Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 44. V Trboveljska družba s;a znižanje rudarskih prejemkov. Pred resnim konfliktom. 's jl 1 j_* v x 1 imi« euu Ljubljani, torek 23. februarja 1926. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo Nefranldrana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana. Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20‘— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1‘— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Leto I. še več izdatkov! Včeraj dopoldne se je vršila v taci Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani ponovna razprava v vprašanju redukcije rudarjev in znižanja plač, kakor si to zadnje čase Trbov. družba želi. Pri razpravi so bili navzoči za Zvezo rudarjev Jugoslavije sodr. Arh, za II. rudarsko skupino pa sodr. Kru-šič. Navzočih je bilo še inadaljnih devet rudarskih delegatov ter za Delavsko zbornico tajnik Uratnik Zvezo industrijcev je zastopal g Goli a, rudarsko glavarstvo g. Strgar, Trboveljsko družbo pa ravnatelj, Skubic s petimi drugimi člani •avinati ljstva. Prisostvovala sta po-^ihianjem tudi iposl. Gosar in Bo- 'Ravnatelj Skubic je pozval za- ^'Tke delavstva, naj se izjavijo v 'oliko so pripravljeni akceptirati Jm’i .j!!»e Trboveljske družbe, kakor so bili predloženi na zadnji skupni i azpi a vi, 8. t. mi. V imenu rudarskega delavstva je nato sodr. Arh podal naslednjo izjavo: »Delavstvo zaposleno pri Trboveljski družbi, je na svojih shodih m zborih soglasno sprejelo masled-njo izjavo: 1. Delavstvo pogojno prstane na katerega je koti vLjS^uSaf]a na iU> drž,kom, da se predhodno v^porazu-mu z delavskimi zaupniki, dama dopust vse one delavce, kateri gospo-darsko niso odvisni od zaslužka pri rudniku. 2. Odločno pa odklanja vsak predlog družbe v pogledu vsakršnega znižanja plač. 3. Zahtevo Tub. prem. družbe, da se izmenjava vrši na kraju, delavstvo ne more sprejeti, ker smatra to za podaljšanje delovnega ča-«a za %—1 ure, 'kar je tudi v protislovju s sedaj obstoječim Zakonom o zaščiti delavcev (poglavje o »Delavnem času«). 4. Vsako nadurno delo dolav.-itvo odklanja, in zahteva da so vnese v pogodbo posebna določba, katera naj varuje delavstvo vsaknšnih tozadevnih šikan od strani svojih ■predpostavljenih, ako bi se 'branilo delati nuidlirc. 5. Sedanji način izplačevanja 'Haj ostane v veljavi. (i. Odločno odklanja nadalje vsako povišanje cen smodnika v breme zaposlenega delavstva. Ravnatelj Skubic je z ozirom na to izjavo Sodr. Arha takoj, izjavil, da odklanja vsako nadaljmo razpravo na podlagi te izjave. Zastopnik rudarjev je koj nato zahteval, da se razprava vendar (vriši, kajti če je mogla družba nemoteno utemeljevati in zagovarjati kolikor ji je (bila volja nameravano redukcijo, imajo toliko bolj pravico utemeljevati svoj odklonilni predlog zastopniki delavstva samega in doknost družbe je, da to utemeljitev vzame na znanje. Ravnatelj Skubic je končno na to pristal in !j°(h'. Arh je v daljšem govoru pozabi ' 'u za'ka-i Gmotni jo delavci, da so 1 <‘v»> skozi nskorz neupravičene. "iegovega govora povzeina-no glavne momente, ki najbolj ilu- strirajo stanje stvari ter pravilnost in upravičenost delavske odklonilne izjave. D usedaj je znašala povprečna temeljna plača z vsemi dokladami vred v i. kategoriji s 6 druž. člani Din 47.98 dnevno. Ako bi se predlog družbe uveljavil, tedaj bi znašala temeljna plača delavca I. kategorije dnevno Din 34.50, izgubil bi torej delavec že pri tem .povprečno Din 13.40 ali 28% dnevno. Ce še vzamemo, da ima družba zaposlenih 7500 rudarjev, bi s tem pridobila priivsakemšihtu Din 101.100, ali na 200 šihtov Din 20,220.000. Pri tem pa. še ni všteta vsota, ki bi jo družba dobila, z znižanjem akordnih postavk in s tem v izvezi z odškodnino za strelivo. Če bi pa obveljal predlog družbe, da bi se še poleg tega reducirali šiliti za eno tretjino, to se pravi od 300 na 200 letno, potcim bi znašala izguba na. zaslužku od 100 delovnih dni, vštevši zgoraj navedenih 13.48 dinarjev za katere kani sedaj družba obstoječe prejemke znižati, dnevno pri vsakem dr iaveu za Din. 24.98 ali 25%, celoletno pri 7500 rudarjih pa 56 milijonov 205 tisoč dinarjev! Če družba torej trdi, da je razprodaja premoga ipadla mesečno za 20.000 ton .-naša. to letno 240.000 ton. Tona pa stane povprečno Din 276.25, kar znaša letno 06,300.000Din. V je,m i-IIn,r.a.j,u 'hi torej dru/lba izgubila na svojem letnem doibičku Di.n 10,095.000, delavstvo saimo pa na svojem skupnem itak pičlem zaslužku ipa celih 56,205.000 Din. Pri tem pa še niso všteti odbitki, ki se itak že odtegujejo delavcem pri plači, in sicer: davek na ročno delo 3.30'%, ppl % taksni davek, 2% .odbitek za starostno zavarovanje, 5% odbitek za bolniško zavarovanje in drugi razni odtegljaji, kakor n. pr. globe, s katerimi družba prav nič ne varčuje. Od Din 24.98 dnevno-, ki bi jih v slučaju redukcije in znižanja plač delavec zaslužil, bi se mu torej še odbilo najmanj 11%, vsled česar bi poslej naš ubogi rudar zaslužil dnevno komaj Din 22.24!!! Naravno torej, da delavstvo ne moi e puntali na tako redukcijo in vnizanje plač, naravno, da .so delavski zastopnik, tudi na tej anketi povedal, jasno in odločno da o takih in enakih predlogih družbe ne more biti govora. Ib> nadaljuj natančni utemeljit-vi zastopnika * ohivsfco zibor.aico in •j)ioi|spo. je vrišita konferenca zastopnikov usnjarske industrije. Konference so ise udeležili tudi zastopniki vlade. Usnjarski industriji zahtevajo razne bonitete, zlasti pa tako ispromemlbo carinski' politike, ki naj bi bolj ščitila tudi njihovo industrijo. FAŠISTOVSK1 REŽIM V KRIZI. Milan, 23. febr. Nesoglasja v fa-šistovski stranki so vedno hujša in večja. Z ozirom na bližajoči se kongres fašistične stranke, so se duhovi še bolj razburili. Vlada sama je pa tudi silno vznemirjena vsled bližajočega se Matteottijevega procesa. V Trstu o tudi zopet izbruhnili hudi spori med posameznimi fašističnimi voditelji. Ne bo dolgo trajal niti ta slavni fašistovskt režim. L MADŽARSKA SE ŠE VEDNO OBO-ROŽUJE. Praga, 23. febr. Medtem ko se vodi razprava proti falzifikatorjem in sledi javno mnenje Evrope edinole tej strani madžarskega notranjega problema, se na drugi strani vršijo mrzlične oboroževalne priprave. Vlada sicer demantira vse to, vendar je mednarodni kontrolni komisiji znano, da troši Madžarska vsak mesec ogromne svote v oboroževalne svr-he in da se to dela po nekem tajnem planu, pri katerem imajo vmes svoje prste tudi avstrijski in nemški monarhistični krogi. Še ne bo miru v Srednji Evropi. STAVKA RUDARJEV NA ČEŠKEM. Praga, 23. febr. V Moravski Ostravi so rudarji stopili v stavko. Prvi dan so zastavkali rudarji iz teh premogovnikov, za danes pa pričakujejo da bodo stopili v stavko tudi rudarji iz ostalih sedem premogovnikov. Rudarska organizacija je v to svrho že pozvala, da naj stopijo povsod solidarno v boj. 242.815 NEZAPOSLENIH V BERLINU. Berlin, 22. febr. V Berlinu se je povečalo število nezaposlenih minuli teden za 10.000 oseb. Zaradi tega katastrofalnega naraščanja števila nezaposlenih v mestih in industriji, se bavijo v Nemčiji kakor tudi v Avstriji z mislijo, da zaposle delavstvo čim več v kmetijstvu.__________________ Borza. Danes notira Zagreb: Berlin 13.526 do 13.566 (13.535), Italija 228.19—229.39 (229.50), London 276.215—277.415 (276.90), Newyork 56.667—56.967 (56.85), Pariz 203.22—205.22 (205), Praga 168.126 do 169.126 (168.70), Dunaj 7.9923—8.323 (8.025), Čarih 10.9408—10.9808 (10.965), Bruselj 258.75—260.75, Amsterdam 22.74—22.84. Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Pešta 72.70 72.50), Berlin 123.60 (123.60), Italija 20.87 (20.70), London 25.2675 (25.265), Newyork 519.30 (519.25), Pariz 18.56 (18.55), Praga 15.375 (15.37), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2.25 (2.225), Sofija 3.75 (3.70), Varšava 67.50 (65), Amsterdam 208.12 (208.10), Bruselj 23.60 (23.60), Madrid 73, Carigrad 2.72 (2.75), Kopenliagen 135 (135.25), Stockholm 139 (139), Oslo 111 (110). Rudarji proti redukciji. V nedeljo sta se vršila dva velika rudarska shoda v Trbovljah in v Hrastniku. Oba shoda sta bila impozantno obiskana. Rudarska masa je napolnila ves prostor pred Delavskim domom. Tako velikih shodov že dolgo ni bilo v teh krajih, kjer se vendar neprestano vrše veliki shodi in zbori. Vprašanje redukcije, ki jo namerava izvršiti Trboveljska premogokopna družba, je do skrajnosti razburila naše delavstvo. Saj gre za pošteno eksistenco dveh do treh tisoč poštenih delavskih družin. Ti shodi so pokazali, da se namera Trboveljske družbe ne bo posrečila, da so skrbno sestavljeni in pripravljeni naklepi in računi družbe zgrešeni. Govorniki na obeh shodih so poročali o stanju stvari, o protiukrepih delavstva, o akcijah in intervencijah, ki so se že vršile in ki se bodo še vršile. Poudarjalo se je, da ni nobenega trenutnega zunanjega vzroka, da 'bi so moralo baš sedaj reducirati delavstvo, da družba forsira redukcijo edinole z namenom, da reducira ostalim rudarjem plače, pa da kasneje še podaljša delovni čas. Delničarji trboveljske prem. družbe so se navadili na visoke letne dobičke, na visoke milijonske dividende — pa bi radi pri tej lepi navadi ostali, dasi delajo po vsem svetu premogovniki z manjšim dobičkom. Ta ogromni letni dobiček naj bi se še naprej ohranil za ceno še hujšega izrabljanja, še krutejšega izkoriščanja bedne slovenske rudarske raje. Zato je treba seveda rudarje najprej preplašiti, vreči par tisoč rudarjev, in sicer baš lake, ki imajo številno družino, na cesto, da bodo nato ostali izročeni na milost in ne- milost trboveljskih tujih in domačih kapitalistov. Taka je ta čedna kalkulacija Trboveljske družbe, ki so jo rudarji spregledali in ki se zato ne bo posrečila. Razburjenje na shodih je prekipelo do.vrhunca. Rudarji so složni in so pripravljeni tudi na najhujše. Tisti, ki so ta načrt skovali, naj premislijo in razmislijo in odstopijo od svoje namere, ker odpust dveh ti-sočev rudarjev bi izzval pravo katastrofo v našem slovenskem gospodarstvu in v našem socijalnem življenju. Na shodih je vladala popolna slož-oust in enotnost; vsi so izjavili, da bodo v tej slogi in enotnosti vodili boj do zmage. Novice iz delavskega Bel-grada. Volitve v Delavsko zbornico v Bel-gradu so razpisane na nedeljo 11. aprila t. 1. Za predsednika glavnega volilnega odbora je imenovan načelnik ministrstva socijalne politike Vlad. Sto-jadinovič. Oblastna skupščina SPJ za Srbijo se je vršila 19. jan. Bile so zastopane poleg belgrajske, organizacije iz Niša, Skopi ja, Užic, Paračina, Jagodine in Kraljeva. Iz poročila sodr. Beliča sem posnel, da je bilo delo stranke sicer težko, Vendar pa uspešno. Stranka je pri februarskih volitvah kandidirala v 6 okrajih: Užice, Poduuje, Valjevo, Morava, Niš in Timovsko. Uspeh je bil dober vzlic strašnim razmeram, v katerih morajo sodrugi v teh okrajih delati. Prvi maj 1925. leta se je praznoval skupno s Centralnim delavskim sindikalnim odborom. S pomočjo Delavske zbornice se je otvorila v Makenzijevi ulici br. 7 delavska biblioteka in čitalnica. Otvoritev je bila nad vse slovesna. Na pravoslavni Božič smo praznovali dvajsetletnico smrti s. Radovana Dragoviča in pa dvajsetletnico grupe »Abresevic«. S. Dragovič je bil odličen socijalistični delavec v prvih časih srbskega socijalističnega gilinnja pred 25 leti. Umrl je mlad, v 27 letu starosti. Balkanska sindikalna konferenca se ho vršila 9. aprila t. I. v Sofiji. Delavsko čitalnico in knjižnico smo slovesno otvorili v soboto 6. t. m. »Iz užičkog kraja« je naslov lepi knjigi, ki jo je napisal Dragiša Lapče-vic, znani bivši socijalistični poslanec in sekretar soc. dem. stranke v predvojni Srbiji. Užice so večje mesto v Srbiji, ki uživajo približno isti sloves kot pri nas — Ribnica. Užičan je uaš Ribničan. Večina odličnih Srbov je Uži-čanov, tako tudi Dragiša Lapčevič, ki se je s to knjigo oddolžil svojemu rodnemu kraju. Kritiki so edini v tem, da zasluži ta knjiga vso pozornost in da je Lapčevič izvršil svojo nalogo spretno in dobro. Iz te knjige se vidi, kako je prehajala z veliko težavo materijal-na kultura v srbska mesta. Pred sto leti je n. pr. prišel kot prvi mizar-ro-kodelec v užiško Požego neki Jakob Silberhorn, in anali govorijo, kako je bil spoštovan, ker je znal popravljati okna, vdelavati stekla in izdelovati mrtvaške rakve! Za njim je prišel v Užice prvi kočijaž, ki je vozil potnike na potu iz Užic v Čačak. Tudi ta je bil velik kultnronosec. Lapčevičeva knjiga je zelo zanimiva in kdor hoče dobro poznati Srbijo, .je ne sme prezreti. Dragiša Lapčevič — odkar se aktivno ne udeležuje dnevne politične borbe -je vrlo cenjeni sotrudnik belgrajskih dnevnikov iu častui član vodstva Zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Delajmo za našo kulturo. Že. odkar se je naučil človek razmišljati, je skušal svoje misli rešiti pred pozabljenjem in jih ovekovečiti. Že v najbolj primitivni dobi, ko še ni poznal papirja in še ni znal na poseben način strojiti finih živalskih kožic za pergament, ko še niti ni znal izdelovati tenkih lesenih deščic na katere bi pisal, je dolbel svoje misli v kamen, jih je žgal v opeko iu risal na stene svojih svetišč in grobišč. V Evropi, Aziji in Afriki, da, celo v srednji Ameriki pričajo o tem najdenine in izko-pine celili zbirk kamnov in lončenih čepinj s skrivnostno pisavo. Odkar so pa iznašli pergament in papir, so se pa začela ustanavljati tudi prave kjiž-nice, kjer se je zbiralo vse, kar je človek ustvarjal z duševnim delom, v uporabo, korist in vzpodbudo vsej javnosti in poznemu potomstvu. Največja javna knjižnica starega veka je bila v Aleksandriji, ki je štela že leta 250. pred Kr. r. 490.000 : zvitkov . (V tisti dobi še niso poznali knjig v današnjem smislu, temveč podolgaste pergamentne in papirusove role, navite na paličice). Ko so pa Arabci leta 642. po Kr. r. Aleksandrijo porušili, je bila tudi ta nenadomestljiva zbirka uničena. Iz srednjega veka so znane nekatere velike knjižnice italijanskih mest, arabska knjižnica na visoki šoli v Kor-dovi, knjižnice v Parizu, Londonu in glavnih nemških mestih, zla-sti so pa v tej dobi slovele bogate knjižnice velikih samostanov, ki pa imajo danes samo še antikvaricno (starinsko) vrednost. Med sodobnimi centralnimi knjižnicami stoji menda ndar vedno ^ upirajo m koljejo, ko Jih spoda; • . bijo po glavi! Za onega, k« Jc i J- h naj „m;|'n,Ua moja! Za tri tisoč bi KSAVER: Tri tisoč Drag^. ^ ^ Nič''Scdai'\e *e všečno! Ko sem šel čez most, i"’ v jarku, se mi je zdelo ravno tako, kakor da nekaj slišim pod mostom. In kakor (|a vidim nekoga, ki se jc sklonil! Mislim si: lisica ali pes, in s palico sem še po deski iš, gad, — a nič! Miri Dež! A vendar! Nisem se motil! Bilo je nekaj živega! ŽENA: V soboto bo ravno teden, odkar so onega ustrelili pod mostom! (Dalje prih.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Torek, 23. febr.: Zaprto. Sreda, 24. febr.: Deseti brat. Red D. Četrtek, 25. febr.: Profesor Storicin. Red A. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Torek, 23. febr.: Srce iz lecta. Poziv na ples, Cappriccio ospagnole. Red A. 'Sreda, 24. febr.: Orfej v podzemlju. Red E. Četrtek, 25. febr. Tosca. Red II. R. Wagner. Večni mornar. Repriza »Večnega mornarja« v petek, 19. t. m. ob popolnoma razprodanem gledališču priča, da glasba R. Wagner-ja tudi pri nas žeje uspeh, akoravno ima predstava gotove nedostatke. Sicer smo dali že zadnjič radi pomanjkanja prostora kratko poročilo, danes zato malo obširneje. — Glede scenerije bi rekel, da v prvem in zadnjem dejanju lahko da malo več pažnje za bolj naravno predstavljanje skalovja. Tudi je potop Holandčeve ladje tako nenaraven, da se človeku vrine misel, kot bi si režiser sploh ne znal predstavljati potapljajoče se ladje. Z malo več truda bi se lahko to dalo popraviti. Drugače je odgovarjajoč našim razmeram g. reži-s®y ustvaril dokaj posrečeno inscena-‘*Do. _ Predstava sama na sebi z ena-zasedbo kot pri premijeri izjemši £<-. ŽidU(jove j£0t Senta je bila dobra. Glede Orkestra, samo v zadnjem aktu, v zboru Holandčevih mornarjev, naj bi b i 01‘lvaster malce tišji, ker drugače ne pride^ zbor mornarjev sploh do veljave. /boi- je kij dokaj dober, posebno ženski v drugem dejanju. Ga. Žaludova kot Sen ta je bila povprečno dobra, višina ji dela sicer malo preglavic, sploh ima v teh legah nekam prerezek glas, nižina ji vsekakor boljše prija. G. Holodkov kot Holandec (Večni mornar) je pevec z izbor-™'m »*nu-rijulom in dobro negovanim g.. m i, tudi igralski vsestransko dober, kar o g. Oriov-u v vlogiErik-a ne morem reci. aNas jezik mu dela obilo preglavic, tudi v petju se mu vidi, da je bil morda nekdaj dobra moč, torej za naš oder ne posebno dobra pridobitev. Mislim, da bi se lahko dobilo zato boljših domačih moči. Se pač vidi stara tradicija, da ima pri nas tujec več veljave kot domačin. G. Betetto kol Doland jo dobro rešil .svojo nalogo, zna ceniti umetnost, v svojih izvajanjih je naraven, pač dober tip dobrodušnega Norvežana, G. Potučkova in g. Mohorič sta rešila svojo nalogo zadovoljivo in s tem pripomogla k celotnemu uspehu predstave. Občinstvo je bilo s predstavo zadovoljno in ni štodilo z aplavzom, pač jasen dokaz, da si želi takih oper tudi v nadalje. Saj se da z lahkoto premostiti marsi-kaku zapreke in trud, ki ga ima s tem gledališka uprava, ne ostane nepopla-can. —— Najmlajša ruska proza. Po revoluciji je zavzela ruska domača (ne emigrantska) literatura povsem novo stališče. Preobraziti se hoče v smeri no-'ega pojmovanja ljudske duše in novega pojmovanja dogodkov, življenja narodov in emigrantov. Vspričo prevrata je trpelo seveda tudi slovstvo. Vendar se je kmalu oporno., o, zakaj državljanska vojna in glad,,vanj.' sta mn dajala obilno snovi. Obrnila je svojo pažnjo predvsem na el,i\ca. Sam 1 ročki j se je v svojem elu Literatura in revolucija« izrazil: »Naša revolucija je kmet, ki je portal proletarec,« Novi ruski literati poizkušajo oživeti se v prošlost, to pa prevesti v novi režim. Jevgetiij Samjatin jo v ovojem delu »Otočani« prav dobro °*načil sedanje stanje ruske književnosti. »Otočani« so Angleži, oni pa so ruski pisatelji, ki se vegetirajo v Kom živ ..v •Uni.Nti«I'i državi, ne da bi opazili k*ovJUU'*< sovjetov in njegovih učiu- jih Poleg '"■h Otočanov* Trockij / !MlJ'* notranje emigrante —, stve' k'* (,ZVni" mužikisti. To so slov-,ni ‘h ki ji), je revolucija primo-11 a> da slikajo ljudstvo. Mednje se prištevajo v prvi vrsti Pavel Dorahov, Vsevold Ivanov in Seifulina. Vsi ti očrtujejo reolucijonarne kmete v boju proti belim gardistom. Njih tema je v glavnem državljanska vojna. Za nekaj časa se je pojavil med njimi najpomembnejši Veresajev, ki se je proslavil z romanom »V zagati«. V tem romanu razpravlja o problemu intelektualcev napram rdečemu režimu. Po precejšnji »limki dobi« je 1. 3921 z nastopom nove ekonomske politike (Nep.) vzcvetela tudi nova proza. Zastopniki nje so Boris Pilnjak, Izak Babel in Leonid Leonov. Pilnjak se je proslavil v romanom »Golo telo« in novelo »Snežni metež«. On zametava formalni slog in se izraža povsem po svoje. Babel, ki je bil svoje čase odvetnik v Odesi, je v svojih spisih precej suh, dočim je Leonov močno liričen in sentimentalen. Njegovo najboljše delo se imenuje »Koner malega moža«. Križem sveta. Popularizacija radija na Angleškem v številkah. V budžetnem letu, ki je končal marca 1925 so znašale pristojbine, ki jih je prejela angleška poštna uprava za koncesije za radijske sprejemne postaje 685.000 pfuntov šterlingov. Leto preje so pa znašale te koncesijske pristojbine le 250.000 pfuntov. V teh dveh številkah jasno vidimo porast uporabe radija. Victor Hugo-jevih 15.000 ljubavnih pisem. Na dražbi rokopisov iz zibirke Georgesa Emanuela Langa je bilo prodanih 15.000 Victor Hugojevih ljubavnih pisem za 18.000 frankov. Kakor je znano se ima general Hellmuth pl. Moltke mlajši zahvaliti za imenovanje šefom nemškega generalnega štaba v prvi vrsti imenski sličnosti z zmagovalcem pri Sedanu, svojemu stricu, staremu Moltkeju. Mladi Moltke se je sicer branil te časti in opozarjal cesarja, da vdrugič najbrže no bo sreče starega Moltkeja, a Viljem II. je ostal pri svojem sklepu. Očividno je smatral, da žc ime jamči za zmago. So poslanci, ki znajo še danes imenitno zapravljati in še bolj imenitno zaračunati, toda Nemci so jih že 1. 1446. prekosili. Tedaj je neruski državni svet poslal iz Frankfurta v Kolu nekega poslanca, ki si je v svoj polni račun vzel tudi postavko za javno hišo. Število zdravnikov na Češkem. Po zadnji statistiki zdravniškega društva na 'češkem, šteje Češka 4194 civilnih zdravnikov in 345 vojaških zdravnikov čehoslovaške narodnosti, 2617 civilnih zdravnikov nemške narodnosti, 700 do 800 civilnih zdravnikov ogrske, židovske in ruske narodnosti in več vojaških zdravnikov nemškega pokolenja. Potemtakem bi bilo na Češkem okiog 8000 zdravnikov in je Češka sorazmerno ena najbolj sanitarno urejenih di-žav. Dakar Wilde: »Možje se ženijo iz utrujenosti, ženske se može iz radovednosti, vsi skupaj so pa končno le razočarani.« — »V mladosti bi bil človek strašno rad zvest, pa ne more biti, v starosti bi bil pa rad nezvest, pa tudi ne more.« Najvecja soha na svetu je ki]) Svobode postavljen na skalnem otoku Manhattan v Ne\v-Yorški luki, dar Francije Ameriki k stoletnemu jubileju odkar se je osvobodila angleške nadvlade. 'Dviga se 93m nad morsko gladino. Na podstavku v obliki silnega, 47 m visokega granitnega stolpa, stoji velikanska bronasta ženska podoba, izdelana od kiparja Bartholdijrt v Parizu in drži v svoji visoko 'dvignjeni desnici ogromno bakljo, ki služi za moiski svetilnik. Podoba sama je visoka 46 m in tehta 450.000kg. V njeni votli glavi se lahko udobno razmesti 40 oseb. Napram tej orjakinji bi se danes celo šesti izmed sedmih staroveških > 'Vctovnih čudežev«, znameniti titan v Khodosn, zdel pravi pritlikavec. To je bil od grškega kiparja Charesa leta 290 pred Kr. r, v pristanišču mesta llhodos postavljen bronast kip, predstavljajoč sebičnega boga, ki je bil baje 32 m visok, a se je že čez 56 let, povodom hudega potresa zrušil. Da so zamogli njegove kose odstraniti, so potrebovali 900 kamel. novice. Pogajanja med zastopniki rudarjev in Trboveljske premogokopne družbe so se, kakor poročamo na drugi strani, vsled odklonilnega stališča družbe, pretrgala. S tem je stopilo to težko vprašanje v akutno fazo, ki more roditi zelo neprijetne posledice. Kako zagovarja družba svoje namere in naklepe smo že povedali. Čuditi se pa moramo našim oblastim, ki se niti sedaj še ne zganejo. Ali se zavedajo te oblasti pomena, dalekosežnosti in obsežnosti vprašanja? Te naše oblasti, ki se vendar zanimajo za vsako še tako nepomembno stvar, bi morale vedeti, da gre tu za težki problem, ki bi se ga pa moralo kmalu rešiti, ako bi vlada pritisnila na družbo, in jej povedala, da ni ona vse v tej državi, nego da ima tudi vlada še nekaj moči in da se ta vlada prav nič ne strinja z nečloveškimi metodami družbe. Kaj še čakajo naše oblasti? Občinske volitve v Celovcu so se vršile pred 14 dnevi. Enotna lista Vele-nemcev in krščanskih socijalcev je sicer zmagala, a izgubila dva mandata. Novi občinski svet obstoji iz 10 kršč. socijalcev (preje 10), Velenemcev (13), 11 socijalnih demokratov (11), 3 nar. Socijalcev (1) ter 1 komunista (0). Socijalistična kulturna zveza v Nemčiji. Naši nemški sodrugi so nam dali posnemanja vreden vzgled. Izobraževalna organizacija nemške socijal-ne demokracije, zveza delavske mladine, prijatelji otrok, socijalno demokratični učitelji, glavni odbor za delavsko dobrodelnost in še druge organizacije so se združile v socijalistično kulturno zvezo. Ta si postavlja za nalogo, da vzbudi, ojača in zedini vse kulturno vstvarjajoče sile delavskega razreda na polju ljudske vzgoje, umetnosti, izobrazbe in telesne vzgoje. Nadeli so si veliko nalogo, ki jo pa bo gotovo izvršil. Svetovni novinarski kongres se vrši septembra v Genfu. Predsedoval mu bo dekan novinarske šole v Mis-souriju (USA) Walter Williams. Podobna kongresa sta se vršila že 1. 1915 v San Franciscu in 1. 1921 v Honolulu. September.skemu kongresu bo predsedovalo 400 ameriških novinarjev. Razprava proti Radiču se v Mariboru ne vrši, kakor je bilo določeno za 3. marec. Radič se je namreč pobotal s subotiškimi profesorji. Obljubil jim je namreč, da jim da zadoščenje v polnem obsegu in pa seveda demantiral je svoj govor, v katerem je žalil profesorje. Osrednje glasilo bolgarske socijal-ne demokracije »Narod« je nedavno praznovalo petdesetletnico svojega obstoja. ' Abstinentsko društvo »Treznost« da vso moč razvija svoje delovanje po 'Tsej Sloveniji. Pod požrtvovalnim vodstvom predsednika dr. Mikiča in A. Cerkvenika ter drugih, prireja abstinentske sestanke, predavanja itd. povsod. V svojem, komaj šest tedenskem delovanju, je zbralo okrog sebe že 80 prepričanih abstinentov. V zadnjih 14 dneh je imelo v Ljubljani tri Vecje sestanke in sicer dva na Gradu (6- in 20. t. m.) ter enega v šiški (13. t. ni.). Na sestankih je bilo krog 400 ljudi- Vsako sredo ima svoje sestanke ob Pni 19. uri zvečer v higijenski točilnici na velesejmu. Minulo sredo so ipro slavljali abstinentje 6-letnico ameriško prohibicije, v sredo 24. t. m. bo pa imel s. A. Cerkvenik predavanje o Jack Londonovem delu: Kralj alko- hol, nakar se bo vršila obljuba novih elanov. — Vse delnvce abstinente vabimo, t]a pristopijo k temu za delavstvo tako važnemu društvu. Poživljamo tudi vse podružnice »Svobode«, da prirodo antialkoholna ..predavanja, Predavatelja preskrbi higijenski zavod, Ljubljana, Zaloška cesta 2. Člani Stan in Doma, ki hočejo graditi v okolišu Dunajske ceste, se vabijo ha sestanek dne 24. t. ni. v sredo ob 20. url pri Novem svetu na Gosposvetski cesti. Recltacljskl večer v Zagorju priredi ,.U-terarno-dramatični krožek" v torek 23. februarja ob 7. zvečer v novi občinski dvomili. Spored obsega v prvem delu uvodni govor Srečka Kosovela (Umetnost in proletarec), pesmi in črtice M. Klopčiča, V. Košaka, B. Krefta. A. Gspana, S. Škerla, S. Kosovela, v drugem delu pa Seliškarja, Zupančiča, Milčinskega, Cankarja, Čehova in Bezruča. Spored izvajata Bratko Kreft in Ciril Debevec. Več na lepakih. Vsled velike stanovanjske krize bodo na Škotskem zgradili 2000 zgradb iz jekla, za katere bo dala vlada 200.000 funtov predujma. 354 amerikanskih zdravnikov dospe 6. junija pod vodstvom dr. Charlesa H. Mapa in dr. Williama Pečka na Dunaj, da si ogledajo tamošnje klinike. Preje obiščejo ti zdravniki še Rim, Florenco, Piso, Milan, Švico in Mona’-kovo. Iz Ježice pri Ljubljani. Prostovoljno gasilno društvo v Stožicah je priredilo, dne 17. januarja zabavni večer in sicer pri Ur-bančkti v Stožicah. Štirje člani društva so bili ob tej priliki odlikovani kot častni člani, s krasnimi diplomami, in sicer Alojzij Pečnik, Andrej Zorman, Franc Peršin in Franc Peterca iz Ljubljane. Ivan Pečnik je obenem ustanovni član društva. Izmed teh so darovali za gasilno društvo v Stožicah, Andrej Zorman 100 Din, g. Fr. Peterca iz Ljubljane pa 1000 Din. Kmečka delavska zveza se jim je zahvalila za njih požrtvovalno delo in vztrajnost. Na ostanki jadrnice so našli v bližini otoka Vis tri mrtve mornarje, ki so umrli od gladu. Ugotovili so, da so nesrečni mornarji iz nedavno potopljene ladje »San Rooco«. Mrliče so prepeljali v Benetke. Brezobziren šofer. Pred unionsko pivovarno je stal posestnik Ivan Zajc iz Šmartnega ob Savi s vpreženim konjem. Kor je konj plašljiv in je od nasprotne strani drvel tovorni avtomobil, je posestnik dajal znamenje, da se naj avto ustavi. Toda šofer se za to še zmenil ni. Konj se je splašil, podrl posestnika na tla in voz je drdral čez njega. Posestnik je bil znatno poškodovan po obrazu. Nesreča z granato. Podporočnik Mestanovič je našel na malem Kali-megdanu majhno granato in jo v družbi svojih tovarišev častnikov razkazoval, češ, da je že tolikanj zastarela, da ne fukcijonira več. Vrgel jo je na tla in granata je v trenutku eksplodirala, 6 častnikov je bilo težko ranjenih, Mestauoviča je pa odtrgalo nogo. Ko je videl nesrečo, se je ustrelil in bil na mestu mrtev. V trgovino s čevlji v Belgradu je nekdo ponoči vdrl in se precej dobro založil. Vzel je nekaj čez 3000 Din gotovine in 20 parov čevljev. V svet je šla, češ, da si poišče službe komaj 14 letna Vera Strniša s Sela št. 31. Dekle je dobro razvito, čedno in izredno živahno. Bati se je, da je zašla v roke izvodnikov, ki naša dekleta oddajajo v javne hiše v južnih predelih naše država V trafiko Stanka Cvikla v Dobrni so vdrli neznani spretneži in odnesli raznega blaga in tobačnih izdelkov za 6467 Din. Stroj za rezanje papirja v Bonačevi tovarni na Količevem je odrezal delavki Mariji Klopčič, stari 19 let levo roko. Nezavestno so dvignili od stroja in jo zasilno obvezali delavci. Prepeljana je bila v bolnico. V Savi blizu Podgračavega so našli moškega utopljenca, V vodi je bil že kakih 14 dni. Star je bil približno 40 let. Vse kaže, da se je vtopil iz obupa. Identitete niso mogli dognati. Nepreviden voznik. Hlapec K. pri trgovcu Mucu je na Krekovem trgu podrl mlado žensko in peljal čez njo. Poškodba slučajno ni bila velika. Hlapec bi se bil moral zagovarjati pred policijo, pa je pobegnil in prej še ukradel gospodarja. Spretno se je nekdo vtihotapil v Gorjančevo stanovanje na Vidovdanski cesti šf. 1 in odnesel uro budilko ter leseno dozo. Družina je sicer neznanca opazila, mislila pa je, da je domači sin. Šele pozneje se je izkazalo, da je bil v sobi tat. Tiskovni sklad »Delavske Politike«. III. izkaz. E. Podkrajšek Din 2, Molk Ivan 1, Bregar 1.25. Končar Janez 0.75, Suhadolnik 2, Cvetko 2, Hribovšek 1, Verbič Franc 1.25, Hudobivnik 1, Sever Franc 0.50, Kopitar Andrej 2, N. N. 0.75, skupaj Din 15. — Posnemajte in prispevajte. Hvala vsem prijateljem »Delavske Politike«. Stran 4. „D E L A V S K A PO L1 T I K A“. Stev. 44. Spori. Trbovlje. Prvenstveno tekmovanje v Španiji. Po vojni je postala Španija za mnoge zunanje, predvsem profesijonalne nogom. klube, pravi eldorado in to predvsem radi visoke valute španskega denarja. Leto za letom odhajajo v Španijo na gostovanje najboljši avstrijski, nemški, madjar.ski in pa čelio-slovaški kluibi, ki imajo v svojih vrstah predvsem profesijonalce ali, kakor jih na kratko nazivljejo, profi-je. Vsled tega ni nikako čudo, če se je nivo nogometnega športa v Španiji po vojni zelo dvignil tako, da se danda-^nes prišteva Španijo v vrsto onih držav, ki vodijo v tej športni panogi. Prošli mesec so se odigrale v Kataloniji, španski provinciji, najzanimi-vejše, pa tudi zelo ostre prvenstvene tekme. Kakor znano, je v Kataloniji nogomet dd vseh ostalih španskih provinc, najbolj razvit, torej približno isto, kar je bila pri nas pred časom Hrvaška s Zagrebom na čelu. Najbolj interesantne so bile tekme Espagnal: F. C. Barcelona 1:0, Union Sans: Sa-badell 0 :1, Europa : Far ras a 2 :1, Mar-tinenc: Grazia 2:9. V prvenstvu vodi Grazia s 7 točkami od štirih tekem pred Espagnolom s šestimi točkami. Sledi Sabadell, Europa, Barcelona in Sans. Nogometna pokalna tekmovanja, ki se prirejajo pri nas, ne najdejo pravega odziva pri športni publiki. V go-totvih slučajih je to razumljivo, toda v mnogih drugih neopravičljivo. V Angliji, kjer so tekmovanja te vrste postala že tradicijonelna, prisostvuje pokalnim nogom. tekmam ogromno število publike, pri poedinih tekmah preko 70.000 ljudi, in to predvsem iz dveh vzrokov: Prvič je dana možnost pri pokalnih tekmovanjih, da nastopi klub iz prvega razreda proti klubu drugo- in celo tretjega razreda, kjer se večkrat pripeti, da višje placi-ran klub doživi neljub poraz. Drugi vzrok velikega zanimanja je predvsem ta, ker se Angleži zavedajo velikega pomena športa odnosno telesne vzgoje. Želeti bi bilo, da hi se zanimanje za slična tekmovanja tudi pri nas dvignilo, a čimer bi so naj financijelno opomoglo klube in športne forume. Izjava. Podpisani tem potoni preklicujem moj podpis na separatistični, razdiraški levičarski listi za občinske volitve v Trboveljsko občino, ker sem bil napačno poučen, da je to združena delavska lista. — Vrbnik Alojz, rudar, Trbovlje. Tržič. Pri nas izhaja cerkveni list, izdaja ga župni urad. Do tu je hvala bogu vse prav lepo. Mi ibi se sploh ne pečali s tem listom, posebno ker včasih prinese le kakšne dobre zgodovinske podatke, ki so posebno za tržičane koristni in poučni. Vendar je pa v zadnji številki nekdo nekaj napisal, kar ne moremo zamolčati. Pisca tega članka je najbrže osupnilo, ker so socijalisti dobili v Tržiču polovico glasov pri volitvah v Del. zbornico. Tako je v svoji sveti jezi izbruhnilo iz njega brezmejno sovraštvo do vsega, kar diši po socijalizmu. Tužna nam manjka, — ko bi gospod, ki je napisal omenjeni članek naperjen proti socijalistom, navedel podatke resnične, ne pa tiste, katere se nosi v župnišče, s pretvezo, da se oblasti svojega sodelavca, tedaj bi rekli: prav. Sedaj k stvari. Pisec piše: Sram naj bo socijaliste zmage, ki so jo dosegli pri volitvah in sram naj jih bo prizorov, ki so se doigrali. Kakšni prizori? Mi pa pravimo, da je sram nas, ker so pristaši Slov. Ljudjske stranke denuneirali svoje sodelavce, češ, nekaj bo že škodovalo. Morda bode tudi kdo za pokoro zletel na cesto, če tudi ima bolno ženo in kup otrok. Toda božja postava pravi: »Ljubi svo- jega bližnjega kakor samega sebe« —. Zakaj se ne napiše da se je grozilo, da se bo otroke tistih delavk, ki imajo svojega otroka v tukajšnjem otroškem zavetišču, vrglo iz zavetišča, če ne bodo glasovale za klerikalno listo. — Toda saj bi morala biti velika krščanska ljubezen do bližnjega — otrok. Pravijo tudi: delavke, fant vas bo poročil samo za tri leta, če bodo zmagali socijalisti. Do sedaj nismo vedeli, da ho delavska zbornica posredovala tudi pri porokah, v Statistiki sicer tega nima, ker pa se je toliko pisalo o iz- 1 Te dni izide Socialno politične knj;žnice II. zvezek KARLMARKS MONOGRAFIJA. Spisal: M. BEER. 105 Strani 116. — Cena Din 20’—. Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksandrova c 5. Kdor želi kupiti prvovrsten in poceni PREMOG In sploh kurivo naj ga naroči pri ..PRODUKCIJI" osrednji zadrugi *a nakup In prodajo r. 25. 5G o. VI. i! L]UBL3HHI. Tržaška cesta kblmiija „5tai in Dem". premembi statuta, bodo morda klerikalci nekaj podobnega predlagali. Pomni, ti uboga para, kadar te bodo nesli štirje možje k počitku, ne bodo ti peli zvonovi, ne bo se vila procesija črno oblečenih tovarišev za teboj — tako so rekli. O Bog, bodi milo-stiv našim dušam, če bodo pogubljeni radi volitve v Del. zbornico! Sicer pa vsaj nekateri so biti tisti izvoljenci, ki so bili pohvaljeni, da hodijo v cerkev, res je, saj hodijo, še nikdo ni nikomur rekel, naj nikar ne hodi. Vsakemu je popolnoma svobodno dano, hodi naj in moli ter prosi za tiste v goreči molitvi, ki pravijo, da so bili blaženi časi tisti, ko so delavci delali 14—16 ur na dan. Moli naj dalje -za tiste, ki imajo še danes zakrknjena srca, da bi se jim saj toliko omečilo za sočustvovanje delavcev, da bi dobili malo večji košček kruha. Jubilej s. Snoja. Mislil sem, da se bo kdo oglasil in porčal o 25 letnici dela v predilnici, ki jo je slavil 22. jan. t. 1. s. Snoj v krogu svojih tovarišev. Kdo ne pozna s. Snoja? Kjer je kaj dela, tam je s. Snoj. V občinskem odboru,, pri gasilcih, v organizaciji, pri konzumu in pri sosedu, ki išče njegove pomoči. »Privatni nameščenec« poroča v posebnem dopisu o slavlju sodr. Snoja. Konstatira, da so jubilantu tovariši izročili v znak zahvale za njegovo kulantno postopanje lepo spominsko knjigo, podružnica pa mu kliče: »Tovariš Henrik, brez strahu pojdi po tej poti v bodočnost; kajti kdor tako dela kot Ti, nima črnih dni.« — Prav razveselil me je dopis v glasilu zasebnih nameščencev, kajti redkokedaj se čujejo taki glasovi v svojem tovarišu, dokler je namreč živ. Mrtvemu se poje slava, se ga časti. Da so s. Snoja za sedaj tovariši počastili, služi tudi tem v čast, S. Snoju pa še mnogo let. Šoštanj. Bolniško zavarovanje. V tukaj-njom mestu se mnogo govori in debatira o bolniškem zavarovanju zlasti v obrtniških krogih, kateri bi se radi otresli svojih takozvanih »bremen«. Tarnajo vsi vprek, kako veliko morajo plačati za bol. zav. svojih uslužbencev in vajencev. Tu prednjači zlasti neki mojster. Hud je na članice in svojce, katere prejemajo porodniško podporo in sicer v »gorostasni« višini do 10.01)0 Din Napotil so mu celo zobje in plombiranje in take in enake stvari. Štedil bi rad, gospod! Poglejmo kako daleč je on »strokovnjak«. Porodnina članice znaša v 17. razredu skupno okoli 4500 Din, svojce pa 1000 Din. Kje ste potem vzeli 10.000 Din? Kot vrli narodnjaki zahtevajo naši obrtniki čvrstega zaroda in naroda, zdravega naroda, a hočejo nežnemu detetu vzeti še tisto malo, kar dobi po prispevanju delavcev samih v zavarovalni zavod, hočete da dete njegovo občuti, ko komaj pride na svet vso težo življenja, ker radi materine revščine nima potrebne hrane in mora dobiti kal bolezni. Mogoče mislite, da delavstvo ni narod?! Pomnite, da je bolje bolezen preprečiti, kakor zdraviti, in v tem je šted-nje. Priporočam vam, da se udeležite predavanja o bolniškem zavarovanju, katero bo v petek 26. fa-br. ob 4. uri popoldne v hotelu »Jugoslavija«, tam baste mnogo slišali marsikaj koristnega, ki vam bo lahko še služilo pri vaših sestankih in debatah. Kadi nezakonskih mater samo toliko: »če bi takega ne bilo, bi take ne bilo,« da se ne izrazim v besedah, katere ste govorili gospodje obrtniki med seboj. Raja. Predavanje o francoski revoluciji, ki se je vršilo 30. jan., je bilo zadovoljivo obiskano (43 poslušalcev), vendar je treba, da se takih predavanj udeleži naše delavstvo v večjem številu, ker le v izobrazbi je naš napredek. Predaval je s. Koren iz Celja v poljudnem tonu, tako da ga je vsakdo lahko razumel ter so bili vsi zadovoljni. širite »Del Politiko«! ŠrtE Del. Politiko! Knjiga Knafiičev „SOC!ATJZEM“ se ! kupi. Ponudbe na upravo lista ______________________85 Za Hrastnik in okolic« iščemo ru/.našalea za Delavsko Politiko. - Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70 Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalee oz. kolporterja. Oglasili se je pismeno na upravo ..Delavske Politike" v Ljubljani. 2.3 m~ PRODUKCIJA! "V3 iCfcgpujie le ^Produkcija" hremo ,,Produkcija" Biast ^Produkcija" plenilo ,,Produkcija" čistilo (PfOdlllllOl) Lastni izdelki ,,Produkcije“ osredn e nakupovalne, proizvajalne in prodajalne zadruge v Ljubljani a _______________________________ 4 gj ^ masmsamam m; -‘mm*-.- 'srem »ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm 8 m m m m m m m m n H m m m m Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni tanki v Ljubljani Bitadfsia cesta S. Glavni dobitek Din 1*900.000. . Vsaka droga srečka zadene! Cena: cola srečka Din Str , polovica srečke Din 40* , četrtina srečke Din 20—. Naročilo potom dopisnice zadošča. Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani, l isk J. Blasnlka nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.