NAZARETH PLA’N' THE GAME
(50.— din) in komplet Tima 77/78 za 50.— din.
Oglas velja najkasneje do 10. januarja 1979.
Ogled predmetov je vsak dan od 16—17. ure,
razen sobote in nedelje.

Zoran Gagič

Zaloška c. 24
6100G Ljubljana

Prodam popolnoma novo sestavljanko Optik-
Montage — Eksperiment (sestavi se lahko dalj¬
nogled, mikroskop, teleskop, diaprojektor) za
200.— din. Dobro ohranjeno zbirko ELEKTRO-
PIONiR (160 poskusov s področja elektrike in
magnetizma) za 120.— din; integrirana vezja MC
10136 (7434), TSG 500-6 (7442), TSG 500-5 (7442),
MC 10136 (7440), MC 10164 (7432), MC 10136
(7434). Cena po dogovoru.

Matjaž Čampa

Ivančna gorica 80
61295 Ivančna gorica

Tel. (061) 783-016

Prodam fotoaparat »CMEHA 8M« ter fotoaparat
»BEIRETE«, še oba v garanciji, po ugodni ceni
pod 500.— din. Prodam tudi namizni biljard s
ceno 150.— din, prodam avtocesto še skoraj
popolnoma novo — cena zanjo je 300.— din.
Zanesljivim kupcem podarim tudi nekaj koristnih
stvari. Poštnino plačam jaz. Oglasite se na na¬
slov:

Igor Velepič

Petrovčeva 3, Rodica
61230 Domžale

Prodam ves material za TV igre razen integrir-
cev (tudi stikala) za 300,— din, magnet za bas
kitaro Les Paul profesional za 350.— din, Hi-Fi
slušalke Elektrovvn model DH-101 za 400.— din,
gr. glavo PHILLIPS 212 za 210,— din ter veliko
količino radio tehničnega materiala (triaci, qart-
2« ipd.).

Matjaž Vidmar
Vinka Vodopivca 4
65000 Nova Gorica

Tel. (065)23-641

zanke in uganke

ZLOGOVNA KRIŽANKA

V posamezno polje križanke vpišite po en zlog
zahtevane besede.

Vodoravno:

1. industrijski objekt za proizvodnjo železa, 4.
pesniško ime za dekle, 5. neprijetna navada,

6. obdelovanje kovine s kladivom ali strojem,

7. ime slovenske pesnice Novy, 9. palmi podob¬
no tropsko drevo s plodovi, katerih moknato
meso je bogato s škrobom in sladkorjem.

Navpično:

1. spravljanje žit s polj, 2. rdetje, 3. običaj, 5.
podrtija, ruina, 6. zasilno, občasno prebivališče,

8. delavec v obratu tiskarne.

MAGIČNI LIK
Vodoravno in navpično:

1. posmehljiv naziv za začetnika na kakem po¬
dročju,' 2. staronemško pleme, po katerem ro¬
manski narodi še dandanes imenujejo Nemce,
3. študijski tečaj ali krožek, 4. veda, 5. sodobni
slovenski kipar (Janez).

TIM 5 • 78/79 2  3  9

REBUS

NOVE ZAČETNICE

SKRITA MISEL

TRAM — KIJ — HEROD — POD — VERZ —
NANOS — OST — MOIRA — NASA — TROPI
— TIR — INTER — LIGA — SENCA

V vsaki gornji besedi prečrtajte po eno črko,
ostale pa berite po vrsti in prebrali boste misel
nemškega zdravnika in bakteriologa Roberta
Kocha.

ŠALJIVA KEMIJA

Kateremu kemičnemu elementu moramo dodati
kisik, da bi dobili kobalt; žveplo, da bi dobili
cezij ter fluor, da bi dobili kalifornij?

ENAČBA

(a—b) + (c—d) + e + Cf—g) + h +
+ 0—j) + (k—I) + m + (n—o) + p +
~h (r—j) + (s—t) + (u—v) + z + (r—j) +
+ A + (B—j) + C + (D—E) = X

Vsaka črka (mala ali velika) pomeni eno besedo.
Z odštevanjem besede od besede in nato s se¬
števanjem črkovnih skupin in samostojnih be¬
sed boste prebrali misel sovjetskega fizika Pjo-
tra Kapice, dobitnika lanskoletne Nobelove na¬
grade za fiziko. Dobil jo je kot priznanje za
življenjsko delo s področja fizike nizkih tem¬
peratur.

a = ime jugoslovanskega izumitelja Tesle, b =
polotok na severu Evrope med Belim in Barent-
sovim morjem, c = para, ki se dviga iz mo¬
krote v vročini, d = predujem, naplačilo, e =
ovinek, okljuk, f = luka v Boki Kotorski, g =
enota za moč, h = spoj, kontakt, i = ribje
jajčece, j = zemeljska ožina na azijskem pol¬
otoku Malaki, k = del avtomobila, ki nosi pred¬
nja in zadnja kolesa, I = ime pevke narodno¬
zabavne glasbe Prodnikove, m = francoska ob¬
lika ženskega imena Eva, n = lesen zamašek,
navadno za sode, o = pripovedna pesem, p =
kos celote, r = glavno mesto afriške države
Gane, s = ime slovenske popevkarice Svete-
tove, t = prevodnik za prenos električne ener¬
gije na daljavo, u = znan športni klub iz Mi¬
lana, v = drugo ime za katran, z = rojstni
kraj pesnika Dragotina Ketteja na Notranjskem,
A = lomljenje, B = velika slovenska elektro¬
tehniška tovarna, C = lijak, D = grška črka,
E = tisočinka milimetra, X = misel Pjotra Ka¬
pice.

240 TIM 5 • 78/79

PAKIRANJE ( ), ZNAČAJ C ), BATINA ( ),
KLEMENT ( j, ZAPETOST ( ), KVEDER ( ),
NAMERA ( ), ADRIJA ( ), PREDNOST ( ),
ODEJA ( ), VEZILO [ ).

Vsaki gornji črki spremeni prvo črko, da dobiš
nove znane besede iz tehnike ali znanosti. Nove
črke vpiši v oklepaje. Po vrsti brane črke v
oklepajih dajo ob pravilni rešitvi ime kraja v bli¬
žini Dolnjega Milanovca v Derdapu, kjer so od¬
krili ostanke naselja iz neolitika (mlajše kamene
dobe). Na površini 1250 kvadratnih metrov so
našli 41 hiš in 33 kipov glav ljudi in živali. Od¬
kritje je izredno pomembno, ker kaže, da se je
balkanska in evropska neolitska civilizacija raz¬
vijala neodvisno od civilizacije na Bližnjem vzho¬
du in ne pod njenim vplivom, kot so domnevali
doslej.

REBUS


REŠITVE IZ 4. ŠTEVILKE

NAGRADNA KRIŽANKA: Vodoravno: potrošnik,
izravnava, Knin, pav, aki, akti, Ana, Polikrat, SH,
as, Raa, avtor, Rim, tele, EB, Alibaba, torbar,
rep, Ezop, mol, blazina, stek, ekrazit, rula, Sa,
ami, be, ki, DK, gospodarstvo, arara, nitrat

ZLOGOVNICA: 1. podrepnik, 2. Kordiljere, 3.
kvadrat, 4. bograč, 5. krastača, 6. bajram, 7.
predlog, 8. simpozij, 9. grobnica, 10. podveza,
11. Koroška, 12. oportunist, 13. pustošenje, 14.
patrona, 15, sekanje, 16. Triglav, 17. Vojko Mu¬
sil, 18. pločnik. Misel: Draga je modrost, ki jo
plačamo z izkušnjami.

REBUS: betatron — (dva) beta, tron.

PREMEŠANE ČRKE: ti, Alija Grof = litografija.

MALA KRIŽANKA: Vodoravno: 1. Volta, 6. az¬
best, 8. N.N., 9. Kirk, 11. jak, 13. Rio, 14.
Akra, 16. N(ikola) T(esla), 17. Asimov, 19. truma.

KATERI VTIKAČ: s TV sprejemnikom je povezan
vtikač številka 6.

IZPOLNJEVANKA: Dobro orodje je pol mojstra

TIMOVI NAGRAJENCI

1. Oliver Lončarič, Hrpelje 29, 66240 Kozina

2. Niko Cigler, Polzela 209, 63313 Polzela

3. Miran Krautnerger, Muta 158b, 62366 Muta

Pav i Gregorc

nagradna križanka

263 strani  — trda vezava

Vse kar je treba vedeti o elektriki

in njeni uporabi

v enosmernega. Kako taka naprava deluje,
bomo razložili kasneje. - Če bi akumulator
priključili neposredno na izvor izmeničnega
toka, bi ga temeljito pokvarili.

Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬
ločimo na več načinov. Ustrezno napravo
si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo.

Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej pa
opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo
takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje
naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬
tiranje zahteva izredno previdnost, saj je
smrtno nevarno.) Navaden precej velik
krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo
vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz
vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo
na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj
časa opazimo, da se je na krompirju na¬
pravil zelenkast obroček okoli enega od
obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta
konec povezan s pozitivnim polom vtičnice.

V trgovini kupimo reagenčni papir — to je
pivniku podoben papir, ki je prepojen
s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in
položimo na izolirano podlago. Oba do¬
voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬
lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane
okoli vodnika, ki je priključen na nega¬
tivni pol vtičnice na papirju rdečkast
madež.

Naslednjemu poskusu botruje elektroliza
vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu
navajamo le poskus: v kozarec natočimo
vode; ker pa je čista voda dober izolator,
vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬
stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob
obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo,
opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh
je ob enem vodniku več, ob drugem tnanj.
Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov -
ti so kisikovi — je pozitivno naelektren,
drugi, kjer jih je več - ti so vodikovi - pa
je negativno naelektren.

Elektronika
v slikah

252 strani  — trda vezava
Skrivnosti elektronike v lah o
umljivi obliki  — pa tudi radi  i,
televizije in radarja

Pri tem smo se spomnili na pravljico o
šahu in modrijanu, ki si je izbral kot
plačilo za svojo kraljevsko igro samo
toliko žitnih zrn. kolikor jih dobimo iz
šahovnice, če položimo na prvo polje
eno, na drugo dve, na tretje štiri, na
naslednje osem, potem 16 zrn in tako
naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega
števila do 64. polja. In končno število?
Več kot 18 trilijonov zrn.

Vrnimo se k inozaciji v elektronkah.
Dd bi slika bila popolna, poglejmo kaj
se zgodi z atomom, v katerega prodre
elektron in v njem obtiči. Atom zdaj
ni več nevtralen, postal je negativni
ion, anoda ga privlači k sebi.

Praktično je postal prostor med katodo
in anodo izboren prevodnik za velike
električne toke; zato lahko nastopi v
priključenem anodnem krogu velik tok.
Vsekakor pa je potrebna zelo visoka
anodna napetost, ki podeljuje iz katode
izstopajočim elektronom v smeri proti
anodi dovolj velike pospeške, da za¬
dostujejo za ionizacijo plinskih atomov.
Anodne napetosti so odvisne od vrste
elektronke.

Ker se v plinskih elektronkah tvorijo
ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske
elektronke. — Če dodamo plinski elek¬
tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬
tem se taka elektronka imenuje »tira-
tron« (tira pomeni v grščini vrata).


CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA ,
IMAŠ 10  % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TORO}
ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI. JU LAHKO PLAČAŠ
V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH.

POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA KO¬
RISTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PA
TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV.

ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, MU
PRIZNAMO ZA TRUD 5  % POPUST (POLEG 10  % POPUSTA, KI JE NAME¬
NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNIM