PRIMORSKI DNEVNIK
____________glasilo	osvobodilne
Leto Vi • Štev 100 ‘šOON Po5tn*na plačana v gotovini ^_______ ‘	Spedizione	In	abbon.	post.	T.	gr.
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, četrtek 7. septembra 1950
Cena 15 lir
Naše ljudstvo je znova potrdilo odločno voljo
tabošf
H0V Q|k|fm	S?	se	zav?dni. tržaški demokrati včeraj, ob dvajseti obletnici junaške smrti štirih mučenikov, poklonili
n.«Li- P .cu pri Sv< Ani nl’ihovemu spominu in spominu talcev, ki so padli med narodnoosvobodilno borbo - V
| i i. *	   r”	~'•   |iiiwtciiiu opuiiiniu m »puiiiuiM loiuev, m ju padli
e |o pa bomo v Bazovici znova prisegli, da ostanemo zvesti izročilu vseh
leti so prvo-
tistih, ki so padli za pravično stvar
Yalenčidin Ma-
*>hkiS!u p streli fašistični svn-1 ,°V’ zato ker so lfu*
k dSt?r0’ s.voj narodl
nasilju Pr°ti fašističnemu
dvajseto, obletnico W; ?° v znamenju še nam 0^ !?orbe Proti vsem, ki ie"e te JO naše Pribor-^&K** katMe 30 V
^ za bazoviški junaki »a tlsrJ1™! številni drugi ter 0!vobodiL ^?rCev v narodno-^vca ti ' Spomin na Marusui ša. Valenčiča in vLje med na-im
?ove	in k°t simbol nje-
leta borK Za sv°bodo. Vsa til sry,„ e -’e naše ljudstvo vo-fonSa*® *n zgled bazoviških
'n sedaj.
So znova uveljav-
ljajo sodbe istega fašističnega posebnega sodišča, ki je obsodilo na smrt Bidovca in tovariše ter za njimi številne druge borce, ko izpuščajo na svobodo vojne in fašistične zločince, ki so prizadejali toliko gorja, ter znova zapirajo tiste, ki so se borili proti tem fašističnim zločinom, je naše ljudstvo bolj ko kdaj koli odločeno, da v svoji borbi zoper vse te mračne sile ne, popusti, dokler jih ne to z novim odločilnim udarcem do kraja strlo.
In v tem duhu se je včeraj številna množica poklonila na grobu na pokopališču pri Sv. Ani spominu štirim junakom ter bo v nedeljo pohitela v Bazovico, na kraj, kjer je kri mladih junakov oškropila kra-ško zemljo, da znova potrdi svojo odločno volio, iti dosled-
žalitev spomina poviških Junakov
Nre' P°'C'-a ’e sarnovo,ino branila slovenske zastave - ZVU naj l>itniv^n'n,C'-Vi*nimorqanom 'rda nalog, da za vselej prenehajo z uvajalno življenje duha zločinskega fašizma in diskriminacijskih načel
Id i«  	.	v
poučen, nakar je dejal, da je
^•fconi6 P°re0lo med našim ^'Ično razburjenje zaradi Jone or«,	Predsednika
vn p°lutam, da se za “Ifeih ° efnice smrti ba ,?e*iti Ji4nakov ne smej0 raz
v tonsk!°V^ke zastave in
.	zastave	s peter nkri.
&*"> nrprf odredbe' ki j° Z e r'CATZ-dsedstvn cone PRE-
ifeoS N SPREMENILO ffi-fci rti JI' ^brne ovi-
J»zAoBEaSan->E OMENJF,-‘ ti Ar?- *e STnn morali ,\tbcn?*vet‘ drugo izzivanje '•»Do i . P°skus strahovanja Vj ljudstva.
710 samo obletnico Ne"513.aL zločina v Bazo vic j r0j; n(i ^ so Postali naši " pai	Marušič, M io:
IhakfJr' fe mše ljudstvo iNo	obletnice raz-
Sirn; ,S‘c"?^.fce zastave z No te kt' Me<Hem ko so »?!e"o i,;*0ftai;c Ponekod ne-nl^teri *	• Pa jih druand
jitsrti Prenapeti policijski
Takn3” m°vli mirno gle-• > 13 ,. e ie zgod lo, da je V “f' Pi-„ , Prišli v Bazov:c< o k« ’ufci ^ ime'o na Obeieno zastavo
n! Sr>(imrQent in Ž° Pozval, «5j Se <, . z<Mtouo. Opraviče-
ii>31; 4e’aja- ie to u' az inSp k £**“ Z« Z T tudi- dl jo *r*"
Sil doiJi ° razobešanjc za , , Zvnje na podlagi ku dn; j°. je treba vložiti J hjj» in n kateri mora
JS in ,iV.V^ no‘ knkš- za-rQt'n , , katerih urah jih. na-
■ran’e fr.?.	Vse pr-te-
Pdratfrih urnh jih na
£>ie tl °?’nV' Vse pr-te i! 0I°. kn ?■' Pre"1nv.'> ni nič ;a? tl policij»’-i agent
nii. *name ,ov<lriitca zastavo e> 5e noče imeti sif-
N ^ik t^,f)0r Za Proslavo ba-
o ’I0Jin02rt^iVede’ z7. *9 «•
'N
*( nf nrlr,. .0,;!e!' je ta’'o!
nil° cIu(!npaVlf!. SP 7,0 »■ v"Jj‘
PovJu-, rvhcije. Na mest.
A iv... ^ka civilne policije
„	‘	»"	u	Trstu jr
s ’ pendn??er Prijazno srre-n, '"aar i-	.	.....
00710
p*^d^a\Je-'z1avil> ^ stvar Jc #	področje.
V u”!jst„	telefoniral	na
l5 "e b?,P0! c<j* na Op'm~h
N<Or Jf^kaišnii cilji in-
«1?61
V« _ je iziavil
...	-	2e	on
u-1aU!7- d n nima •li« nja -5p, PrePreicvf raz
N “n na ...............
i. efnnouannb tir °dsotnost;  _...
ni* "a 0°*fLh }nik“ P*1
nilr j" delegacPo l-Ntor R,lf \-n"mestnik VW nt mu ir dr-
Vn »PO’eo/1 «It TZro'° j” na-
?•*« morn o 7 <X,a' dpJ'al
L*n Prosi; 'tvor-- informirajo poj"! "“j delegacija veji dati lx Premer pa jr fci ^ moo; . . odgovor ka-V ?a naše"liw!7 do neljube-% .^nalnen lV°,Jaljivega
lo , 7*janii S" dogodka, je že Zgorim 7 b> 3e j0 nP S7T)e-
bu0ued„, a f7fl »tvor čudi. J? naLf1 i‘ tudi sam P. ^ ni v, .,^l71ab zastane na 7771 gr, noto t "je k<
hoticifei ie prišl°' ko
m Jski organ vnne-
h Pe°°vern najrmni motilo.
h l7"ačeniP i , r07"a "apai ie ° «Poj0 Jf. kakeoa odloka. kin*k li besakt	or0an	pri	ne-
to r^str, n Gmotno odredbo •VNa-.o ?n ®’ dfI se "amreč j*6be«n,°; icPtembra ne 1« Ue- GnN1 omenjene txw ’e je ??d rtutili je dejal, L, jnJiiki inšpektor lile n* *e niSo°lledbe’ ker dru-t4°dbora , 1>reieM. Predstav-fetj tomlavo bazovi-N- r "°i)o n?i°u-daril. da ima
N žo 0,f«lcm . ie u r0‘ *fci "a j;rn. P" je o vsem
Hjon>ik, «*at ..Primor-
' frrarnf,j sPod inšpektor
' da ni o tem
stvar likvidirana v. tem smislu, da SE SMEJO ZASTAVE BREZ VSAKE OVIRE OBESITI, ako ne gre za javna poslopja.
Vendar za nas stvar ne more biti tako enostavno opravljena. Zadnjič je šef kabineta na predsedstvu cone Lo Verro dejal, da so izdali odlok o prepovedi razobešanja zastav vzaradi javnega reda«. Tedaj sq mu predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev povedali, da obešanje naših slavnih zastav za spominsko proslavo bazoviških žrtev nikoli ni motilo ujavnega reda«, pač pa bi ravno tak krivičen odlok lahko pomenil nevarnost za «javni red», ker pomeni, izzivanje in žalitev našega ljudstva v njegovih naj-svetejših čustvih.
Najbrž zaradi «javnega reda» pa ti pride zopet nek policijski inšpektor v Bazovici, ki s svojimi samovoljnimi ukazi žali naše ljudstvo, ko mu hoče na tak dan, kot je dvajseta obletnica smrti bazoviških žrtev fašizma, prepovedati razobešanje zastav z žalnim znakom in to na zasebnih hišah. Jasno je, da je tako ravnanje policijskega organa tudi izzivanje naših ljudi, in obenem še zastraševanje, češ marsikdo v bodoče rajši ne bo obesil zastave, kot bi hotel imeti sitnosti s policijo. NOBENEGA OPRAVIČILA ni za tako ravnanje, kajti niti dejstvo, da policijski organi na Opčinah in Bazovici še niso obveščeni o naknadnem odloku glede razobešanja zastav na proslavi bazoviških žrtev, ne more opravičiti samovoljnega ravnanja. Ni nam znano, zakaj policija na Opčinah in v Bazovici še ni uradno obveščena o spremembi prvotne Palutanove odredbe; mislimo pa, da bi lahko že bila obveščena. Predvsem pa mislimo, da bi morali policijski organi, biti poučeni tudi o tem, kaj piie ePrimorski dnevnik«, in zlasti bi moral biti inšpektor v Bazovici poučen o tem, kaj piše naš list v zvezi s proslavo 10. septembra. Da slovenskega jezika ne razume, ni nikak izgovor niti zanj in niti ne za koga drugega, ki je višji od njega.
Končno immeni zopet zlona-merno samovoljo vmešavati u-radni akt o dovoljenju nedeljske proslave — in torej razobešanje zastav za proslavo — z včerajšnjim razobešanjem zastav, kar pada izven okvira v uradnem aktu označene proslave. Ob dvajsetletnici smrti Bidovca in tovarišev so naši ljudje razobesili zastave na svojih hišah, oziroma z oken svojih stanovanj, ker je to njih PRAVICA ne glede na kakršna koli mišljenja» posameznih policijskih inšpektorjev, ki mislijo, da smejo naše ljudstvo žaliti in zastraševati in tudi ne glede vn kakršna koli uradna dovoljenja, ker se dobro zavedajo. da za to NISO POTREBNA NIKAKSNA DOVOLJENJA.
Zastopniki demokratičnih množičnih organizacij so te v svojem pismu generalu Eddle-manu, generalnemu ravnatelju za civilne zadeve ZVU, pred dnevi poudarili svoje mnenje, da je dolžnost ZVU kot zaupni-škega organa OZN, da izda svojim podre}emin civilnim organom nalog, da enkrat za vselej prenehajo z uvajanjem v jaimo življenje duha zločinskega fašizma in diskriminacijskih načel. ZVU naj tudi poskrbi, da njeni podrejeni organi ne bodo proti njeni polji nastopali na način ki pomeni tudi ŽALITEV SPOMINA NAŠIH ŽRTEV FAŠIZMA.
no po isti antifašistični, demokratični poti, ki so jo začrtali bazoviški junaki.
Včerajšnje komemoracije na pokopališču pn Sv. Ani se je udeležila velika množica. Pred grobopi padlih junakov je včeraj opravil cerkveni obred žup ni-k Škabar, zbor «Skamiperle» Pa je zapel žalostinko. Sledil je govor tov. dr. Angela Kukanje, za njim Pa je v italijanščini govorila tov. Alma Re-schitz. Predstavniki raznih organizacij med katerimi so bili tudi venci KP STO, OF STO SHPZ, masovnih organizacij in drugih. Na koncu je zbor zopet zapel žalostinko in vsi so nato odšli še na grobove talcev, ki so v narodnoosvobodilni borb; padli kot žrtve naci-fašizma. Tudi tu so položili vence in po cerkvenem obredu sq vsi navzoči p-očastili spomin padlih z enominutnim molkom ter se nato polagoma razšli, da se znova snidejo v nedeljo v Bazovici, kjer bodo ponovili zaprisego, da ostanemo zvesti izročilu Gortana, bazoviških junakov, Tomažiču in tisočem in tisočem drugih, ki so dali življenje zato, da se fašizem več ne povrne >n zato, da bj naše ljudstvo svobodno zaživelo.
Tov. Kukanja je v svojem govoru dejal:
Govor tov. Kukanje
Časovna razdalja, ki nas loči cd tragičnih strelov na bazoviški planoti Uta 1930, je snovnost Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča sprejela vase in jo spojila z domačo prstjo, njih duhovno lice, pomembnosti njihovega trpko-vedrega žtrvova-nja pa sta se tako nenehno širili in razširili, da so danes ne samo za njihove sovrstnike, za njihove sorojake širom vse domovine, koder se slovenska govorica sliši, ampak tudi za vse svobodoljubne, patriotičnost pravilno pojmujoče, progresivne demokrate brez razlike narodnosti, vir vzpodbudne delavnosti in simbol predanosti lastnim načelom do smrti in simbol ljubezni do svojega ljudstva.
Množice, ki na današnji dan romajo na kraj, kjer počivajo telesni ostanki Bidovca in tovarišev, množice, ki se poklonijo njihovim manom na bazoviškem strelišču, in vsi oni, ki se z mislijo zaustavijo ob žrtvi teh mladincev, potrjujejo pravilnost poti in pravičnost dejanj in borb štirih v življenju in smrti nerazdružnih junakov.
Ti mladinci so v hudih in mrkih časih, ko se je zdelo, da je brezupno upirati se fašističnemu nasilju, kateremu je bilo izpostavljeno italijansko napredno ljudstvo in še posebej ves slovenski narod pod Italijo, dvignili v mladostnem zanosu
visoko glavo in revolucionarno zadajali udar za udarom od njihove drznosti zaprepaščenemu sovragu.
Motili pa bi se hudo in krivični bi bili žrtvam in samim sebi, ako bi njihovo delo in dejanja pripisali in omejevali zgolj na mladeniško razvnetost, kateri bi ne bila skladno in e-nakovredno primešana globoka miselna preudarnost in življenjska zrelost.
Ko so Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ter drugi takratni tovariši spričo fizičnega in duhovnega fašističnega terorja, ob skoro vsesplošnem preplahu tlačenih in skoraj že tudi v trpko usodo udanih tržaških in primorskih Slovencev ter Hrvatov zavestno nastopili pot, ki je današnje slavljence dovedla pred puškine cevi 58. fašistične legije na Krasu, so istočasno prvi odprli vrata V svetlo narodnostno in socialno svobodo, vrata, skozi katera so deset let pozneje v narodnoosvobodilni borbi na naših tleh ljudske množice slovenske in italijanske narodnosti s pesmijo na ustih, z usmevem m licu in orožjem v trdi pesti, zmagovite udrle in si na ta način ustvarile pogoje za boljšo bodočnost in bratsko sožitje tu živečih narodnosti.
Taka je zgodovinska važnost Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jo oni ne bahato, marveč rahlo zaslutili in miselno nujno doumeli. Niso to
bili mrki, fanatični zarotniki. Bili so gore in Kras, cvetice in sonce, pomlad in lepoto ljubeči in uživajoči fantje. pa so vedeli obenem, da gora ni gora, Kras ni Kras, da je pomlad brez sonca in lepota lažniva, a-ko vse ta ni v svobodo postavljeno, ako vse ni dojeto in doživeto v. globoko občuteni ljubezni do lastnega ljudstva.
Ob takem razmišljenju nam raste njihov lik v. višino in globino. In del one ljubezni, ki so jo občutili in gojili do svojega naroda in svobodoljubnih, naj ti pokažejo do njih. Del one zvestobe pravičnosti in narodu, ki so ji izkazali naši slavljenci, naj narod in pravica izkažeta njim.
Vsi oni, ki nočejo, da bi se povrnili hudi časi fašizma, naj se zgledujejo ob njihovem življenju in delu. Tako bomo naj-verneje izpolnjevali odporoko, ki so jo nam zapustili.
Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič! Dokler bodo domovinska ljubezen, six>bodoljub-nost in bratstvo med narodi imeli svoj jasen in glasen zvok in pomen med ljudmi, do tedaj bo vaš spomin čaščen in 6. september slehernega leta spominski dan vseh patriotov, za svobodo in bratstvo vnetih našega mesta, našega ozemlja in še dalje na sever in jug, na vzhod in zapad.
Zato tudi danes ob dvajseti obletnici vaše junaške smrti polagamo v dokaz našega bratstva in svobodoljubja na vaš grob na domači zemlji, ki krije vaše zemske ostanke, cvetice in vence; z mislijo in čustvom pa obujamo in obnavljamo vaše življenje in delovanje, pom-neč, da ste mladi umrli, zato da večno živite.
Slava vam!
Govor tov. Reschits
V italijanščini je nato govorila tov. Alma Reschitz:
Zbrali smo se tu, da proslavimo dvajseto obletnico muče-ništva štirih junakov, ki so
padli za svobodo in napredek; Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, štirih junakov, katerih imena bodo za vedno ostala v. zgodovini borbe našega ljudstva.
Ob dvajseti obletnici njihove smrti je isto ljudstvo, za katerega so ti junaki padli, ponovno v borbi za obrambo demokratičnih pravic, ki si jih je priborilo z vzgledom njihove žrtve.
Tovariši in tovarišice, v tem trenutku, ko iste temne sile, ki so v preteklosti zatirale naše ljudstvo in usmrtile tovariše, katerih se danes spominjamo, zato ker so si upali boriti se za najosnovnejše narodne in človeške pravice, po katerih hrepeni vsako ljudstvo, ko skušajo iste temne sile, ki jih je rehabilitiral in ojačil tuj imperializem ter oportunistična in likvidatorska politika, sprožiti nov val terorja in nasilstva nad našim demokratičnim prebivalstvom, je treba imeti bolj ko kdaj koli pred očmi žrtve teh predhodnikov borbe našega ljudstva za osvoboditev in braniti z dosledno borbo one pridobitve, za katere so ti junaki dali življenje, tako da njihove žrtve ne bodo zaman.
Slava junakom, ki so padli za svobodo!
M nedeljo	m Bazovici
počastitev spomina bazoviških junakov
a) PREDPOLDNE PRIBLIŽNO OB 10. URI na kraju ustrelitve bazoviških junakov je na sporedu:
1. petje — poje pevski zbor »Škamperle« in najbrž pevski zbor iz Bazovice;
2. cerkveni obred s tiho mašo;
3. govor v slovenščini (dr. Jože Dekleva);
4. govor v italijanščini (Bortolo Petronio);
5. polaganje vencev in pevska zbora aSkamperleii in najbrž »Bazovica) pojeta dve partizanski pesmi.
b) POPOLDNE PRIBLIŽNO OB 16. URI »Pod Orehi« je na sporedu:
1. godba na pihala, Prosv. društva »Straža« iz Plavij;
2. petje združenih pevskih zborov, ki bodo zapeli sledeče pesmi:
Partizanska, •
Naša vojska,
Mlada garda,
V nove zarje,
Hej brigade,
Le vkup uboga gmajna, Na juriš,
Bazoviška.
a) Marjan Kozina:
b) Marjan Kozina:
c) Ciril Pregel: č) Venturini Franc:
d) Matej Bor:
e) Marjan Kozina:
I) Karel Pahor: g) Venturini Franc: govor v slovenščini (Branko Babič); recitacija igralcev »SNG«;
govor v italijanščini (Eugenio Laurenti);
petje združenih pevskih zborov. Pojejo nekatere od
navedenih pesmi;
godba na pihala, Prosvetno društvo aStraža« iz Plavij.
PO ŠESTIH DNEH VPISOVANJA
KAD 4 MILIJARDE DIN
vpisanih za ljudsko posojilo v FLRJ
V Sloveniji je vpisano 300,895.000 dinarjev
BEOGRAD, 6. — Zvezna vpis na komisija za vpisovanje drugega ljudskega posojila javlja, da je bilo do 12. ure danes, po šestih d!neh vpisovanja vpisanih v vsej državi skupno
4.017.441.000 dinarjev ljudskega posojila.
Razpisana vsota drugega ljud skega posojila je torej že v šestem dnevu vpisovanje presežena za 1,017.441.000 dinarjev.
V posameznih ljudskih republikah je bilo dosedaj skupno vpisanih: LR Srbija 1 milijardo 284.855.000 din, LR Hrvatska
831.700.000 din, LR .Slovenija
300.895.000 din. LR Bosna i" Hercegovina 452.130.000 din, LR Makedonija 230.201.000 din, LR Crna gora 64.834.000 din.
V enotah Jugoslovanske ar-
made in Ljudske milice je bilo skupno vpisanih 834.286.000 din.
Člani jugoslovanskih predstavništev v tujini so dosedaj skufinp vpisali 4,440.000 dinarjev.
Francoski pisatelji
v Ljubljani
BEOGRAD, 6. — V Ljubljano je prispela skupina francoskih naprednih pisateljev, ki se hočejo na mestu prepričati o jugoslovanski stvarnosti. Med gosti je tudi sl.avna pisateljicaTJ-dith Thomas.
Nov sovjetski veto v 1IS
Pri glasovanju o ameriški resoluciji glede Koreje ter o sovjetski resoluciji se je Jugoslavija vzdržala - Glede sestrelitve sovjetskega letala izjavlja Jakob Malik, da morata to zadevo rešiti ameriška in sovjetska vlada sami, Warren Austin pa vztraja na tem, da mora o tem razpravljati edinole Varnostni svet
Ameriški delegat Austin pa rtni
LAKE SUCCESS. 6. — Sovjetski delegat v Varnostnem svetu Jakob Malik je danes poslal tajništvu OZN in predsedniku Varnostnega sveta prepis današnje sovjetske note vladi ZDA v zvezi s sestrelitvijo sovjetskega letala ob Koreji.
Začeteik papoid—Vike seje Varnostnega sveta se je zakasnil, ker so prej morali prevesti omenjeno sovjetsko noto. kj so jo prejeli le malo časa prej. Takoi °b otvoritvi je Malik zahteval, naj se prečita sovjetska protestna nota. Dejal je, da ne zahteva, nai bi se to vprašanje postavilo na dnevni red Varnostnega sveta, ker gre za zadevo, ki se tiče izključno ZDA in Sovjetske zveze.
je izjavil, da mora Varnosti svet odločiti kako in kaj s sovjetskim dokumentom, ter je pripomnil, da bo ameriška vlada »v danem trenutku« zahtevala od Varnostnega sveta, naj proučj to vprašanje. Malik je odvrnil, da so Austinove izjave razodetje metod ZDA, ki se za vsako svojo akcijo na Koreji krijejo za Združenimi narodi. Ponovil je. da se zadeva sestreljenega letala tiče izključno ameriške in sovjetske vlade, Gladwyn Jebb je kot predsednik izjavil, da ima Varnostni svet polno pravico proučiti ameriško in sovjetsko sporoči-lo ker sta bili	obe	noti
predloženi Varnostnemu svetu.
Holandska kolonialna politika doživela v Indoneziji nov neuspeh
Nova indonezijska vlada - Zaoslrilev odnosov med Indonezijo in Holandijo zaradi Nove Gvineje
JAKARTA, 6. — Po petnajstih dneh brezplodnih pogajanj z glavnimi strankami je danes zjutraj Mohamed Nadsir preložil predsedniku Sukarnu novo vlado, sestavljeno iz 18 članov. v kateri pa ni nobenega predstavnika indonezijske nacionalne stranke. Masiumi (mohamedanska stranka) ima 5 mest v vladi. Ostala si pa delijo male parlamentarne skupine in osebnosti, ki ne pripadajo nobeni stranki. Sultan Ha-menku Buvono, bivši minister za obrambo je postal podpredsednik vlade in minister za varnost ter hkrati predsednik vladnega sveta. Predsednik vlade Nadsir upa. da bo dobil v parlamentu večino, in sicer 132 glasov od 234, toda zaradi izključitve iz vlade indonezijske nacionalne stranke bo naletel na opozicijo pri levici.
Mohamed Jamin je odklonil ministrski resor za Novo Gvinejo, ki so mu ga ponujal; v nov; vladi. Zaradi tega je predsednik vlade Nadsir izbral drugega ministri brez portfelja, vendar pa mu ni predal posebnih navodil glede Nove Gvine-
je. Opazovalci sodijo, da pomeni ta sprememba znak, da politika nove vlade v vprašanju Nove Gvineje ne bo več tako energična, kakor bi to bila pod Jaminom, ki je levičar. Menijo pa, da je zelo neverjetno, da bi se Indonezija v splošnem odpovedala svojim zahtevam do zahodnega dela tega o-toka, ki je pod holandsko upravo. Predsednik Sukamo je javno izjavil, da je treba odpraviti kolonializem na vsem otočju, kljub holandski trditvi, da ljudstvo na Novi Gvineji ni ne kulturno ne etnično sorodno Indonezijcem. Tudi Avstralija, kj upravlja vzhodni del otoka, nasprotuje Sukarnovim zahtevam do zahodnih predelov.
Nedavni razglas nove indonezijske ustave in centralistične države, ki je napravil konec enemu obdobju borba indonezijskega naroda za neodvisnost, je napravil konec dosedanji zvezni obliki države. S tem ukrepom se je uspešno končal proces postopne ukinitve 16 zveznih državic, ki jih
(Nadaljevanje na 2, strani)
Sklenil je. da se to ameriška kakor sovjetska nota glede incidenta upes^. ,„,i med debato o ameriški resoluciji glede Koreje.
Prešli go nato na nadaljevanje razpravljanja 0 nrvi točki dnevnega reda,- «protest zaradi na/pada na korejsko republiko«. Kubanski delegat Al-varez je izjavil, da b0 glasoval za amerizlfo resolucijo. Kuo mintangovemu delegatu pa se je zdelo besedilo ameriške resolucije premedlo in je dejaj, da bi, morala vsebovati izrecno obsodbo protj Sovjetski zvezi in in njenim satelitom, «ker niso uporabili svojega vpliva, da se napravi konec vojne na «Ko-reji«. Tudi egiptski delegat se je izrekel za amerško resolucijo.
Ravno tako sta ekvadorski in britanski delegat izjavila, da bosta glasovala za ameriški resolucijo in proti sovjetski.
Nato je ekvadorski delegat orotestiraj proti Malikovim izjavam da je Ekvador satelit ZDA 'nakar je predsednik dal na glasovanje ameriško resolucijo ki poziva vse države, naj ne nudijo pojnočj severnokorejski vojski in nai se vzdržijo vsako akcije, ki bi lahko povzročila razširitev korejske vojne.
Za resolucijo je glasovalo 9 delegatov, proti pa je glasoval sovjetski delegat. Jugoslaviji! se je vzdržala. Malik je izjavil, da je njegov glas istoveten vetu. kar pomeni, da ameriška resolucija ne more biti sprejeta.
Glasovali so nato o sovjetski resoluciji, ki zahteva, naj se napravil konec vojaškim operacijam na Koreji ter naj se tuje čete umaknejo s Koreje. Zq resolucijo je glasoval sovjetski delegat vzdržala sta se jugoslovanski in egiptski delegat ostali pa so glasovali proti. Pri-hodnjg seja Varnostnega sveta bo jutri popoldne.
Pokrajinski tajnik
izključen iz KP Francije
PARIZ, 6. — Francoski tisk poroča, da so iz francoske KP izključili pokrajinskega tajnika za obmorske Alpe Pavla Marter.a, ne da bi za to navedli vzrok.
V pismu, poslanem glavnemu tajniku francoske KP Thorezu,
protestira Marten proti temu samovoljnemu ukrepu ter navaja med drugim, da se bo moral pač obrniti na posamezne člane partije. Marten grozi tudi, da bo objavil poročilo, ki ga je predložil komisiji CK, kjer r.avaja težkoče in pomanjkljivosti francoske KP. Menijo, da je prav to poročilo bilo krivo, da so ga nenadoma izključili iz partije.
Protestna nota SZ vladi ZDA zaradi sestreljenega letala
Poslanik ZDA Kirk odklonil noto - Acheson vztraja, da mora o incidentu razpravljati le OZN ■ Pritisk ZDA na Vel. Britanijo v zvezi s trgovanjem s SZ
VERONA, 6. —■ Granata je raztrgala 6 otrok. Otroci, ki so naš'i smrtonosno orodje na nekem Colju, so skušali granato razstaviti.
MOSKVA, 6. — Sovjetski minister za zunanje zadeve An-dt*ej Višinski ie danes izročil ameriškemu poslaniku v Moskvi admiralu Kirku Alanu protestno noto v zvezi s sestrelitvijo sovjetskega bombnika s strani ameriških lovcev.
Nota pravi, da se je incident pripetil 4. septembra ob 19.44 po korejskem času. Sovjetsko letalo ni nosilo ne bomb ne torpedov ter se je vežbalo med Port Arthurjem in otokom Da-jcngdaom, ki spada, pod Port Arthur in leži 140 km od korejske obale. Nota pravi, da je 11 ameriških lovcev napadlo sovjetsko letalo brez vzroka. Sovjetsko letalo je bilo zbito in je P—ilo v morje 8 km od otoka Dajongdao.
Dalje odklanja sovjetska vlada ameriško verzijo o incidentu ter pravi, da letalo sploh ni letelo nad konvojem, hiti se mu ni nameravalo približati, ker je bilo 10 km oddaljeno. Sovjetska vlada, pravi nota, opozarja vlado ZDA na resnost in posledice, ki bi jih lahko imelo to dejanje. Nota označuje kot zločin dejanje ameriških lovcev >n pravi, da je ameriška vlada odgovorna za ta zločin ameriških vojačkih oblasti, ki so kršile osnovna načela mednarodnega prava, ter zahteva resno preiskavo in kaznovanje krivcev tega napada. Poleg tega pa zahteva" še povračilo škode.
Ameriški poslanik admiral Kirk ni hotel sprejeti note in je izjavil, da so ameriške sile pod nadzorstvom OZN in da zaradi tega vprašanja ne more
reševati ameriška vlada, pač pa OZN. Višinski je vztrajal, da ti razlogi ne drže, ken da incident ni v nobeni zvezi z vojaškimi operacijami na Koreji.
Acheson je na tiskovni konferenci komentiral incident s sovjetskim letalom. Potem ko je izjavil, da mora o tej zadevi sklepati izključno le OZN, je če enkrat ponovil ameriško verzijo dogodkov. Acheson je še ožigosal Severno Korejo, češ da je obtožila OZN bombardi-ranje in ubijanja nezaščitenih civilistov. Državni tajnik je izjavil, »da skuša severnokorejski napadalec uporabiti vsa sredstva, da bi odvrnil pozornost cd zločina, katerega je zagrešil«.
Na konferenci je Acheson še izjavil, da upa, da pride do sporazuma o prepovedi izvoza strojev in opreme V Sovjetsko zvezo, med temi tudi iz Velike Britanije. Državni tajnik je poudaril, da se o tej zadevi že delj časa razpravlja.
Pogajanja med LR Kilajsks
DELHI, 6. — Danes so se začeli kitajsko-tibetanski razgovori o bodočnosti Tibeta. Tibe-tanska delegacija pravi, da po. gajan-ja uspešno potekajo, in upa, da bo tibetansko vprašanje mimo rešeno. Prvi sesta-nek se je omejij samo na obisk delegacije pri odpravniku poslov LR Kitajske. Ta je trajal eno uro. Prvi poslanik LR Ki
tajske v Indiji bo prispel jutri v Kalkuto, odkoder bo takoj odpotoval v Delhi kjer se bo udeležil razgovorov.
Kitajska je y preteklosti že večkrat zahtevala oblast nad Tibetom. Bila pa je prešibka, da bi uspela v tej nameri. Sedaj pa so se časi spremenili. Dobro obveščeni krogi So prepričani, da bo tibetanska delegacija obiskala Peking, potem ko b0 konec predhodnih razgovorov v Delhiju. Indijska vlada je baje ponudila delegaciji vse olajšave na potovanju v Peking. Načelnik tibetanske delegacije Čepon Sapaka, ki je 1948, leta obiskal ZDA, Anglijo in Kitajsko kot trgovinski predstavnik Tibeta, je izjavil, da je pooblaščen pogajati se za sklenitev pogodbe s Kitajsko.
Obsodba vohunov
v Beogradu
BEOGRAD, 6. Okrožno sodišče v Beogradu je izreklo sodbo v procesu proti trem romunskim agentom, ki so vršili vohunstvo in propagando med romunsko manjšino y Jugoslavi-ji. Glavni obtoženec Lupsič je bil obsojen na 10 let prisilnega dela, ostala dva obtoženca pa sta bila obsojena vsak na 7 let in 6 mesecev zapora.
KAIRO, 6. — Eglptslta policija Je aretirala 22 komunistov, ki so delili letake na onem področju Palestine, kjer so egiptSKe o-kupacljske sile.
Besen položaj ameiišliih I« ..lužnih" sil na Korep
Umik ameriških	sil	severno	od	Teegu,	kje - Na
bo/iscu so, „severm le 4 km od mesta - Vaegvan in Takudong izpraznjena
JUTRANJE POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE pravi med drugim: «Na južnem področju je sovražnik hotel zavreti napredovanje ljudske vojske s tem, da je skušal obiti severnokorejske enote in jih r.apasti za hrbtom. Ljudska vojska je ta poskus preprečila in obkolila oddelke sovražne pehote. Na tem področju so enote ljudske vojske stalno napredovale in prizadejale sovražniku, ki je besno napadal, velike izgube.
Večerno poročilo «severr.ih» pravi, da so oddelki ljudske vojske, ki napredujejo na področju Gunji, prizadejali sovražniku velike izgube. Na tem področju je bilo zajeto tudi veliko orožja. Tudi na vzhodni obali severnokorejske čete še napredujejo ter zadajajo sovražniku resne izgube.
Poročilo govori r.ato, da je ljudska vojska v zadnjih bojih južno od Pohanga zajela 500 ujetnikov, onesposobila za boj 6000 vojakov ter zaplenila veliko orožja. Dalje govori poročilo, da so oddelki ljudske vojske na tem področju zlomili sovražni odpor in prešli v napad.
MOSKOVSKI RADIO POROČA, da so »severne« čete razbile sovražno črto na področju
Pohanga in	da napredujejo	tj cestni	blok dobre 3 km južno
proti Nigiu (Heissu). «Severne	- -	-	-	južno
sile, ki se bore na področju Semiona, so dospele do predmestij Juškonga. Na osrednjem bojišču se «severne» edinice bore komaj 4 km od Taegu. Ogorčeni boji so pri Takudongu (Takudi) in	mestu Jedvanu
(Ikanu).
AGENCIJA	AFp da'e na-
slednji pregled fronte. Tri severnokorejske divizije so napadale V smeri Taegu na fronti, ki jo drži prva ameriška konjeniška divizija. Vaegvan in dva griča severnovzhodno od tega mesta, za katere so s vodile ogorčene borbe prejšnji teden, so morali zavezniki zapustiti. Opazili so dva severnokorejska bataljona na pohodu proti Taegu vzdolž ceste Vaegvan - Taegu. Oba oddelka sta danes začela streljati na to cesto približno 16 km severno-zahodno od Taegu. (Razdalja med Vaegvanom in Taegu je točno 25 km).
Severno od Taegu, kjer drži fronto prva konjeniška divizija se iP ta morala umakniti 0d 2 do 10 in pol km nazaj na boljše položaje. Tabudong so Američani zapustili včeraj Danes so Severnokorejci postayi.
od Tabudonga. Toda ameriškim tankom je uspelo spet osvoboditi cesto po ogorčenih bojih. Vendar pa so kasnej popoldne oddelki neke druge severnokorejske divizije, ki so prišli s hribov vzhodno od te ceste, postavil; nov cestni blok 12 km severno od Taegu. Polo-zaj na področju prve konjeniške divizije je še vedno zel zapleten zaradi številnih sovražnih infiltracij.
Neki dopisnik agencije AFP dQ 50 Po vseh znakih
vrHm/rerni>> Spet P™drIi
lž strateške ceste Uisong
ncnfi ‘ nai bi »severnim«
pelo prodretj še naprej od
njonga 15 km severno-zahod-no od Jongšona.
AGENCIJA UNITED PRESS Pa poroča, da so enote 24. ame riške divizije na tem področju vdrle 2 do 3 milje v zahodni bok prodora Severnokorejcev proti Kiongiu Fronta poteka 7 do 8 milj severno od Kiongiu-ja Zavezniškemu protinapadu proti severozahodu nudi sovražniku 'le šibek odpor. S področja druge ameriške divizije
pa poroča United Press; da tu j®	dan napadajo ameri-
ške sile ter da se sovražnik umika proti Naktongu. Tudi na južnem področju se sovrež. mk v glavnem umika. Cesta med Jongšonom in Sargjon-gom je očiščena, čeprav se ponoči sem pa tja pojavljajo par-tizani.
Danes je departman za državno obrambo sklical novinarje katerim so povedali, da je položaj na severnovzhr rinem področju korejske fronte resen, vendar ne obupen.
CA obfi. volilne otlgolene
ATENE, 6. — V merodajnih krogih sodijo, da bodi! občinske volitve, ki jih je Vemzelo-sova vlada določila za 8 oktobra, odgodili. Dejansko bi odredbo o razpisu teh volitev mora! podpisati kralj do jutri opolnoči Merodajni krogi so-dijo, da Vemzelos ne bo dobil vpcmp v parlamentu in da odredba o volitvah ne bo objavljena, dokler ne bo nova vlada lahko določila novega datuma volitev.
Bes tržaških kominformistov
zaradi uspehov jugoslovanske industrije
BEOGRAD, 6. — Jutrišnja »Borba« odgovarja r.a pisanje tržaškega kominformističnega lista «11 Lavoratore« o jugoslovanskih proizvodih, ki jih Jugoslavija razstavlja na tržaškem velesejmu in glede katerih je ta list zatrjeval, da niso izdelani y Jugoslaviji.
Mislimo, aa so tržaški komin-formistični aktivisti ostali razočarani, ko so videli nove jugoslovanske stroje r.a tržaškem velesejmu. Nedvomno niso samo ostali razočarani, pač pa so se tudi razjezili, ko so videli težke stroje, izdelane v Železniku, ter tovorne avtomobile in traktorje iz Maribora in Rakovice. Besni so, ker je Jugoslavija dosegla te uspehe kljub moskovskemu prokletstvu in kljub blebetanju o »megalomanskem jugoslovanskem petletnem načrtui).
Naj se le jezijo, zaključuje «Borba», mi bomo izpolnjevali vedno nove naloge in izdelovali še boljše in še bolj popolne stroje, ki jih bo možno videti še pogosteje v inozemstvu in ki bodo nosili znamko Litostroja, Železnika, Rakovice in «Rade Končar«.
Resnična slika »izboljšanja" gospodarskega položaja
HoUslia kolonialna politika
(Nadaljevanje s 1. strani)
Je vešče pripravila holandska okupacija. Istočasno odraža ta ukrep nastanek indonezijskih teženj po enotnosti kljub vztrajnemu prizadevanju ho. landskih kolonialnih krogov da z razdelitvijo Indonezije oslabijo notranji položaj nove države, da bi jo tako laže iz koriščali, da bi bila priprav nejša za razne načrte in za nje' no uničenje.
Indonezijska vlada v polni meri izkorišča težnje jndonezij skega naroda, da bi se osvobo. dil odvisnosti holandskih kolonizatorjev. Indonezijski vlada joči krogi, ki se vedno bolj naslanjajo na ZDA, so se takoj po haaškem sporazumu, oziro ma po nastanku združenih držav Indonezije, začelj vedno bolj oddaljevati od svojega partnerja, ki kljub haaškemu sporazumu skuša še naprej _ dviganjem uporov odtrgati od Indonezije posamezne državice (primer je upor Westerlinga, kasneje proglas «neodvisne» države Južnih Molukov itd.).
Odnosi med Indonezijo in Holandijo so se posebno zaostrili ob vprašanju Nove Gvineje, ki je v holandski posesti čeprav spada y indonezijsko otočje. Vlada Indonezije, katero podpirajo ZD^, zahteva, da se Nova Gvineja postavi pod suvereno oblast Indonezije.
Ustvaritev nove centralistične republike Indonezije pred stavlja na vsak način nov korak k njeni utrditvi, istočasno pa nov neuspeh holandske kolonialne politike v Indoneziji.
Ogromna škoda
zaradi tajfuna na Japonskem
TOKIO, e. — Računajo, da je tajfun, ki je v nedeljo zajel Japonsko, povzročil samo v Osaki 300 milijonov jenov (skoraj 300 milijonov dolarjev) škode. Veliko škodo so utrpela šolska poslopja, stanovanjske hiše. V sami Osaki so se potopile 4 ladje z več kakor 1500 tonami. Tudi industrija v Osa ki je utrpela veliko škodo. Tajfun je popolnoma uničil tovarn. 10 je pa tako poškodovanih, da bo moralo delo poči vati še dolgo časa. Tudi umetnine in razni spomeniki so bili zelo poškodovani. Samo Budovi kipi so ostali nepoškodovani.
Mnogo ranjenih
zaradi potresa v Italiji
RIM, 6. — Potresni sunki v Srednji Italiji, katere so zaznamovali ponoči od ponedeljka na torek in v torek podnevi, so zahtevali precej žrtev. Bili so trije mrtvi in več kakor 100 ranjenih.
O
RIO DE JANEIRO, 6. — Na postaji Pantojo (država San Paulo) se je iztiril vlak, na mno-ge vozove pa so padle žice visoke električne napetosti. Zaradi tega je bilo 30 mrtvih in 100 ranjenih.
Kolumb ni odkril Amerike trdi prof. Oawies
BIRMINGHAM, 6. — Britanski univerzitetni profesor dr. A. Dawies, docent za zemljepis na univerzi v Exeteru trdi, da Krištof Kolumb ni nikdar odkril Amerike in da odkrito laže, ko to trdi. Kolumb je baje zvedel o odkritju od nekega Portugalca Dualma, ki je prispel v Ameriko 5 let prej 1. 1487 z dovoljenjem portugalskega kralja. Kolumb je baje vse to vedel in napisal v ladijski dnevnik lažna poročila, (ja bi dal napačen vtis o potovanju. Cim je zapustil Kanarske otoke, je Kolumb začel ponarejati ladijski dnevnik. Ko je prispel v Zahodno Indijo, je v ladijskem dnevniku bilo razvidno, da je napravil 900 milj več, kakor je bilo v resnici potrebno. Ko je prispel v Kubo, ji je Kolumb določil 42 stopinj severne širine namesto 21. Študij zemljepisnih kart, ki jih je pustil Dualmo, pa dokazuje, da je dejansko res orj prispel prvi M Ameriko.
»Trieste riprende« je naslov raznih relamnih desk v Trstu, iz katerih naj bi bilo razvidno veliko izboljšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju. Kako je y resnici to »izboljšanje« nam bi vedeli povedati vsi tisti delavci, ki so prav v zadnjem času izgubili delo ter nimajo nikakega upanja, da bi si ],ahk0 našli drugo zaposlitev.
Po statistikah, ki so prikaza, ne v pavilijonu ERE na tržaškem velesejmu, -je razvidno, da se je število brezposelnih y zadnjih dveh letih zmanjšalo -zahvaljujoč se seveda Marshallovi pomoči. Čudež. Ali bi nam gospodje, ki vodij0 propagando v korist Marshallovi »pomoči«, povedali, kam so izginili vsi tisti delavci, ki so bili v zadnjih dveh letih odpuščeni z dela in ki prav gotovo niso bi. li drugje zaposleni? Naj nam ti gospodje povedo, kje so zaposleni vsi tisti delavci, ki so izgubili delo ob likvidaciji podjetja QMSA, ki so izgubili delo v naših manjših ladjedelnicah, da ne naštejemo vseh drugih večjih in manjših tvrdk in podjetij, ki so bila prisiljena prav zaradi te «pomcči» odpustiti z dela določeno število svojih uslužbencev?
Dosti se je govorilo in pisalo o položaju male in srednje
Tudi... slike z velesejma
Hnlormovrasmešijo
ko bi se boleli norčevali na ingoslovansk! razstavi
Poleg tega, da marsikaj vidi, lahko človek na tržaškem velesejmu tudi marsikaj sliši. Lahko bi navedli nekaj primerov tistih, sicer redkih, ža-lostno-smešnih dogodkov, ki imajo za svoje glavne osebnosti klavrne junake Iz komin-formovske galerije. Pogodi se, au pridejo ti junaki žalostnega imena v, jugoslovanski paviljon na velesejmu in hočejo biti — revčki — duhoviti. Pa jim to kaj slabo uspe. Hoteli bi namreč, smešiti vsevprek, kar je na razstavi. Seveda se ne zavedajo, da kažejo pri tem svojo duševno revščino, svoje neznanje in končno tudi svojo hudobijo. Svojo hudobijo in pa svoj o «premočrtnost» v smislu gesla sCredere, obbedire...« pa kažejo še zlasti tisti, ki se zavedajo, da je vse njihovo govorjenje smešna in klavrna, laž, toda lažejo pač, ker jim je tako ukazano in ker je pač to «disciplinam....
Medtem ko tisti, ki včasih ni hotel o Jugoslaviji snič slišati«, sedaj vendar spregleduje, da je končno le vredno tudi o Jugoslaviji kaj vedeti, pa tisti, ki so včasih o Jugoslaviji e marsikaj vedeli, ki so mogoče že tudi sami v Jugoslaviji marsikaj videli in ki so končno imeli do nekega določenega datuma polna usta hvale o Jugoslaviji, — ti se sedaj čutijo poklicani, da s svojimi ironičnimi opazkami in posmehi vzbujajo pri ostalih ljudeh mnenje o nečem nerealnem na jugoslovanski razstavi. Seveda je tako njihovo prizadevanje kaj malo uspešno. Danes smo že tako daleč, da lahko resnico o Jugoslaviji vidijo in spoznajo tudi slepi in gluhi. Hoditi okrog stroja in gledati, če niso gumijaste transmisijske vrvi izdelek tovarne Pirelli, nato pa kar tako iz zraka. «u-gotoviti«, da so iz tovarne Pirelli — in da torej cel stroj ni jugoslovanski izdelek — to je pač zelo malo prepričevalen način pobijanja resnice, da je bil stroj izdelan v Jugoslaviji.
«Vidite, pa prav tiste gumijaste vrvi so jugoslovanski izdelek«, nam je povedal pred stavnik jugoslovanske vele-sejmske uprave. uPač pa bi gospodje kominformisti lahko opazili neke pnevmatike, ki res niso naš izdelek. Toda mi tega ne skrivamo. Ce bi hoteli to skriti, bi že znali kako narediti. Saj je še tu i-n tam kak del, ki ga še ne izdelujemo — ali ga še nismo izdelovali — sami, a mi vse to vsak trenutek priznamo. Saj v nekaj letih, kar smo pričeli s svojo težko ‘industrijo, vendar še ne moremo biti, nismo in tudi ne mislimo, da bi že bili to. kar je FIAT. Pokazali smo, kaj imamo in kaj izdelujemo in kaj že tudi lahko prodamo».
Ce se kominformisti posmehujejo jugoslovanskim strojem dasi bi se mogli tudi na lastne oči v jugoslovanskih to-arnah prepričati, kako neumestno je tisto posmehovanje — bi se moglo to še kako razložiti, ker je pač takemu ko-minformovskemu podložniku ukazano, naj se dela, kakor da ne verjame v. jugoslovanske stroje. Da pa ti koračijo kaki trije takšni kljukci m mo razstavljenih jugoslovanskih rud in se zraven nasmihajo, to jim pa daje najleoše spričevalo njihove splošne izobrazbe. Izdaja pa tudi, kako slabo či-
industrije na našem ozemlju. Ob takih prilikah se je poudarjalo, da lahko edinole nova naročila, oziroma denarna posojila, rešijo srednjo in malo industrijo pred dokončnim polomom. Toda kadar je bilo govora o novih naročilih so vodstva manjših ladjedelnic in tovarn naletela vedno na gluha ušesa. Sicer se je govorilo o nekakih pogajanjih, na kate-rih_ naj bi bilo to vprašanje »rešeno« — a do sedaj ni bilo o tej «rešitvi» ne duha ne sluha.
Kot vemo ‘je bil pred dve ma letoma ustanovljen, posvetovalni odbor, ki naj bi imel nalogo določati, katero podjetje bi bilo potrebno finančne pomoči; članj tega odbora so bili predstavniki srednje in male industrije, kateri je bila tudi ta finančna pomoč namenjena. Kljub temu odboru se položaj za malo in srednjo industrijo ni izboljšal; nasprotno, kadar se je šlo za nova naročila, so bila teh deležna le večja podjetja in tovarne, skoraj nikdar pa ne manjša in srednja podjetja. Tako so bile deležne novih naročil večje tovarne kot Tovarna strojev in ladjedelnica Sv. Marka, medtem ko so manjše ladjedelnice zaman zahtevale novih naročil, ki bi jim zagotovila nadaljnji obstoj.
Zaradi takega ravnanja odgovornih oblasti so predstavniki male in srednje industrije sklenili, da odstopijo iz tega odbora, ki mu ni uspelo rešiti to pereče vprašanje, od katerega odvisi usoda delavcev, zaposle nih v teh podjetijh.
Tako ostaja vprašanje male in srednje industrije še vedno nerešeno. Kot kaže, se odgovorne oblasti niti ne nameravajo baviti z rešitvijo tega vprašanja; nov dkaz, da je naša trditev točna je tudi vedenje odgovornih činiteljev. ki nočejo sprejeti delavcev malih ladjedelnic, češ da so se glede tega vprašanja že razgovarjali
z mestnim odborom ter predložili vse možne rešitve.
Iz vsega tega jasno sledi, da so odgovorni krogi pripravljeni dajati podporo le večjim, da pa nimajo nikakega namenana kakršen koli način pomagati mali in srednji industriji, kateri po njihovem mnenju nista več «potrebni», oziroma sta celo v «napoto» njih imperialističnim načrtom in naklepom.
Torej je zastonj govoriti o kakršnikoli rešitvi sedanje krize, v kateri so vse manjše ladjedelnice Tržaškega ozemlja? Zaman je torej govoriti o rešitvi vprašanja ladjedelnic Sv. Roka, ladjedelnice Martinuzzi, Eelzsegy, Cantiere Giuliano in Tržaškega Arzenala? In vendar je v teh ladjedelnicah zaposlenih sto in sto delavcev, ki morajo s svojo plačo vzdrževati sebe in svojo družino. Kam bodo Marshallovi statističarji vključili vse te delavce, katerim grozi brezposelnost?
Teh Marshallovih propagandistov prav gotovo ne bo motil ta «incident» pri njihovih slavospevih o ((dobrotah« Marshallovega plana, ki je toliko pripomogel k «izboljšanju» gospodarskega položaja na našem ozemlju. Zato bomo prav gotovo lahko še videli napisne deske z naslovom «Trieste riprende...«.
Delavci vseh zgoraj omenjenih ladjedelnic pa dobro vedo, da bo njih vprašanje rešeno le tedaj, ko bodo prejeli nova naročila, kr bodo zagotovila nadaljnje obratovanje. Dokler teh naročil ne bo, je zastonj govoriti o kakršnem koli »izboljšanju« položaja na našem ozemlju. In prav za dosego resničnega izbljšanja se bodo danes vsi delavci borili z vso odločnostjo ter zahtevali cd rd-govornin oblasti, da končno rešijo vprašanje novih naročil ter poskrbijo, da se tudi obratovanje v manjših ladjedelnicah nemoteno nadaljuje.
SllG u Trstu otuorilo svojo predsezono
Slovensko narodno gledališče V Trstu je v torek zvečer z u-prizoritvijo Molierove komedije «Tartuffe» otvoril0 letošnjo predsezono. Uprizoritev se je vršila na stadionu «Prvi maj« na novo zgrajenem odru na prostem.
Čeprav je vreme že nekoliko hladno, se je predstave udeležilo precejšnje število gledalcev, ki so z vseh strani prihiteli, da bi se nasmejali pri duhoviti komediji znanega francoskega komediografa Moliera, katero je tržaško občinstvo že preteklo sezono z navdušenjem sprejelo.
Nastopali so igralci, ki so igrali r.a premieri; občinstvo jih je nagradilo z navdušenim ploskanjem in s tem dokazalo, kako ceni delo naših požrtvovalnih igralcev, ki kljub težavam in oviram, katere jim postavljajo tukajšnje oblasti, vztrajno in nesebično nadaljujejo svoje umetniško delovanje na Tržaškem ozemlju.
V soboto 9. t. m. nam bo Slovensko narodno gledališče u-prizorilo znano in tolikanj pri-
ljubljeno Goldonijevo komedijo ((Primorske zdrahe«, katero je prevedel v primorsko narečje in ponašil prof. Rupel. V tej komediji je toliko prisrčnega humorja, polnega primorskega temperamenta, toliko komičnih zapletljajev, veselja in smeha, da bo prav gotovo pritegnila kar največje število občinstva. pa tudi tisti, ki so ((Primorske zdrahe« že videli, bodo radi pohiteli na stadion, kjer si bodo na prostem, v prijetnem večernem hladu, ponovno ogledali to komedijo v novi zasedbi. Igrali bodo naši stari znanci; Silova, Starčeva, Sancinova, Barbičeva, Tea Starčeva ter z njimi Modest Sancin, Raztresen, Lukeš, Košir, Guštin, Kobal, Belizar Sancin in Fišer.
Slovensko narodno gledališče bo v nadaljevanju predsezone ponovilo Kreftovo komedijo »Veleizdajalec«. Dan uprizoritve bomo še pravočasno objavili.
Opozarjamo občinstvo, da današnja predstava odpade zaradi obolelosti nekaterih članov v ansamblu.
KOLEDAR
^iedaiidce - 'StiM - Radio-
Četrtek 7. septembra
Marko, Mirna Sonce vzide ob 5.32, zatone ob 18.34. Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 16.30. Jutri petek 8. septembra R. M. Device, Gcstinja
Ugrabili so otroka
OF
Danes 7. t. m. ob 20 bo sestanek vseh množičnih organizacij III. okraja v prostorih sedeža OE v UL Molin a Ven-to 154 (poleg gostilne «pri Gregoriju«). Priporočamo točnost in gotovo udeležbo.
Vpisovanje za izlet na velesejem v Zagrebu za III. okraj je vsak delavnih v prostorih OF v Ul. Molin a Vento 154 (poleg gostilne »pri Gregoriju« odi 18 do 20. Vpisnina znaša 3100.— lir.
Jutri cb 20. uri sestanek članov OE II. okraja v dvorani na stadionu «Prvl maj«. Udeležite se ga vsi.
Sindikalni pregled bo radio jugoslovanske cone Trsta pričel oddajati v petek 8. t. m. ob 19.45.
PROSVETNA DRUŠTVA
Odbor Prosvetnega društva V Barkovljah se sestane k seji danes 7. t. m. ob 20.30 V običajnih prostorih.
Zopet je zginila z doma neka [ poročena Mc Gune iz Ulice
S SESTANKA ASIŽZ NA OPČINAH
deklica in starši so zelo zaskrbljeni za njeno usodo. Včeraj dopoldne je šla 71etna Orietta Glavina od doma v bližnjo trgovino v Ulico Marconi, da bi nakupila nekaj fižola v stročju za kosilo, kakor ji je naročila mati. Ker ni bilo deklice dolgo časa domov, je šla zaskrbljena imati pogledat v trgovino, da bi zvedela, kje je njena hčerka. Ni je bilo več. Zvedela je le, da je mala Orietta pač bila v trgovini, ko pa je odšla na cesto, so se ji približali neki moški in jo povabili v temno pobarvan avtomobil ter jo odpeljali. Starši male Oriette so zelo v skrbeh. Vest o ugrabitvi malega otroka je razburila vse okoliške družine.
Zene bodo dostojno počastile
spomin bazoviških junakov
tajo svoja lastna glasila, saj bi lahko celo v «Lavoratoru» brali, da je to že res, da ima Jugoslavija mnogo rud. To vedo azen zapadnih kapitalistov, ki so pod stano Jugoslavijo izkoriščali tamkajšnje rudnike, tudi nekatere kominformovske države, ki So hotele, naj ostane Jugoslavija za vedno zaostala, zgolj agrarna država, rude pa naj bi prepuščala tako rekoč zastonj njim...
Tržaškim kominformistom je treba še marsikaj vedeti, preden bi se- lahko tako posmeho-ali m tako norčevali, da ne bi ustvarjali prepričanja, da gre pri tem za neduhovite duševne revčke.
5. t. m. se je vršil na Opčinah množični sestanek žena katerega je sklicala Antifašistična slovensko italijanska ženska zveza. Sestanka se je udeležilo večje število žena, ki so z zanimanjem sledile govoru tov. Grozdane, katera je v kratkih in jedrnatih besedah opisala pomen letošnje proslave bazoviških žrtev.
Po govoru tov. Grozdane se je razvila živahna diskusija, v kateri so navzoče žene ostro obsodile ulcrep conskega predsednika Palutana, s kaiterim naj bi bilo prepovedano izobešanje naših zastav; zaradi odločnega nastopa demokratičnih množic Tržaškega ozemlja je predsednik Paiutan ta ufcrep preklical.
Zene z Opčin So sklenile, da se pri letošnji proslavi bazoviških žrtev kar najbolje izkažejo. Sklenile so. da bodo izobesile naše zastave, okrasile grobove ter nesle čim več cvetja na prostor, kjer so bili bazoviški junaki ustreljeni. S tem se bodo na dostojen način oddolžile spominu tistih, ki so darovali svoje mlado življenje za boljšo in srečnejšo bodočnost svojega naroda. Zadale so si tudi za nalogo, da se v čim večjem številu udeleže nedeljske počastitve, ki naj pokaže svetu, da naše ljudstvo ni pozabilo svojih junakov, ki se niso uklonili fašističnemu terorju, temveč so s svojo junaško smrtjo pokazali, da vedo zakaj umirajo.
V nadaljnji diskusiji so obravnavale tudi primer Kristine Sosič (po domače Skurčeve), ki pobira baje po vasi narodne noše, s katerimi naj bi naše žene in dekleta obiskale Rim ter se pokazale celo samemu papežu. Zgoraj omenjeni torej ni bilo dovolj 25Ietnega fašističnega zatiranja — danes se hoče priklanjati prav tistim, ki nosijo velik diel krivde za to, da je naš narod toliko let trpel in mora še danes trpeti. Zene
z Opčin so seveda prepričane, da se nobena demokratična žena ne bo odzvala pozivu za to «parado» ter so vse kar najbolj odločno obsodile postopanje Kristine Sosič.
Poletje se poslavlja
Poletje in z njim tudi huda vročina nas polagoma zapuščata. V zadnjih dneh smo doživeli naglo spremembo temperature, ki kaze, da jv poletja že konec. Kako smo se oddahnili vsi tisti, ki smo vse poletje zaman hrepeneli po hladu in prijetni senci. Marsikomu bo morda, pozimi žal, da je toliko tožil zoper vročino — a kdo bj mu zameril — saj je bilo letos naravnost pasje vroče. Iz izložb izginjajo poletna oblačila in obutev; na njihovo mesto pa postavljajo trgovci jesenske modele. Prednost imajo seveda razni dežni plašči, volnene jopice in nekoliko bolj zaprti čevlji, ki bodo tvoriti našo jesensko garderobo.
Mnogim bo žal za lepimi urami, ki so jih preživeli na izletih in kopanjih - prepričani pa smo, da ne bo nikomur hudo po vročini, ki nas je letos kar preče j mučila.
Vino ali nesreča
Nekam čudno se je zdelo ljudem. ki so šli včeraj zjutraj okrog 8. ure P° Reški cesti, ko so zapazili, da je že tako zgodaj ležal za nekiji) grmom ob cesti starček, ko da bi bil mrtev. Nemudoma so poklicali avto Rdečega križa. Ko so spoznali. da starček ne spi, ampak da je v nezavesti, sq ga odpeljali v bolnico. Omenjeni starček je 661etni Ivan Hrovat iz Reške ceste 16. ima hude poškodbe po nogah in je še vedno v nezavesti. Kdor ga pozna pravi, da se ga večkrat rad napije in prenočuje na prostem.
Izrabil je priložnost
V torek zvečer je stal v Ul. Fortunio avto brez varuha, ki ga je tam pustila Ines Botta,
Eremo 1. Lepo priložnost je izrabil spreten uzniovič. Zavohal je nekaj zase in s ponare-jlenimi ključi odiprl prtljažno shrambo ter odnesel zavoj, kjer je bila obleka, vredna okrog 60.000 lir.
Smrtna
delavca
nesreča
Smrtna nesreča se je zgodila včeraj okrog poldne na parniku «Portorose». Na krovu parnika, ki ie v popravilu pri hangarju 64, je delal na račun Tržaškega Arzenala 411etni Vladimir Kjuder iz Ulice D. Chiesa 84. Zaradi opravka je moral v spodnji del parnika, pa mu je nenadoma švignil plin obraz. Nesrečni Kjuder je takoj zgubil zavest in ravnotežje ter padel na dno ladje. Razbil si je črepinjo in ostal na mestu mrtev. Za.man je Prispel čez nekaj minut rešilni avto Rdečega križa.
Domači prepir
Zaradi družinskih zadev sta se včeraj prepirala Albert Kovačič iz Spodnje Magdalene 383 in njegova sestra Albina por. Stefe. Ni bil to otroški prepir malih bratcev, sani ima Albert že 37 let, njegova sestra Albina pa 43. Sprva sta se ol>^ delovala le z besedami, nazadnje pa je brat vzel v roke'leseno palico in udaril Z njo sestro po glavTi, ki si jo bo morala zdraviti dober teden. Vročekrvni brat pa si bo nekoliko ohladil jezo, ker ga ie policija kar od pretepa odpeljala naravnost v svojo varstvo.
Sestanki množičnih organizacij v počastitev bazoviških jenakov
Sestanki OF in drugih množičnih organizacij v ZNAKU POČASTITVE SPOMINA bazoviških junakov ob 20. obletnici njihove ustrelitve.
V ČETRTEK 7.9. Ob 20. uri za Rojan, Bel veder, Greto in Skorkljo v Ul. Ruggero Manna 29; ob 20. uri za Barkov-lje na sedežu Prosvetnega društva Ul. Bovedo 41; ob 20. uri za center mesta v Ul. Machiavelli 13; ob 20.30 za Dolino v običajni dvorani; ob
20.30 v Bazovici na sedežu pri Preslovih.
V PETEK 8.9. Ob 20.30 na Opčinah, na sedežu OF; ob
20.30 za Boršt in Ricmanje v dvorani; ob 20. uri za II. okraj na stadionu «Prvi mai»; ob 20. uri v Lonjerju v običajnih prostorih; ob 20. uri v Skednju na sedežu OF; ob
20.30 v Križu na sedežu Prosv. društva; ob 20.30 v Nabrežini na sedežu; ob 20.30 v Sem-polaju na sedežu OF; ob 20.30 v Saležu v običajnih prostorih.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V SOBOTO 9. t. m. ob 20. uri
gostovanje na stadionu «Prvi maj« z Goldonijevo komedijo
rr
PRIMORSKE ZDRAHE"
ŠOLSKA OBVESTILA
VPISOVANJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH IN TEČAJIH V TRSTU Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 23. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca.
Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole.
Pol milijona škode
zaradi požara
Včeraj zjutraj) okrog 6. ure se je vnel v nekem seniku pri Sv. Ivanu blizu Cave Faccano-ni nevaren požar. Kmet Jože iz št. 1771 je utrpel okrog pol milijona lir škode, ker mu je zgorelo približno 100 stotov sena in streha senika. Na kraj požara so kmalu pridrveli gasilci s Proseka in imeli opravka z ognjem dobro uro, omejili so požar, sena pa niso mogli na noben način rešiti.
miE mm velesejem
od 23. septembra do 8. oktobra
zelemiilu populiti.
jHfMmaeijG pti CjobpoclaVohi delegaciji T£JIJ
Trgovinski oddelek Ul. Cicerone 8.
Akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov STO sklicuje v soboto 9. t.m. ob 18.30 plenarno sejo s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o sindikalnem položaju.
2. Ustanovna skupščina Razrednih sindikatov STO. Vsak član Akcijskega odbora bo prejel vabilo za sejo.
URADNE OBJAVE
11. t.m. bo v prometu nova
Današnja predstava SNG
odpade
zaradi obolelosti nekaterih igralcev
BRIGADNIKI IN TABORNIKI, POZOR!
Brigadniški večer bo namesto v torek, kakor dogovorjeno, šele v petek 8. t.m.
Stab
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina tov. Bruna Pertota daruje tov. Ščuka Tončka 1000 lir za Dijaško Matico.
VELESEJMSKE VSTOPNICE ZA ČLANE SINDIKATA
Na sedežu Akcijskega sindikalnega odbora v Ul. R. Manna 29 so na razpolago delavcem vstopnice za velesejem po ceni 120 lir.
Ponravni izpiti
na slovenski nižji srednji šoli, pri Sv. Jakobu, Ul. della Scuola Nuova št. 14 bodo v na. slednjem redu:
1. SPREJEMNI IZPITI: Pismeni sprejemni izpiti bodo 16. IX. ob 9 slovenski jezik, 18. IX. ob 9 računstvo.
Vsi ustni izpiti bodo 19. IX. do 8 dalje.
2. POPRAVNI IZPITI CEZ I. IN II. RAZRED
italijanska spominska znamka | , Pismeni popravni izpiti bo-po 20 lir, katere veljavnost za! 5L°. v naslednjem redu: 16. IX.
frankiranje bo potekla 30. junija 1951.
ZA PROMET ZAPRTA CESTA
TRST, 6. (PIO) — Oddelek ZVU za javne naprave objavlja, da bo od danes do 21. septembra za promet zaprt del Ulice »Vicolo del Castagneto« zaradi popravljalnih ter osuševalnih del.	'
Na cesti bodo postavili znak, ki bo usmerjal ves promet po Ulicah Fabio Severo in di Cir-convallazione.
V soboto 2. t. m. je bila v Celovcu odprta razstava slovenskih umetnikov slikarjev iz Trsta. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo vidnih osebnosti, slovenski in nemški celovški umetniki ter številno občinstvo. Otvoritveni govor je imel	—
tov. dr. Zwitter, predsednik	prinafa visoke kulturne obre-lin preko teOa predvsem tudi
Slovenski tržaški umetniki
razstavljajo v Celovcu
Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki je dejal naslednje: »Drugič t) letu doživljamo tukaj v Celovcu dogodek, ki je pomemben Po svoji umetniški strani, ki pa je pomemben predvsem tudi za to, ker zbližuje naroda-soseda in poglablja vezi med slovenskim in avstrijskim narodom. Gostovanja, razstave, medsebojni umetniški stiki doprinašajo k medsebojne, mu spoznavanju in zbližanju, ki je prav danes narodom tak,) zelo potrebno. Zato SP Z ni vesela razstave samo zaradi tega. ker se lahko seznanimo koroški Slovenci z umetniki tržaških bratov, temveč je vzrado-ščena predvsem tudi zaradi tega, ker v celovški umetnostni galeriji lahko pr dstavi avstr j ski kulturni javnosti umetniško dejavnost bratov iz Trsta iz drugega skrajnega roba slo Venske zemlje. Zavedati se
sti, ki jih majhen narod, in še prav posebno narod v borbi za sito j obstoj, tako nujno potrebuje.
Ce imam sedaj čast, da odprem razstavo slovenskih u-metnikov iz Trsta. Vam lahko zagotovim, da boste zadivljeni, kakor ste bili pred nedavnim zadivljeni ob spoznanju pesmi tržaških bratov. Umetnine tržaških bratov so namreč pričarane iz sveta naše Primorske, ki s svojo zemljo in s svojim človekom zgrabi sleherveg i, ki jo spozna! Razstava pa nam je hkrati tudi najlepši dokaz življenjske sile in ustvarjavnosti slovenskega naroda v Trstu!
Koroški Slovenci zato s ponosom pozdravljamo razstav o tržaških bratov-umetnikov, ki odpira široke perspektive razvoja slovenskega kulturnega Življenja v. Trstu in pogin bi j,
namreč moramo, da vse to do-1 zvezo med Koroško in Trstom
med slovenskim j n avstrijskim narodom, ki se stikaUi tako na Koroškem kakor tudi, čeprav na drugi način, v Trstu.
Naj v tem smislu doživi raz-stava popoten uspeh!».
V imenu tržaških umetnikov se je za lep sprejem zahvalil zastopnik Slovensko - hrvatske prosvetne zveze tov. Drago Pahor, ki -je med drugim povedal tudi to:
»Tu se vam predstavlja skupina umetnikov, ki so Po svojem načinu izražanja, po umetniških smereh zelo različni, vendar jih druži poleg resničnega svobodnega hotenj po lastnem iskrenem osebnem izrazu tudi skupna želja služiti veliki ideji bratstva med na rodi. Z jezikom svoje umetnosti, ki je vsem razumljiv, opravljajo ti umetniki, ko slikajo miš Kras, Istro, morje, našo folkloro in našega člove-' cal.
ka, veliko delo medsebojnega spoznavanja, iz katerega raste tudi medsebojno razumevanje obeh narodov živečih v Trstu. Zelo bomo veseli, če s to svojo razstavo tudi pri vas v Čelov cu, ki je prav tako kot Trst stičišče dveh narodov, doprine-sem„ vsa j majhen delček k te-mu našemu stremljenju.
Verujemo v poslanstvo kulture in umetnosti in ta vera nas je privedla sem med vas. ker hočejo tudi slovenski umetniki iz Trsta doprinesti svoj delež k uresničenju bratskega sožitja slovenskega ljudstva z vsemi, zlasti s sosednimi narodi«.
Prvi vtisi na obiskovalce so dokaj ugodni, posebno še, ker prinaša ta razstava nekaj novega v kulturno življenje Celovca ter ji zato priznajo mednarodni značaj. 7, Gromom in Spacalom, ki sta se osebno udeležila otvoritve razstave, so domači umetniki takoj iiposta-vili tesne stike.
V lepi stavbi celovškega «Kuenstlerhausa», kjer pridejo vse slike do pravega izraza, razstavljajo Cesar, Grom, Hla-va'.y, Lukežič, Saksida in Spa-
ZA PREKORAČENJE JUGOSLOVANSKE MEJE MORAJO IMETI ITALIJANSKI DRŽAVLJANI JUGOSLOV. VIZUM
TRST, 6. (PIO) — Oddelek ZVU za notranje zadeve objavlja, da zadeva dne 3. septembra izdano obvestilo, da morajo imeti italijanski državljani, ki prihajajo na mejo anglo-ameri-škega področja STO in Jugoslavije, za prekoračenje meje v Jugoslavijo italijanski potni list in jugoslovanski vizum, samo italijanske državljane, ki ne prebivajo stalno na anglo-ame-riškem področju STO.
VINOGRADNIKOM!
Občina opozarja vse vinogradnike (lastnike, zakupnike ali polovinarje), ki nameravajo predelali grozdje v vino. da morajo v treh dneh po trgatvi prijaviti občinski davkariji na posebnem obrazcu sledeče:
1- Ime in priimek lastnika, zakupnika ali polovinarja;
2. količino in kakovost grozdja ter kraj shrambe;
3. preostanek vina iz preteklih let v kleti na dan prijave;
4. za kakšne namene je določen letošnji pridelek vina, oziroma koliko ga b0 za dojnačo potrošnjo, koliko za prodajo;
Obrazce za prijavo dobite pri osrednjem uradu občinske davkarije. Ul. Mazzini 6-II, kakor tudi pri drugih uradih in sektorskih pfodružnicah občinske davkarije. — Prijavo so dolžni izpolniti tudi oni, ki imajo pravico do oprostitve. — Proti kršiteljem se bo postopalo po zakonu.
1950 ob 8.30 slovenski jezik; 18. IX. 1950 ob 8.30 latinski je. zik; 19. IX. 1950 ob 8.30 matematika; 20. IX. 1950 ob 8.30 italijanski jezik.
Ustni izpiti bodo: 21. IX. 0b 8 za I a, I b, I c, Jč, I d; 22. IX ob 8 za I e, I f, I g, I h. 23. IX ob 8 za II a, II b, Ilc. 25. IX. ob 8 za II č, II d, II e.
3. NI2JI TEČAJNI IZPITI
Pismeni nižji tečajni izpiti bodo: 21. IX. ob 8.30 slovenski jezik; 22. IX. ob 8.30 prevod iz lat. v slov.; 23. IX. 0b 8.30 pre. vod iz slov. v lat.; 25. IX. ob 8.30 matematika; 26.IX. ob 8.30 risanje; 27. IX. ob 8.30 italijanski jezik.
Ustni izpiti se bodo začeli 29.IX. ob 8 uri.
Natančnejši razpored za vse Izpite visi na oglasni deski v šoli. Kdor ne bo prišel določenega dne k izpitu, ga pozneje ne bo mogel delati.
Ravnateljstvo
NASTAVITVE V OTROŠKIH VRTCIH
Interesenti za pripravniška mesta v otroških vrtcih si lahko ogledajo sezname in zapisnike sej ocenjevalne komisije pri tajništvu šolskega urada (v občinski palači, soba 100 v H. nadstropju) do 12. t. m.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Barbo - Carnicl, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; AUa Sa-lute, Ul. Giulia l; Zanetti - Testa d'Oro, Ul. 'Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterlir.g 775-7825, papirnati čterling 1570-1600, dolar 653-656, dolar (telegrafski) 660-662, 100 francoskih frankov 165-170, švicarski frank 151-152, avstrijski šiling 24-24,50.
= ==
Rcssetti. 16.00: «Rdeča Donavs«, Evcelsior. 16.30: «Pomlad je«.
O
Alabarda. 16.00: »Bela cesta’,'(,J. Armcnla. 15.30: «Akcija se daljuje«.
Garibaldi. 15.30: ((Tragedija " pitana Scotta«. John Mili5-Ideale. 16.00: »Kavalirji z neD"' Impero. 16.00: «t>eživa skupaj«' Italia. 16.00: »Velika ljubite Savona. 15.30:	«Spev ljube«®*
Katharine Hepburn Viale. 16.00: »Blaznost« - Pre™ vedan mladoletnim.	,
Vittorio Veneto. 16.00: «4« pristaja žalovanje«.
a
Azzurro. 16.00. «Ziva pokopat12’ M. Vitale.	_	„ ju,
Belvedere. 16.30: »Otočje v P menih«.	>5;
Marconi. 16.30, na prostem ((Čakala te bom«.	a.
Massimo. 16.00: «Pod dvema stavama«.	ki*«.
Novo Cine, 16.00: «Marech» ' Odeon. 16.00: ((Pravočasen pci Teresa VVright.	=eni»,
Radio. 16.00: «Moji dve Gary Grant.	...	j#-
Venezia. «Trije mušketirji nauriga«, D. Morgan.	r«fa-
Vittoria. 16.00:	»Bela	‘
kinja«.	vo.45:
Ljudski vrt na prostem, «Strast ki ubije«.	,530:
Letni kino v Ul. F. Severo. ■ »Druga stran goščave«,
Letni kino Rojan. 19-45-forniija«.
■;l RADIO &
JU60SL. CONE TRST*
lovil1
P*
(Oddaja na srednjih v* 212.4 m ali 1412
ČETRTEK 7. 9. 1,5S'
6.30 Jutranja glasba; 6'4Jt,jav* ročila v italijanščini:	•,	po-
sporedia; 7.00: Napoved ca2 ^jav* ročila v slovenščini ,‘n	,
sporeda; 7.15: Jutranja 8 ^jt 12.00: Slavni pevci,KJ v«se' iz francoskih oper; )“■ ,A 45: P0" melodije na harmoniki; ročila v italijanščini to ^ -sporeda; 13.00: Napovb« ^jjV« poročila v slovenščini H*. shkf.' sporeda: 13.15:	Glasbene ifgo.
13.45: Našim ženam (‘ „ variJfT J. I. Čajkovski: Terna *.j4g jami iz suite št. 3 v G-dU .^ib' Pregled tiiska v 14.45: Pregled tiska v
17.30:	Politične	g
(ital.); 17.40: Igra orkester gs telbev; 18.00: Samospevi in klavir; 18.20: Ple®gWli.>J‘ 18.45: Poročila v hrvaB®“jJi«h Glasbena medigra:
M*.
la'v italijanščini;'19.30:.„m časa - poročila v	° 0
19.45: Zabavna glasba; -v-pe-, le skladbe velikih "j Ufi' 20.30: Poje tržaški komor^r 21.00: Radijski obzornik- ji.P; za. strateški otok fsl° f-nta*® Operne uverture m v. j3.t£ 21.45: Igra kitarist Šegov'2;, ytr Izbrane strani (ital.); fitfj-. ka in plesna glasba; g); ,-235 nja poročila v itanjanš^gn&S Zadnja poročila v sloV5V^ 23.10: Objava dnevnega 23.15: Glasba za lahko n04" Zaključek.
LJUBLJANA.MARlBjJJ,
rel. postaja NOVA 6^,;
(Oddaja na valih 227t < 212,4; 202,1 **»-> ČETRTEK 7. »• 1,S^. (ja-
5.00: Jutranji pozdrav, 5eIliervS^ poved časa, poročila, napoved in objava sporeda; 5.30: SlovenS« te« ne_pesmi; 5.50:	časa,	Pjl?
uu: juiranji veun - u; 12.60: Iz opernega sve ,2 Napoved časa in
nih narodov,^3'
14.001 ^tij*
Pesmi razniih daja za pionirje; violinske skladbe;	«r-	..
Arnič: Simfonija ifiUna Bravničar: Slovenska P urjiveLj leska; 14.30: Ljudska	An<*U.
14.50: Narodne pesmi PfJ	inJL
Jarc; 15.00: Napoved c	er
ročila: 15.10-15.30: Iz u13
ročila; 15.10-15. ret in filmov.
:t m filmov. „lasbe; ‘S# 18.00: Malo plesne gl-Kj; rp Pogovor s Pionirji, * jj oO: 0{. naši pevski ansambli, j9.l5:^0i poved časa in poročila- co&*
Beethovna. K0,
j— op- * J’ i 'ork^pre! v B-d)uru, op. 19: 2°'J^jaje; i"po-
la L. v.
kvartet v G-duru, ojL^er cert za klavir in	pte^jC'
nje za izobraževalne te 30' nff.
Igrajo vurliške orgle. *
Igrajo vurliške u,A“-'hor; ‘-po-je tržaški komorni zo^ ^. r Petletka naša te*e "j„iKe 0 «tr pularen koncert snil{,tenc6 [}. stralne glasbe: 22.00.	geošUq:
ročil Zvezne postaje p-22.15: Lahka nočna 8,a„adajf. Poročila; 23.35: Konec o
ZAHVALA *
Vsem.., ki so sprem« ,jefle/ zadnji peti našega sina in brata
ljul
j ii ui a«-ti	a
Bruna Pertota, ^
lilliprnn.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
(i. septembra 1950 »e je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa ni bito nobene.
UMRLI SO: 59-le4ml Lepre Augusto, 52-letnij Zlobec Franc, 76-letna Rremolin Josipoma, vd- Radiani; 53-letni Dekleva Marij, 48-letni Turdo Sebastia-no, 52-letma Bajc Ana por. Bertos, 65-letni Cozzi Romeo, 32-lejna Fronda Teresa, por. Carofiglio; 7-letni Bonazza Ar-mido, 69-letni Croce Giovunni.
ADEX-«Z^>ii
24. septembra t ‘' ia_exPfe5 potovalni urad A
v Puli. Aldovšči«® in Opatno
Vpisovanje
do 19-
uradu Adria-ex
Severo
Telefon
ADEX -
22., 23. in 24- septemi”*3 Izlet	_
v Zagreb
Z avtopuimanon«-, p>
23., 24. In 25. sePtein	„ |
z vlakom.	„	t.	f.
Vpisovanje do •	0	%
uradu Adria-MP«; 2^ -Severo 5- le‘
primorski dnevnih
7. septembra 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico I/II. nadsL - Telefon 11-32
umie"
»Messaggero Venetoač ki iz-MMnebn° Stran Za goriško
S t- 16 .VŽ-eraj objavil
Dre« ’	006 Prikazati
S®105'Proste cone in izbolj-"g? Položaja v Gorici o bančnih vlogah.
šteVvihi°du.?menia’ da je lis‘ s zali clanki skušal prika-ric; gospodarstva v Go-
iUlijfnie, na razvoj drugih »ak,h mest. Pri tem po-
o’ j S0 usPeii prikazati, ish -5,,	3	Gorica nahaja
lij kimi italijanskim; me-
s po-
:• gospodarsko dvigajo *®ji ’ ...."
epr,
polagoma rešiti
"'Presiio >rV0Z gospodarske k o J	objavlja	podat-
Vlogah v goričkih bankah.
■tp letu delovanja prb-Mkrait- 30 se vl°Se za celo
lir * rvi 2v*sa^e za 1 milijar-1« bil0 •» - - ?anuaria 1919. ko
Od 1.
?,milijardi "596 miiijo-c*mbra S°g’ Smo do 31‘ de’
l»iliia!) ga leta dosegli 3 Povijanie 887 bilijonov lir. To Cassa dp,]e imela predvsem dvignila "lsParmio, ki je
^ °d 987Vwi-l0ge V enem le' liiar|io 29Q m'r1.0n°y na 1 mi‘
Z99 milijonov lir».
V baS31156 denarnih vl°g
himeri gonske pokrajine 54 PokLLdrugimi italijanski-
rta	1»-«	volrl	innn
Slo
Je Go:
ifrnj in zaključuje, Hlaln 'r-iCa uvrstila med ti-v uj. steviIo italijanskih ^v'8ajo	v^°g,e v bankah
Sv°j člane;.
;viin j '
... . ’ da se položaj zbolj-
zakhučuje z u-
sdje,
Predvs,
am Pa če «primer-
r 10 nas i ve °ža)em LS •šni Pol°žaj s po-
CSrpokraiin>>-
iahknf razumeti, s lcakš-■ i rešuie-neka^eri italijanski Jejo gospodarski polo-
1 Gq;
^ti £11* ln ®a hočejo prika-4%	mnenju kot za-
druRirn; :tJaj v primeri z ?rai- Zar,- .]anskimi pokraji-ssaggJ'mv° bi bilo, če bi 'iPena ,Venet0» objavil ' v gorist v*a®ateljev denar-bi --banhe- Prepričani
«Ut
1« BaU!,se *a imena nanaša-mpinico lj
»1° c?no r-čs ustvarili
!U\na .lupinico ljudi, ki so
C?>to
• Pe rn V'soke zaslužke. S
Zaradi 77”° ~e redi’ da se
Nsm,.	Prihrankov go-
J^fitii i??10!^ v Gorici in S d, : *	l*al. de pomisli-
iVlo a,T10 581110 v Gorici prebivalcev 4000 brezni* Vsenar	Znaža 10 odstot-
, °8 is	Prebivalstva, in
®0kra°"°- brezP°selnih v JSb v r,Jlni' število brezpo-
flj y V UO“'
Jilo '
**Ie'
Zad^i°riCl 'n Pokrajini se kajCo em ictu nič spreme-
<tuddi^n.isoi.2bolj:
l°ža^
delavcev, čeprav pomeni, da se
14 sprelG°rici ett|enil
in pokrajini v
^ C ih Nasprottno’ i
M Se PoslaK- S® Je ta P010' Cen • al zaradi zviša-
' ^ PotrAKs5.3neišim življenj-
Z^čimim.
hn^e. moremo razumeti ?sloPai0 ° nekateri ljudje, ki *Učnihožii kro -	■	"	-
kom , spekulantov.
lih Tu kro§ kapitali-l
0ria’ Prikazat; splošno
>, ki ^ummov, z dobič-hiCe ljudi	male	skupi-
?hssta ki jim ga omogoča
^i in l° 2bolišanje v Gori-niudjo kak°r mi vsi delovni >°darZa m° izboljšanje ? Se dan ga Podaja s tem, Jviienia 3 1^ozn°st zaslužka in °žicam Slroklm delovnim
^vna
italijanskih proizvodov po na-1 jima izroči ves denar, ki ga
činu «L.E.G.I.»; predsedniški zakon od 8. julija 1950, številka 453, ki vsebuje začasna pravila o novi carinski tarifi za uvoz.
Isto združenje javlja tudi vsem svojim članom, da lahko pregledajo na sedežu začasne liste kontingentov z Zapadno Nemčijo. Ravno tako se lahko seznanijo glede uvoza fižola s Poljske. Dana je možnost, da se predložijo tudi nove prošnje za uvoz krompirjevega škroba.
Združenje pri tem javlja, da so postavke fižol, goveje meso, slanina in mast, ki so vključene v uvozni seznam «z dovoljenjem* (a licenza) iz Jugoslavije, prešle na carino (a dogana).
ima doma. Kmet se je seveda prestrašil in začel klicati bližnje ljudi na pomoč. Malopridneža sta pravočasno zbežala s kolesi in nista pustila za seboj nobenega sledu. Policija je seveda na prijavo Grauzetta poizvedovala in upa, da bo tatova izsledila.
Aretirali so ga
Is Iršiča
Tatovi z orožjem
V ponedeljek ponoči sta v bližini Sv. Petra ob Soči dva tatova vdrla v stanovanje Marija Grauzetta. Zbudila sta kmeta in ga z orožjem prisilila naj
Glasbena šola v Gorici
Novo šolsko leto se začne s 16. septembrom. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 11. ure od 15. do 17. ure v šolski prostorih na Kornu 8. dosedanjim učencem iz mesta in iz neposredne okolice priporočamo, da ne čakajo z vpisom do začetka pouka na svojih šolah, ampak naj se prijavijo in vpišejo čim prej. V Glasbeni šoli se poučujejo klavir, gosli, teorija glasbe, intonacija in zborno petje. Za sprejem v šolo je potrebno, da je učenec dovršil drugi razred osnovne šole.
V torek ob 20. uri so karabinjerji iz Krmina aretirali Nar-ciza Iranbasa starega 36 let, ki so ga zatožili, da je ukradel kolo uradniku Ivanu Toma-dinu. Po aretaciji so prišli na dan še nešteti njegovi grehi, ki so ga seveda še bolj potlačili. Dolžijo ga tudi da je v sporu z nekim vojakom žalil njegovo čast.
Is Krmina
Prijaviti je treba zaloge vina
Županstvo poziva vse proizvajalce vina, naj na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na občini, prijavijo trošarinskemu uradu, količino vina v- zalogi z 31 avgustom t. 1. Prijave je treba izvršiti najkasneje do 10. septembra t. 1. Proti kršiteljem se ho postopalo po predpisanih zakonih.
tffriife m citaite
PUmMhki dnemikl
IZPRED SODIŠČA
Čudne obtožbe
Pred okrajnim sodiščem je stalo včeraj 6. septembra 17 nameščencev kinopodjetij, ki so bili obtoženi, da so na sedežu «Ente Nazionale di Previdenza ed Assistenza* hoteli uničiti neke listine. Na razpravi se je dognalo, da so uslužbenci hoteli le mirno manifestirati, imeli so policijsko dovoljenje), da tako izrazijo svoje nezadovoljstvo zaradi izbrisa iz ustanove INAM. Zagovarjal jih je odvetnik Blessi, ki je opravičil njih težnje za zboljšanje plač, ki so razmeroma nizke v primeri z drugimi nameščenci. Zalo so jim skupen nastop narekovale nujne življenjske potrebe. Mnogi od teh uradnikov ali delavcev ne morejo s plačami preživiti niti sami sebe, med tem ko imajo na ramenih še starše in otroke.
Sodišče je 72-letnega Ferra-rese Umberta iz Riva Piazutta 8; 43-letnega Hieronima Don-de iz Ulice Alviano 7; 38-let-nega Evgena Petruca iz Livade 9; Bruna Del Colle, starega
26 let, iz Ulice Montesanto; 44-letnega Alojza Proderuttija; Alba Pierattonija iz Travnika 16; 50-letnega Thomana Corada iz Ulice S. Ivana; Irmo Fila-ferro iz Ulice Codelli; Ano Marijo Bertolin iz Ulice Mazzini; 68-letnega Jožefa Spessota s Travnika 16 in Albina Dornika iz Placute, oprostilo ker niso izvršili kaznivega dejanja. 32-letnega Trevisana iz Ulice Rossetti; 25-letnega Stefana Fiorellija iz Ulice Pascoli; 48-letnega Uga Malfattija iz Ulice Capuccini 2; 44-letnega Se-bastiana Corazza iz Ulice Lun-ga 41; 27-letnega Renata Faita iz Ulice Brigata Re 31 in Lucijana iz Ulice Contavalle pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
* # #
Sodišče je obravnavalo tudi primer 42-letnega Ruggera Komela iz Ulice Duca d’Aosta, ki je bil obtožen skupno z bratom, da je namestil v svoji delavnici delavca Evgena Su-
siča brez vednosti Urada za delo.
Komel se je svoječasno obrnil na Urad za delo, da bi mu poslali Evgena Susiča kot delavca. Dobil je odgovor naj trenutno počaka, da natančno pregledajo kdo izmed brezposelnih bi bil potreben name-ščenja. Medtem je po Gorici krožil nadzornik za delo in je prišel tudi v Komelovo delavnico Slučajno je našel v delavnici Susiča. Tako je zadeva prišla pred sodišče. Pri zasliševanju se je ugotovilo, da se je Susič mudil v delavnici le trenutno, ko je popravljal svoje kolo in zato so tudi gospodarja Komela in njegovega brata oprostili.
Laži demokrščanskega lista
—= Kmo =
VERDI, 16.30: «David Coper-fields, J. Barrymore.
VITTORIA, 17:	((Opoldanski
svits, A. Baxter.
CENTRALE, 17: «Gospod in sirena«, W. Powell.
MODERNO, 17: ((Venerin poljub«, A. Gardner.
ESTIVO, 21: ((Vihravost v puščavi«.
EDEN, 17: «Korak morilca«, J. Garfield.
Demokrščanski li-t «Giorna-le del Lunedi« je v ponedeljek v svoji tržaški izdaji objavil članek o medkrajevni trgovini med goričko pokrajino in Sloveniji, kjer je navedel, da Slovenija dolguje goriški pokrajini visoke vsote denarja.
Glede na ta članek je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo goriške pokrajine izdala poročilo, kjer pravi, da avtonomni račun, ki ga upravlja goriška podružnica Banca dTtalia, od svojega začetka do danes, ni nikoli predstavljal «nekrit račun« (sco-perto) z jugoslovanske strani, ker so bili proizvodi izvoženi v Slovenijo vedno takoj plačani. «Kar se tiče zaključnega obračuna z 31 avgustom tega leta, gre ta obračun v korist Slovenije za 15 milijonov 469.879 lir«. Zbornica pojasnjuje, da je ta vsota na razpolago goričkim trgovcem in da zadostuje tudi za kritje stro škov za popravilo jugoslovanskih motornili vozil, ki so trenutno v goriških delavnicah. Inkriminirani članek je vzbudil pri goričkih obrtnikih in goriških izvoznikih preplah. Ta preplah je neutemeljen«.
Kakor vidimo, je «Giornale del Lunedi« namenoma popolnoma popačil resnično stanje medkrajevne trgovine med goričko pokrajino in Slovenijo, Uspešen razvoj medkrajevne
trgovine obmejnih krajey med dvema državama spravlja s tira razne šoviniste, ki hočejo ob jugoslovansko - italijanski meji ustvariti na vsak način nevzdržno stanje vzbujati sovražno razpoloženje italijanskih državljanov proti Jugoslaviji in preprečiti na vsak način katerikoli stik med Gorico in njegovim naravnim zaledjem kamor Gorica spada.
Demokrščanski «Giornale del Lunedi«, ki ni nič drugega kot ponedeljska izdaja ((Giomale di Trieste«, dobro ve, da bodo v Gorici, zahvaljujoč se sporazumu med goriško pokrajino in Slovenijo, zgradili noyo veliko mehanično delavnico za popravilo jugoslovanskih motornih vozil. To delavnico bo zgradila zadruga, ki so jo v Gnric.i ustanovili goriški obrtniki. Delavnica in popravila jugoslovanskih motornih vozil pa bodo zaposlili številne goriške delavce, ki so danes brezposelni.
Pojasnilo trgovinske zbornice jasno prikazuje sedanji položaj medkrajevne trgovine s Slovenijo in poudarja, da ima Slovenija y dobrem preko 15 milijonov lir. To dokazuje, da se Slovenija strogo drži svojih obvez. Želimo, da bi se t® medkrajevna trgovina v dobrobit enim in drugim še uspešneje razvijala, da bodo s tem imeli koristi naši delavci, ki čakajo zaposlitve in zaslužka.
V naših poročilih smo ponovno pisali tudi o piranskih ladjedelnicah. To podjetje ima strokovno osebje, ki se lahko kosa v svojem delovnem področju s še tako izurjenimi specialisti. Iz piranskih ladjedelnic so splovili že mnoge barke, ki danes plovejo po našem morju. Poleg tega preveva vse delavstvo tega podjetja zavest, da mora-jo tudi oni storiti vse za dosego nalog, ki so jih prevzeli v svojem enoletnem načrtu.
V tem oziru je vodstvo piranskih ladjedelhic vneslo v svoj delovni načrt objekte, ki bodo v veliki meri pripomogli k uresničenju plana, potenciranju njihovega obrata in k njegovi izpopolnitvi, ki bo istočasno pospešila njegovo neod. visnost od tujih industrij.
Kot prvi uspeh predvidenega -delovnega načrta bo posta, vitev maf| livarne za vlivanje brona za enkrat s kapaciteto 25 kg in drugo livarno za lito železo z začetno kapaciteto 150 kg. Obe napravi bosta do-gotovljeni približno v 3 tednih, tak0 da jih bodo ladjedelnice izrabljale že pri prihodnjih večjih delih. S tem v zvezi bodo dobile piranske ladjedelnice tudi 2 novi mehanični delavnici, od katerih bo ena za popravila motorjev. Celotna instalacija tega oddelka bo stala več milijonov in bo imela v toliko večji pomen, ker bo glede na svojo popolnost edina v našem okrožju. V tej delavnici bo zaposlenih 60 delavcev strokovnjakov in vajencev.
Gospodarstvo naše cone bo z omenjenimi novimi napravami pridobilo tudi v toliko, ker bo delo v ladjedelnicah po vsem tem hitreje napredovalo. Za delavstvo pa je zadoščenje, da se njihovo podjetje vedno bolj dviga.
>už7n a 2a trgovce
si^ajinetrS°vcev goriške se tvrdke ko seznanijo na se-
S-i^uženja
Sz ‘'S1 sleu„.
Sbro,i a' začenši % .0ltl 1950;
S> °vine ftiv. 50 l950ski zakon
Z
sledeče
raznimi vsebine: s 15. sep-razne vesti gle-z inozemstvom; novih pravilih; Mi-°? od 15- julija
* čob Pravila itali-
"ie
Sled,
urada
za menjavo va-
tfted ItPavod'l za glačeva-
Ilalijo iU oum bko Britanij
 m
in Somalijo; iz-'ijo raznih
Letovanje mladine v Istri
V avgustu je letovalo v Dijaškem domu v Portorožu okoli 80 gluhonemih in slepih otrok iz 'ljubljanskih zavodov, dočim so v portoroški gluhonemnici preživeli nekaj prijetnih dni gluhonemi litografi in vajenci iz podjetij državne glu. honemnice v Ljubljani. To so predvsem vajenci tiskarne, knjigoveznice, keramike in podobno.
Gojenci obeh ljubljanskih za vodov so vzbujali veliko pozornost, posebno slepi s svojimi od razstrelkov zgubanimi obrazi, brez ene ali celo brez obeh rok V zapestju. Okoli vseh so se zbirali na plaži letoviščarji čudeč se njihovi živahnosti in njihovim gradbenim sposobnostim v pesku in mivki Mnogi od teh so sa enako veselo zabavali v morju,
kajti nekateri so se naučili plavati, drugi, ki so bili .celo slepi ali brez rok pa so prinašali bele lupinice školjk in se z njim; igrali.
Otroci so se v koloniji zelo okrepili ter naužili sonca, in si na ta način načrpali moči za nadaljnje učenje. Poleg druge zaposlitve v prostem času so slepi otroci stalno sodelovali pri svojem stenčasu, za katerega so pisali članke in delali risbe v Brajlovi pisavi. Priredili so več izletov v okolico in po morju. Tako so bili 25. avgusta v Savudriji, kjer so obiskali kolonijo invalidnih otrok iz Kamnika.
Snidenje vse te mladine je dirnilo spremljevalce in domačine. Kmalu pa je vsakogar pomirila zavest, da uživa prd ljudsko oblastjo tudi ta mladina življenje vredno človeka in da se tudi ona pripravlja na svoj način za samostojno življenje.
Gostje iz Portoroža so prinesli za otroke v Savudriji pozdrave in darove ASIZZ iz Tr sta, ki so ravno isti dan zjutraj obiskale kolonijo gluhonemih in slepih v Portorožu. Razume se, da so se vsi otroci šli skupno kopat v morje.
Kolonijo v Portorožu so poleg naših žen iz Trsta obiskale tudi delegacije ASIZZ iz Kort in Portoroža. Za lep uspeh kolonije gre zasluga ljudski oblasti in pcžrtvovanju učiteljstva, ki je z ljubeznijo pazilo na svoje varovance ves čas njihovega letovanja.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Sklepi III. zasedanja plenuma okrožnega komiteja IIP STO
o poteku realizacije enoletnega gospodarskega plana, naši irgovini in o nalogah S1AP Istrskega okrožja
Plenum Okrožnega komiteja KP STO za Istrsko o-krožje je na svojem III. zasedanju razpravljal fl poteku realizacije enoletnega gospodarskega plana, o naši trgovini in o nalogah SIAU Istrskega okrožja, ugotovil velike uspehe v dosedanjem delu, odkril pomanjkljivosti, ki zavirajo še večjo delovno vne mo množic ter postavil smernice m bodoče naloge.
I.
Delovni polet množic se je pod vodstvom Komunistične partije in Slovansko-italijan-ske antifašistične unije v obdobju po II. zasedanju še dalje krepil in dal vidne rezultate. Prebivalstvo mest in vasi se udeležuje prostovoljnega dela; odzvala se mu je tudi mladina, ki je pokazala pri.mere velikih delovnih podvigov. Ustvarjalna pobuda naših vasi narašča. Razvoj zadružništva priča, da niti
Svečana akademija v Kopru
Danes 7. t.m. ob 20 bo v gledališču v Kopru svečana akademija v proslavo 7. obletnice množične vstaje narodov Istre. Akademijo prireja okrajni odbor SIAU v Kopru.
SPORED:
1. Orkester JA.
2. Slavnostni govor v slovenščini (tov. Karel Prijon) in italijanščini (tov. Mario Abram).
3. Deklamacije v slovenščini in italijanščini.
4. Komorni zbor iz Trsta.
5. Pevske točke solistinj Slavice Batistutove in Rožice Kozem.
V petek 8. t.m. in v nedeljo 10 t.m. dopoldne bo v proslavo tega dne množično prostovoljno delo. Slične manifestacije bodo tudi v Bujščini in po vsem Istrskem okrožju.
in vpisovanj
na slovenski nižji qimnaziji v Portorožu
Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije v Portorožu javlja, da bodo popravni izpiti za III. razred dne 11. septembra ob 8. uri. Nižji tečajni izpit se bo začel istega dne ob 10. uri.
Popravni izpiti za vse ostale razrede bodo iz matematike 11.
septembra ob 10. uri. Za vse ostale predmete pa 12. septembra ob 8. uri.
Ob prijavi za izpit oddajte prošnjo kolkovano z 9 din in zadnje šolsko spričevalo.
Vpisovanje v vse razrede bo 14. septembra ob 9. uri. Prinesite s seboj zadnje spričevalo in rojstni list.
Pričetek pouka je 18. septembra.
začasno pomanjkanje tehničnih sredstev ne ovira naših ljudi pri njihovem prizadevanju, da stare odnose nado-piestijo z novimi, da se borijo za socialistično preobraz bo dežele. Elektrifikacija, nove ceste, šole, kanalizacija, vodovodi in novi kulturni in zadružni domovi so poleg Večjih objektov splošnega značaja stvarni rezultati nove zavesti našega delovnega ljudstva.
II.
Plenum ugotavlja, da bi bili uspehi še večji, če bi ne bilo pomanjkljivosti pri nekaterih, zlasti nižjih organih, njihovega premajhnega zaupanja v sile ljudskih množic, ozkega, sektaškega gledanja in odnosa do ljudi, izogibanja, da se skupno s prizadetim prebivalstvom razpravljajo in odločajo vsa vprašanja in ukrepi. Tak odnos hromi delovno vnemo in pobudo ter povzroča malomarnost in neodgovornost pri čemer trpi delovna disciplina na gradbiščih in v tovarnah.
III.
Globlji razlogi teh pomanjkljivosti so v ostankih miselnosti, ki ie odraz starih odnosov izkoriščanja, v o-staukih načina vodstva ne kot usmerjanja ljudske pobude, ampak kot poveljevanja, načina vodistva, ki je lasten buržoaznemu javnemu aparatu jn nujen že zaradi socialnega značaj,a tega aparata, ki ga pa je sodobni revizionizem v delavskem gibanju skladno z interesi privilegirane kaste če dalje razvil in ga razširil tudi na politično področje v režim samovolje od zgoraj in slepe pokorščine od. spodaj. So tudi pri nas primeri, da s.e na ta način krije z osebnimi težnjam' in interesi posameznikov.
IV.
Da se pomanjkljivosti odpravijo, postavlja plenum sledeče naloge:
1. Okrepiti ideološko ;n kul turno prosvetno delo med člani Partije, med članstvom SIAU in med množicami.
2. Se dalje razviti pobudo množic, pritegniti jih k sodelovanju in k reševanju vseh vprašanj javnega življenja ter preko ustvarjalne kritike izboljšati delo na bazi.
3. Posvečati večjo pažnjo izgradnji in utrjevanju Partije in SIAU.
Zato je potrebno vključiti v Partijo nove ljudi, ki z delovnimi žrtvami izkazujejo svojo predanost stvari delovnega ljudstva ih med njimi zlasti tudi italijanski element V mestih. Poglabljati disciplino članov, izboljšati sistem njihovega dela in njihov odnos do obveznosti, ki jih imajo do Partije.
Razširiti SIAU s pritegnitvijo novih članov in še okrepiti to organizacijo kot enotno demokratično fronto delovnih ljudi. Skovat; iz nje mogočno silo, ki bo opravljala politično vzgojno delo med množicami, gojila oblike ljudskega samoupravljanja, me bilizirala množice Za sodelovanje pri delu oblasti in za izvajanje nalog gospodarske izgradnje, nadzorovala preko njih poslovanje oblastvenega aparata, pomagala, da se bodo vsi ukrepi v roku in zakonito izvrševali ter tako o-beneun najuspešneje odkrivala sovražne elemente in jim onemogočila razdiralno delo.
Z vsem tem, z borbo proti birokratizmu, z omejitvijo vloge upravnega aparata na izvajanje sklepov izvoljenih organov, katerim edinim gre pravica odločanja in z odpravljanjem nepotrebnega profesionalizma okrepiti a-vantgardno vlogo Partije v javnem življenju.
4. Posvetiti večjo skrb šolstvu in pionirski organizaciji.
5. Napeti vse sile za izvedbo prvega gospodarskega plana. Boriti se proti nedisciplini na delu, razsipništvu in neodgovornosti. Z izboljšanjem sistema dela odkrivati notranje rezerve delovne sile. Povečati produktivnost dela in podroirati udamištvo ter raeionalizatorstvo. Uvesti norme za nadaljnje nroizved-
ne panoge. Skrbeti za pravilno socialistično nagrajevanje.
6, V sektorju trgovine sprostiti njeno poslovanje, otresti se okorelosti in skrbeti za gibčnost, hitrost in točnost dela. Razvijati samoiniciativo kadirov in jih usposabljati, da bodo kos vsem zadanim nalogam. Boriti se proti birokraciji v administrativnem aparatu, kater; naj se strokovno izpopolnjuje, številčno pa zmžnjšdje ter pravilno organizira trgovsko mrežo v mestih in na podeželju. Navezati najtesnejše stike S proizvajalci, tovarnami, kakor tudi domačimi obrt niki. zaradi izdelave in dobav blaga v odgovarjajoči izbiri. Vse stremljenje trgovine usmerit; izključno v materialno in moralno zadovoljitev potreb širokih ljudskih množic.
Smrt fašizmu — 5 svoboda narodu!
Številke govore o delu ASIZZ
Naše bralce smo kolikor toliko obveščali sproti o delovanju okrajnega in osnovnih odborov ASIZZ v koprskem okraju, v kolikor so ga izvedli y mesecu, avgusta t. 1. Iz teh skupnih statističnih podatkov dobimo pravi vtis o razsežnosti in aktivnosti naših žen.
V preteklem mesecu je bilo na terenu 48 množičnih zborovanj in 10 sestankov odborov. Pri teh je bilo kljub temu, da štejejo nekatere vasice samo nekaj desetin prebivalstva navzočih vsega skupaj okoli 1500 žen. Ce pomislimo, da je bilo na dnevnem redu običajno politično in organizacijsko poročilo, da so žene v zadnjem mesecu dokončale priprave in po nekod tudi izvedle volitve v ASIZZ, sprejele resolucij in plane glede predvolivnega tekmovanja, potem spoznamo, da so bile informirane o vseh dogodkih v svetu in doma in da so bile na tekočem o celotnem udejstvovanju žen tako pri nas, kakor tudi v Bujščini in Jugoslaviji.
Od 15. avgusta dalje so nekatere osnovne organizacije izvedle volitve v krajevne od-
IZ MATERAPE
tf 28 dneh 1628 prostouoljnm ur dela
bore in s svojo visoko udeležbo vrhu tega pokazale, da hočejo z novimi odbori dati svoji organizacij novih sokov za nadaljnje javno delo. Tako so uspele volitve v Babičih, Kor. tah in Fierogi 100 odst., v Šmarjah so se udeležile žene volitev 99 Qdst., v Cežarjih 95 odst. in v Ankaranu nekaj manj.
Na področju socialne dejavnosti so se izkazale žene iz Škofij, Šmarij, Bertokov, Izole, Portoroža, Kort, Baredov in članice okrajnega odbora ASI ZZ. Ene ali druge so obiskale in obdarovale bolne vojake v vojaški bolnici v Portorožu, vojaško mladinsko delovno brigado na rižanski cesti, počitniško kolonijo otrok iz Slovenije, ki so letovali v Valdoltri in Portorožu, in Izoli, počitniško kolonijo istrskih otrok V Ribnici na Dolenjskem, otroke v otroškem vrtcu v Izoli in končno, ponesrečence pri nesreči, ki se je pripetla y vele-prodajalnici OMNIE in ki so bili v civilni bolnici v Izoli.
Članice ASIZZ v vsem okraju niso tudi zanemarjale prostovoljnega dela, saj so po dosedanjih podatkih napravile 2365 delovnih ur. Pomagale so pri delih na cestah, zadružnih domov, pri čiščenju vodnjakov,, šol in podobno.
Za vse to delo zaslužijo vse. kakor priznanje.
Ze dalj časa je, odkar gradimo zadružni dom in ver.dar bo treba še mnogo truda predno bo popolnoma dokončan. Dober mesec od tega so namreč pri gradnji r.ove hrvatske gimnazije v Bujah potrebovali nujno nekaj zidarjev, katere je gradbeno podjetje odvzelo z dela pri našem zadružnem domu. Kljub temu nadaljujemo z delom in sicer pripravljamo v odsotnosti zidarjev potreben gradbeni material, kot kamenje, pesek, apno, trame in deske. Te dni prevažamo tudi razni material iz Umaga, v bližini Babičev pa lomimo kamenje in ga od tan. prevažamo na gradbeni prostor. Pravtako bomo v tem času izravnali pred stavbo večji kup zemlie, s čemer bo dobil bodeči dom lepše lice.
Lahko rečemo, da je vsak odrasel človek v naši vasi in o-kolici sodeloval pri teh delih. Le tako je mogoče, da smo v 28
""""■■■■MIIIIIIIIIIIIIIIU,,,,,,,,,,,,,,!,......................................................................        IIIIIIIIIIII...mu.....nuni...............mirnimi...mirnimi...................imimiii...mi.............i.......................mi
ODOVINSKI ROMAN
Cjak ie
*>v ter
36.
zaostal nekoliko pogledal še en-
j. 1 Oho	se	en-
o B°61arii?lSexnce; z roko sl čn 1)1 boiip ,*0 in oJ1’ kakor
h>Na ir.:1 Je zašepetal:
%<le Wsanh!e50va: pa kak0 V"? N sem?Da bi bil
veNec ? ™ogoi:e!»
k «as od h ?e’ ki i° bil k *Se Sodfou al<* 0Pazoval, ^ 5p°Zhai zdr°s Paleževlne-tou^do	s	strahom,
Stil	proti Mo-
hiver fcričli p0stal Pred ve-" ^Plan ,^0- neSO v tukaj ‘ele
sem gredo 1KaJ k nam!>
, n 20 b°*lo
«Naj gredo!« reče osorno ena, kakor da bi jo to prav nič ne brigalo.
Pa odvezala sl je predpasnik in rokava snela ter tako stopila na prag.
Komisar Mulej je bil vljuden mož-«Dober dan, mati«, je dejal prijazno, ko je stopil pred vežo: «Vi ste Mozolova mati, ne?«
«Da, da!» reče ona, in ako-ravno na kmetih ni navadno vprašati koga takoj pri njegovem prihodu, po kaj ali zakaj je prišel, jo Je vendar osupnil ta pa Mozolovini pač redki poflod tako, da je hitro nehote pristavila: «Kaj pa vendar hočete, go-I spodje?«
Komisar pa je bil tudi previden mož.
«Precej bomo povedali«, deje, «pustite nas le malo v hišo; vroče je tu zunaj!«
Obenem stopi z oskrbnikom za Mozolko v čedno pospravljeno izbo na sprednji strani. Oborožena stražnika, ki ju je hlapec France le bolj od daleč, tam iz hleva sem, ogledoval, sta ostala pred vežo.
eTako umazano je pri nas!« reče Mozolka in pobriše s prtičem po beli javorovi mizi v kotu in po stolu za njo, na katerih pa ni bilo videti trohice prahu.
«Lepo imate in prijazno«, meni komisar in sede k mizi.
Potem povpraša, je li Žano pritrdi, pozveduje komi-, sar na dolgo in obširno, kdaj je šel Blaž od doma. Novega je malo zvedel. Mo-zoika je sicer povedala, kar ji je znano, a tega ni bilo mnogo Le o Nandetu ni zinila besede in tudi o tem ne, da je stric Blaž Sel od
doma z namenom rokovnjače zatožiti, kakor ji je bil to že hlapec France pravil.
«Pretepaval se je pat kakor zadnjič, ko je prišel z razbito čepinjo domov iz Kamnika«, reče naposled; «bog vedi, kako bi se mu bilo takrat godilo, ko bi ga ne bil oni rešil!«
A takoj ji je bilo žal, da je to omenila; kajti komisar je postal pozoren in vpraša naglo:
«Kdo ga je rešil?«
«E, oni s Paleževine, kjer ste bili sedaj«, reče nejevoljno gospodinja-«A, Nande! Pa kdo je vendar ta Nande? Od kod je?«
«Ali jaz vem?« odgovori jezno Mozolka ter položi prt, s katerim je bila obrisala mizo, na klop k peči in se tako obrne v stran od komisarja.
Pa ta komisar je bil na en pot tako nadležen človek!
«Vi morate to vendar vedeti, ako je on ženin vaše hčere, vaš prihodnji zet!« reče naglo.
Pri teh besedah se zasuče Mozolka hitro in stopi za korak bliže k izpraševalcu.
«Kaj ženin? Kdo pravi, da je ta Nande nas ženin? Kaj mislite, da bom jaz hčer dajala na ajdovo strnišče? Ali pa človeku, h kateremu biriči v vežo hodijo?«
«Kje je vaša hči?« reče komisar mirno.
«Doma je; tam na oni strani!«
«Po kličite jo semkaj!« ukaže Mulej-
Mozolka je za trenutek pomislila, ali bi klicala hčer ali ne. Pa takoj stopi na prag in zakliče glasno:
«Polona!«
Ni bila njena navada, da bi hčerko tako zvala, nego jo je klicala sicer, kakor jo imenujemo v tej povesti; le kadar jo je kaka posebna reč ujezila in razburila, ni mogla hčeri dati onega imena, ki ima že samo po sebi značaj prisrčnosti.
Mala Polonica se je torej močno prestrašila, ko je Cu-
la ta materin klic. 2;e zadnji hlapčev krik jo je jako razburil, tako da je tresoča se stala pri zapahnjenih durih svoje izbe in brez sape poslušala, kaj se godi zunaj v veži in v hiši. Vsega tega ni umela, samo to je slutila zdaj nehotč, da se vse vendar suče okrog Nandeta, okrog njenega Nandeta.
Stegnila je roko po zapahu. da bi ga odrinila, a v svoji razburjenosti ga ni mogla hitro; v tem začuje vdrugl' še bolj osoren in glasen klic:
«Polona, sem pojdi!«
Odprla je duri in prišla za materjo v sobo k enim- Bila je bleda; plaho, čeravno mirno je pogledala komisarja in oskrbnika, kateri zadnji je stal ob podolgasti klopi pri peči,
Komisar je bil malo v zadregi; izkušnje ni imel mnogo v takih rečeh in preiska-vanjih in previdnost njego-va mu ni v vsakem primeru pomagala.
Rešil ga je zdaj oskrbnik
glede prvega vprašanja, o katerem je bil komisar tako v stiski, ne vedoč, kako bi ga zastavil.
Pa tudi Poljak ni bil srečen v tem izpraševanju. Ko je komisar govoril z Mozolko. je stal Poljak pri klopi ob peči in bil sila nemiren, in ko bi se Mozolka ne bila tako krepko odrezala pri vprašanju po Nandetu, bi bil posegel oskrbnik gotovo v razgovor; stopil je namreč že bliže. Ta Nande ga je posebno zanimal ali bolje vznemirjal-
Ko Polonica vstopi, se obrne oskrbnik naglo k njej tei vpraša.
«Dekle, ti poznaš onega Nandeta, soseda vašega! Kakšen je ta Nande?«
Ko je deklica začula to ime, jo je oblila lahka rde čica; a vprašanje jo je osup nilo, kajti o tem, kakšen je bil njen ljubimec, dozdaj še n- mnogo premišljevala.
«Kaj? Kakšen?« reče začu. deno.
(Nadaljevanje)
dr.-eh napravili 1628 delovnih ur. Nekateri kmetje so dali na razpolago vozove z vprežno živino, s katerimi smo prevozili nekaj nad 130 k.m. karfienja iz Babičev in 70 m tramov iz U-maga. Pravtako so odvažali izkopani material pred domom, ki ga je bilo tudi okoli 50 m.
Vaščani v Materadi se zavedajo, da jim bo služil bodoči zadružr.-i dom ne samo za njihovo gospodarstvo, ampak tudi za razvoj njihove duhovne kulture. Zlasti kraji okoli Ma-terade so čutili udarce italijanskega raznarodovanja, zaradi česar ljudstvo komaj čaka, da bo njegova mladina dohitela, kar je zamudila glede znanja hrvatskega jezika ip hrvatske kulture v dobi italijanske okupacije.
Izpiti in vpis
na slovenski gimnaziji v Kopru
Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru javlja, da bodo popravni, razredni in predmetni izpiti za vse razrede 11. in 12. septembra t. 1. vsak dan od 8. ure naprej. Prošnjo, koiko-vano z 9 din in s priloženim zadnjim letnim spričevalom, oddajte ravnateljstvu gimnazije ob prijavi za izpit.
Vpisovanje za vse razrede bo 14. septembra ob 9. uri. Prinesite s seboj zadnje spričevalo!
RAVNATELJ.
Prijave v triletno gostinsko šolo
Poverjeništvo za turizem in gostinstvo okrajnega ljudskega odbora vabi mladince in mladinke do 18. leta starosti, ki so dokončali osnovno ali srednjo šolo ter imajo veselje do hotelske stroke, naj se javijo pri Poverjeništvu za turizem in gostinstvo OLO v Kopru, Trg BROLLO za vpis v triletno srednjo gostinsko šolo v Ljubljani. Želeti bi bilo, da se prijavi čim več kandidatov, ker so možnosti zaposlitve v hotelski stroki najširše, zlasti ker imata turizem in gostinstvo na našem ozemlju najboljše pogoje za razvoj.
Cas prijave je do vključno 8. septembra t.l.
Vpis in ponavliaini izsili elni
v Kopru
Vpisovanje v enoletno gospodarsko šolo v Kopru bo 12. t.m. od 8 do 12 V šolskih prostorih.
Ponavljalni izpiti bodo 11. tjn. od 8 do 12 prav tako v šolskih prostorih.
Kinopredstave v Istrskem okrožju
V KOPRU: 8.,	9. in 10. t. m. ((Nekdanji suženj«; 11. in 12. t. m. «Globus»; 15., 16. in
17. t. m. ((Gozdni potepuh«; 18., 19. t. m. «Glasba na oblakih«;
22., 23. in 24. t. m. «Grešnica»; 25. in 26. t.- m. ((Ljubezen brez pomisleka«; 29. septembra in I-oktobra ((Dekleta za ženitev«.
V IZOLI - kino Arrigani:
8., 9., Jn 10. t. m. ((Odvetnik Avana»; 13. t. m. «Globus»; 15., 16. in 17. t. m. «Grešnica»; 22., 23. in 24. t, m. ((Glasba na obla-kih«;
V IZOLI - kino Odeon: 8.,
9. in 10. t. m. ((Priprto okno«;
18. in 19. t. m. ((Globus«.
22., 23. in 24. t. m. ((Prehod N. O.«;	29.,	30. sept.
in 1. okt. ((Ljubezen brez pomisleka«
PIRAN - kino Tartini: 8., 9. in 10. t. m. «Fifa je nasedla na
10. t. m. «Fifa je nasedla na pesek«; 11. in 12. t. m. ((Globus«; 15., 16. jn 17. t. m. «Glas-ba na oblakih«; 18. in 19. t. m. ((Grešnica«; 22., 23. jn 24. t. m. «Ljubezen brez pomisleka«; 25. in 26. t- m. ((Tajinstven grad«;
29., 30. sept. in 1 okt. «Prehod N. O.«.
Poravnajte naročnino!
Vse naročnike Primorske-;a dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino.
CENTER TISKA
MORJE Skrivnesli
 ..... immm—— mer ja, nje-
£een glebina, tepieta in merske sirnje
KRVAVEČA
KOREJA
Cesto štrlijo blizu obal iz morske površine čeri in otoki najrazličnejših oblik in velikosti, nzkje segajo v morje polotoki kakor kopneni jeziki. Med obalami in otoki so morski kanali in ožine več ali manj široke, in več ali manj dolge. So Pa tudi veliki otoki, ki štrle daleč v morje, s katerih se obala niti ne vidi! Kakor so obale naseljene ali puste, tako so tudi otoki: nekateri obljudeni, drugi pusti.
Morski kanali in ožine, so zelo važni za pomorstvo. So pa na svetu tudi umetni morski kanali, kjer so ljudje prekopali na nekaterih mestih zemljo, da skrajšajo trajanje plovbe; tako je n. pr. presekan in napravljen Sueški kanal (l. 1869.) in Panamski kanal (l. 1914.) in se je izvršil zaradi tega velik preobrat v pomorskem prometu in trgovini. Za svetovni promet je najvažnejši Sueški kanal, ker se nahaja sredi bogatih in prostornih predelov zemlje in krajša pot iz Evrope v Azijo Za več tisoč kilometrov. Od zahodnih evropskih obal do Indije je skrajšana oddaljenost za 45 odst.
Ob obalah in po otokih, kjer so prikladni zalivi, zavarovani pred vetrovi in valovi, in kjer se nahaja tudi malo zemlje za obdelovanje, tam so se že zdavnaj neselili ljudje. Ustanovili so vasi, trge in mesta; razvil se je promet po suhem in jpo morju, trgovine in obrti vseh vrst. V ta namen in zaradi brambe so nastala na prikladnih, predvsem na naravno zavarovanih mestih, pristanišča. Luke s°, predvsem prometna mesta na obalah in otokih osnovane zaradi plovbe po morju, črpanja bogastva iz morja in izmenjave blaga z oddaljenimi kraji po u-metnih suhih, oziroma po mor. skih cenejših cestah. Istočasno so ljudje te luke utrdili, da se lahko branijo pred roparji in sovražniki s kopnega in morja.
V lukah se ne izvršuje izmenjava samo vsakovrstnega blaga, ampak skozi luke prihajajo in odhajajo ljudje iz vseh krajev sveta, skozi luke se širi tudi kultura. Vzemimo za primer mesto Dubrovnik na dalmatinski obali. Dubrovnik — po svoji preteklosti — dokazuje, kaj vse ljudje lahko storijo s svojo neodvisno, pametno in složno državno politiko, na vsakem po. lju človeškega uma in dela, če posvetijo največjo skrb svoji luki, svojemu morju in pomorstvu. — Tako je Dubrovnik o-hranil skozi stoletja svojo politično in ekonomsko neodvisnost, i v pomorskem i v trgovskem delovanju ni zaostal niti za svojimi italijanskimi pomorskimi tekmeci: Benetkami, Genovo, Pis0 in Napolijem; a razen tega je zaslužil v vsakem pogledu ime «Slovanske Atene na Jadranu)).
Na obalah se neprestano naseljujejo ljudje iz notranjosti države in iz inozemstva^ da skupaj s primorskim, v začetku čegto maloštevilnim narodom, delajo in se tako preživljajo. Pravtako tudi trgovci, obrtniki, industrialci in bančniki, da vsak po svoji stroki sodeluje v izkoriščanju morja in pomorstva in tudi luk kot mest za izmenjavo blaga v vseh relacijah kopnenih, pomorskih in pristanišč, skozi katere ljudje prihajajo jn odhajajo — z železnico in ladjami in z drugimi sodobnimi prometnimi sredstvi. Istočasno prihajajo na obale in otoke ljudje iz notranjosti in iz tujih krajev, da se naužijejo
morja, da se na morja odpočijejo in zdravijo. Zato se ustanavljajo v primoskih mestih najraz-novrstnejši zavodi iz vseh pod. ročij društvenega, narodnega in mednarodnega, življenja. Ponekod postanejo mesta ob morju ne samo nacionalno zelo važne točke, ampak tudi svetovni emporiji, s katerih se državna zastava razvija po vsem svetu na čast. ugled in blagor vse nacije in države.
Tudi mi, Slovenci imamo svoje krasno morje — Jadransko morje! Jadran obdaja našo lepo obalo, največja in najvidnejša cesta svetovnega prrometa nas vabi, da tekmujemo na njenih valovih z drugimi narodi in da na njej poizkusimo svojo moč. Z morske obale nam je odprta pot v vse dele sveta. Dandanes ima promet po morju večjo važnost kot po kopnem. Prekomor. ske poti so za vsakogar svobod, ne, vožnja po morju je cenejša, ker ni potrebno vzdrževati ne cest, ne železniških prog kot po kopnem. Odprte, svobodne in cenene morske poti istočasno lahko vsakdo rabi. In v resnici se na morju neprestano vrši huda tekma med nacijamiv in državami. Z velikimi ladjami se čez morje naenkrat prevaža znatno večje število, potnikov in tovora kakor po železnicah, n. pr. ladja z 8.000 tonami, ki ni med največjimi lahko sprejme 12.000 ton tovora. Ce računamo, da železniški vagon sprejme 10 ton, bi morali natovoriti 1.200 vagonov, da bi prepeljali tovor, ki ga prevozi ena sama ladja — ali 40 vlakov po 30 vagonov.
Od davnine so vsi narodi smatrali in smatrajo morje kot poglavitni izvor gospodarskega napredka in blagostanja. Vsi narodi so skozi stoletja vlagali vse svoje sile, da racionalno eksploatirajo morje: v zadnjih 120 letih se je ljudsko delo po morju silno razvilo. V pomorstvu je velik del prebivalstva našel trajen zaslužek, ker se je razvitkom pomorstva razvilo zemljedelstvo in industrija, ker je omogočena zamenjava proizvodov med narodi iz najoddaljenejših krajev sveta. Na morju se ljudje ne le obogate, temveč se razvija tudi njihova moč, duh za vsakovrstna podjetja, ljubezen za svobodo in neodvisnost. Neprestana borba proti strašnim morskim silam napravi ljudi neustrašne in pogumne. Državna zastava pa, ki se vije na vsaki ladji, vzbuja pri pomorščaku nacionalno zavest, čimdalje je ladja od domovine.
tem večja je pomorščakova ljubezen za njo in državo.
Zaradi tako velikega pomena morja povečajo oblasti povsod po svetu največjo pozornost svojemu morju, svoji obali in svojim otokom. Dolžnost države je, da brani svoje morje in svoje trgovske ladje, da se briga za svoje ribarstvo, za plovbo, obalno in prekomorsko, da ima in vodi dobro zasnovano pomorsko politiko — i trgovsko i vojno.
V skromnem namenu, da iz žarke ljubezni za morje in pomorstvo vzbudimo čim večje zanimanje vseh državljanov za svoje morje in za svoje pomorstvo, bomo zaključili te kratke zapiske z vzklikom:
Na morje Slovenci! Na naše morje in po morju v svet!
STOJAN B. PLESNIČAR
Silita- s
- -& „ * - 'A
jCJ c
v'--v
o-ljf&Si- .y
LJUDSTVO KOREJE KRVAVI IN TRPI ZARADI DVEH IMPERIALISTIČNIH BLOKOV, KI S KOREJO NIMAJO NIC SKUPNEGA. NA SLIKI JE AMERIKANSKO TOPNIŠTVO, Ki OBSTRELJUJE POSTOJANKE SEVERNOKOREJSKE ARMADE	*
pljunek smrti
Kolena dva tisoč ljudi se je počasi pomikala s kolodvora proti taborišču. Dva tisbč kandidatov plinske kamre, dva ti. soč «muzelmanov»... Tesno, ne prijazno mesto se je vleklo ob cesti in komaj se je cesta zrini, la skozi njega. Nad dolino in nad mestom je sijalo rumeno, zimsko sonce, ki ni dajalo no. bene toplote. Mrzel veter je vlekel ob široki reki; dolina je bila kakor ledena struga. To ti. ho, mrtvaško kolono so na kolodvoru izbruhali iz sebe živinski vagoni. Bruhanje je trajalo dve uri. Ko so bili vagoni prazni, je pred vsakim vagonom ležal stog mrličev, naloženih kakor, drva, z navzdol visečimi glavami in odprtimi usti. Kolodvor sp napolnili divji glasovi:
«Los, los, lbs....!»
Vmes so padali streli.
Kljub temu je bruhanje vagonov in nakladanje stogov pred njimi trajalo dve uri.
«Mauthausen» se blesti napis na postaji v zimskem soncu.
Mrliči, ki niso obležali na sto. gih na peronu in ki sc še hodili
Kaj lise si izmislijo mate nlrošhe glavice
i
Mala JSevica iz Barkovelj se je poslovila in zahvalila s posrecnim govorom v domačem narečju od vodstva kolonije
OTROCI POSLUŠAJO
«Kaj bo, kaj bo?« Od ust do ust je šlo vprašanje. Vsa deca iz kranjske kolonije je nemir, no vršala, lepe vrste čet so se kar same od sebe podirale, zbirale so se gruče, se razdirale in se, znovič porajale. Nekateri so nekaj vedeli, ti so se širokoustili, a le prva četa se je muzala. Ona je edina res vedela resnico in je Čudo,prečudno...molčala. Zadnjič je visela zastava na <Jro. gu, kmalu jo bodo spustili na tla in s tem dali signal konca kolonije- Vsi so že bili zbra. rd: zbor, odredni, pedagoški vodja, tov. upravnik, celo ku. harice sq se prikazale iz svojega skrivnostnega podzemeljskega kraljestva, a, še se ni pričelo.
«Kje je odredni načelnik?«
Naenkrat trušč, ko da bi po stopnicah drugega nadstropja padali lonci, se valili pločevinasti krožniki, odskakovale železne krogle. Presenečeno so. se vse oči obrnile k stavbi. Prva sta prikorakala Her. man in Darij, obadVa visoka, suha, že doraščajoča fanta. Držala sta v rokah ogromne
pokrivače, tako da sta komaj in komaj molela nosove izza njih. In kaj se dela s pokriva, čami? Se pokriva lonce — že rgs, a z njimi se tudi lahko priredi najbolj učinkovita «glasba»... no in ravno to sta hotela fanta doseči. Za njima sta korakala če Pino in Klavdij in prav zadnja mala a razposajena Neva. Morda je bila malo y zadregi, morda pa tudi ne, saj kdaj je Neva v zadregi? Prišli so pred’ zbor. Zakipelo je med otroci, med osebjem, med kuharicami. Herman je jezno pogledal na. okoli. Kako to, da ni tišine. Divje je udaril s pokrivačama drugo ob drugo. Darij mu je skočil na pomoč s svojim o-rožjem. Kar brnelo nam je v glavi: trušč se je odbijal med obema zgradbama našega poslopja. Zdelo se je, da je ves zrak, vse sinje nebo prenasi-čer.u z vsem svojevrstnim tamtamom.Ko so na tak naqin ustvarili grobno tišino, je ma. la Neva odvila ogromen per. gament...
POZOR, POZOR-Ljete je počitniška kolonija
V nedeljo lahkoaHefski troboj Trst-Nabrežina-Piran v Nabrežini
Po dolgem času bodo naši lahkoatleti ponovno obuli spoje lahkoatletske čevlje in se podali v bližnjo Nabrežino, kjer se bodo med seboj pomerili atleti Trsta, Nabrežine in Pirana.
Nedvomno ima Piran najmočnejšo ekipo in prav gotovo gre v borbo kot favorit za končno zmago. Nabrežina in Trst pa se bosta borila za drugo mesto.
Tekmovanje bo za moške in ženske in spored bo vseboval tekmovanja v teku, v metih in skokih.
Najboljša ekipa bo dobila pokal, medtem ko bo ekipa z največjim številom atletov prejela spominsko plaketo.
Lahkoatletski troboj se bo začel ob 9. medtem ko je zbor tržaških atletov določen ■ za
.45 pred glavno postajo, odkoder bodo odšli z vlakom v Nabrežino.
RIBIC PRI DELU.
in zmagal v Slo
na 3000 m z zaprekami
STOKHOLM, 6. — Na mednarodnih lahkoatletskih tekmah v Stockholmu je Jugoslovan SEGEDIN zmagal na 3000 m z zaprekami. Progo je pretekel v 9'01”.
Dva nova jugoslovanska rekorda
V Goeteborgu na Švedskem je bilo preteklo soboto veliko mednarodno atletsko tekmovanje, katerega so se udeležili tudi atleti Partizana.
V TEKU NA 400 m je zrr.ogal Sabolovič s časom 49,4 pred dobrimi švedskimi tekači Vlndro-tom, Borgom in Nlbergom.
V METU KLADIVA je zmagal Gubi jan z rezultatom 51,63 m pred Karlssonom 50,61. Berec je bil četrti z metom 47,90.
Najzanimivejša točka sporeda Je bil TEK NA 3000 M, kjer Je sodelovalo 18 tekačev Jugoslovanska tekmovalca Pavlovič In Djuraškovič sta se uveljavila na 6, in 7. mesto. Pavlovič je dosegel nov jugoslovanski rekord s časom 8:28,8, medtem ko je Dju-
raškovič dosegel boljši čas od državnega rekorda 8:30,2. Zmagovalec Gotfriton je tekel 8:25,0.
V TEKU NA 200 M je zmagal La Beach (Panama) s časom 20,7. Edini zastopnik Partizana Stankovič se je s časom 23,1 uvrstil na četrto mesto.
V S VEDSKI ŠTAFETI (100x 200x300x400 m) so tekmovala! Partizana Brnad, Radič, Sabolovič in Stankovič s časom 1:58,3 dosegli nov državni rekord in premočno premagali štafete najboljših švedskih klubov.
..Como" prvi nasprotnik Jriesline" v italijanski nogometni ligi A
Včeraj je imela ekipa «Trie-stine« trening ir.' je obenem odigrala tekmo z rezervami, da se tako zadnjič resno pripravi za nedeljsko tekmo, ki bo daleč od doma in sicer v Comu. Trener Guttmann je prepričan, da bo Triestina po začetnem nesigurnem igranju prišla kaj kmalu v formo in da bo v kratkem dosegla dobre uspehe. Mi upamo, pa vendar nismo še popolnoma prepričani. Mlade sile, ki jih ima Triestina je treba dobro pripraviti in ver-jetno bodo šele drugo leto pokazali boljšo igro.
Triestina bo odpotovala iz Trsta v soboto zjutraj in se vrnila domov v ponedeljek. Postava moštva še ni znana,
vendar r.e bo dosti razlike od one, ki smo jo videli v nedeljo proti «Udinese».
\ petek 8. t. m.
I. krožna kolesarska dirka v
Tudi bujski športniki niso hoteli zaostajati za drugimi in so organizirali za 8. september krožno kolesarsko dirko ti Bujah.
PRAVILNIK TEKMOVANJA JE SLEDEČ:
1. Pod vodstvom odseka ZDTV v Bujah in v organizaciji športnega sindikalnega društva Proleter bo v Bujah ob priliki praznika 8. septembra «Z krožna dirka» in sicer za diletante in juniorje.
2. Dirka bo obsegala dvajset krogov v skupni dolžini proge 50 km. Pri dirki sodelujejo juniorji in diletanti skupaj, medtem ko bo nagrajevanje posebej po kategoriji. Določenih je 5 nagrad za juniorje in 5 za diletante poleg morebitnih vmesnih nagrad.
3. Lestvica bo sestavljena po zadnjem cilju kakor za cestne dirke.
4. Zbor tekmovalcev bo ti petek ob 9 v Bujah, medtem ko bo start ob 9.30. Kosilo za vse udeležence gre na račun organizacijskega društva.
5. V. ostalem velja pravilnik UCI.
V soboto 9. t. m. ob 19
Občni zbor nogometnih društev ZDTV
Nogometni odsek ZDTV za STO sklicuje v skladu s členom 8 pravil Zveze letni občni zbor nogometnih društev za soboto 9. septembra 1950.
Občni zbor bo v Trstu v DVORANI NA STADIONU ttPRVI MAJ« OB 19. URI. V primeru nesklepčnosti pa se bo pričel občni zbor ne glede na ŠTEVILO NAVZOČIH POL URE KASNEJE.
Vsako društvo se lahko udeleži občnega zbora po dveh delegatih od katerih pa bo imel LE EDEN VOLIVNO PRAVICO. Delegati morajo imeti redno pooblastilo, ki ga izda tajništvo nogometne, ga odseka. Pooblastilo pa mora biti naknadno podpisano od PREDSEDNIKA IN TAJNIKA DRUŠTVA TER OPREMLJENO Z DRUŠTVENIM PEČATOM.
Dnevni red občnega zbora je sledeč:
1. Izvolitev predsednika in podpredsednika občnega zbora in treh članov votivne komisije.
2. Poročilo o delovanju odseka v sezoni 1949-50.
3. Diskusija.
4. Volitve novega upravnega odbora.
5. Razno.
BIVŠI SVETOVNI PRVAK DR. MAKS EUWE V RAZGOVORU Z NAMESTNIKOM GLAVNEGA SODNIKA NA O-LIMPIADI V DUBROVNIKU HANSOM KMOCHOM
V nedeljo bo v Celju ženski lahkoatletski dvoboj
Jugoslavija-Avstrija
V nedeljo ob 17 bo na celjskem stadionu «AD Kladivarja« ženski lahkoatletski dvoboj Jugoslavija - Avstrija. Krasni stadion, prvi te vrste v Sloveniji bo ta dan prvič predan svo. jemu namenu. Za dvoboj vlada v Celju kakor tudi v ostali Sloveniji ogromno zanimanje.
Kranj. Pr pergamer.e vse načelnike in odredne načelne. Mi smuoTriještine.znaste.smuo pej prou fajn fantje jeno pupe jen tude duobre, če čjemo! Zatu ne mislet, če smuo ble kšen buat užleht, de smuo res u srce hu-ctuabne. Amtoat arnuo čule uod anga vodiča, de je rjeku: «Sej rdsuo užleht, ma samo žive, ku puoper: «Zatu pej- ng zamirte, če smuo ble take! Pabulšale se buomuo če buomuo imele vojo.
Zdej pej zečnemuo uod kraja. Ta prvo je naš tovarež uprav-nek. Ta je taku forte kbkolo, kari vi, d’vani namka paved’t ne muormuo. Uan je glavna uosjeba naše cele kolonije. Za. tu smuo njeme največ hvaležne jen njeme gre «vsa čast in hva. la«. Puatle suo r,'aše čuharce. Uane suo nan duabro sčuhale jn se zmjeran z luanca,me kregale jeno tudii z name:Zmjeran smuo šle u drugo jn tudi u treče, pa-sjebno če je biu grjes z mlekarn jno kakau. Tude šugo ni biu slb in smuo se kr pas jn kotle uod. penj avale. Tu ste pej vse vi nardile, kare vi! Ir; tude malo je blizek pamagou tovareš eko. nom. Mi ga magare malo pazna-muo. Kšni pravejo, da je še preveč užleht, pasjebno kdr zja tle, kamr jemo. Tkrt pej se ga kr bajimo, vč še kukr tovarišice Meri, ki stršno grdo g/jeda, pej hudič ni taku čm kukr ga ma-lajuo. Nu, pej de se vrnemo k tavarše ekonome! Prov pa ekonomsko me muormuo pavedat, da me je prva četa doužna še an dinr za skrajšanje palc uod stenčasa. Ker učjerej r;j jemu manede, mu pej kr damo dva po 50 para. Zdej pej pride tovareš odredne. No, sej ni prou slb fnjfc, samo stršno rd ns draže. K’dr huode guor jn dUol pred zbuo-ran, ga kr z uodprtme uajasme zjamiuo. Dešpjeten pej j(e taku, ed prehuodine zastauce nikdr ta praume ne da. Kej je udelavu za tistuo zastaucuo tm! No, pej ga buomuo le u lepem spamine uobdržale. Kr na tovariše peda. goske grjemuo. Luatmuo se s ti-s!em z uočalme. Ta pej je forte fejst čluovek jeno pameten. Mi ga vse rade jemamuo, ke ns tu di uan štema. Tudi tovarišica pedagoška iz Leblane je tudi stršno fajn ,ČS tude se juo stršno bajimuo kukr našuo mamo. O zdej pej se luotmua z našeme tržaškeme. Ta prva je naša mamca tovaržica Kalanova. Nje se vse stršno bajimuo in če ns pagljeda, vse znamo kej uana misle. Ce je k’še« k’,šen buat kej užleh.t, ga puošlemo k tovaršice pedagoške. Uana ga pagljeda, me naprave anuo fajn pridgua in muore bet kukr uana čje. Tu pej stri fajn! Buh vari, če je ne bi imele nje. Tovaršice Sčukave pej se kr zdravstvena luote. Tu. de uana je fajn in za ta balane prou lepu skrbi. No, kr vre ga-varimo uod ta balaneh, ng sme-muo paza-bet, de je prnas bolničarka tude tovaržica Marija. Ta je fajn, nrbulša. Malo bali ma-gari kdr ke djene guar tinturuo d'odio, a puatle nč več ne bali. Tude če smuo balani, ns prou lepu traktira in najrajše bi ni-kdar vč ne šle uon it bolniške suabe. Anka naše madar.de jno bargješe nm je prala jno spe-glala. Buh vari če je ne bi mi jemeli! Tovaržica Marija, nrlep. ša in nrprsrčnejša hvala.
Tude druge uod zdraunice
diuoi nečmo pazabet. Eajn se nam zdi, de jeh malo pa.znamuo, kr se prave, da nesmo ble duo. ste balane.
Ben, zdej še našme fizkultur-neke. Ta je biu anka forte fajn. Huado nas je gljedat, kaku smo delale telovadbo jno nag je pe-]ou na špš vč buato. Tude ducste ruobe nan je paveu jn nan razkazo hribe. Zdej pej še našen vodičem. Tovarše jn to-varšice Stdhiamo vas Use tude če smo ble forte užleht jno smuo van strile zjat. Pej kari vi, pa. padar.' se ni moglo spt, vi ste pa tu tele. Anka na sprehodeb je blo glih taku. Ni fajn huadet u file Pa dva in dva, vi pa da uoneh varvaste, da neben ne beži u travuo. Tu ni fajn, ma vam uodipestimo, če oblubte, da se buoste pabulšale.
Zdej pej končamo. Uoščemo vm use duobro jn 'e ajnbat vm rjgčemo: huala.
Pozor, pozor, te je počitniška kolonija Kranj.
Pergamen je končan.
po dveh nogah, so se začeli v peterostopih pomikati skozi me. stg proti taborišču. Štiri dni so bili zgneteni po sto dvajset v vagonih, na katerih je bilg na. pisano z belo kredo: «40 ljudi ali 6 konj)). Ko so izstopili na tla, so bili pijani od zraka, od svetlobe in od slabosti. Opote-
Prežihov Voranc
kali so se po peronu in so se le z veliko muko držali v petero-štopih.
«Los...!» je zadonelo povelje od spredaj.
Sprevod se je pomaknil na cesto, tu je bil veliko daljši kakor na peronu. Dva tisoč zebra figur se je komaj pomikalo po trdi cesti. Nekateri muzelmani niso imeli zebra plaščev in so bili odeti v tanke črnikaste in zamazane koce. Bili so podobni strahovom, ki se klatijo na po. kopališčih. Pri glavi sprevoda je korakala Eses komanda z normalnim korakom, vendar sprevod temu korakanju ni mo. gel slediti. Na več mestih se je sp)'evod pretrgal in se podaljšal proti repu procesije. Nekaj stra. hov. se je sesedlo takoj pri prvih hišah, mnogo drugih strahov in zeber je omahovalo iz sprevoda na vse strani in iskalo zavetja ob hišnih zidovih in ob plotovih kraj ceste. Toda usoda se je nad temi takoj maščevala. Ese-sovci, ki so ob straneh delali špalir, so potegnili palice, pendreke in puške. Ko so jih zavihteli, je donelo, ko da bi tolkli po prazni posodi.
«Los, los, los...!« je vpil špalir.
Tu in tam se je kakšen strah, ki je prehudo dobil po lobanji, onemogel zgrudil na tla. Bil bi izgubljen, zakaj vojak iz špalir, ja bi ga tako dolgo tolkel po glavi, da bi ga ubil, toda priskočili so zebra ljudje iz pdtero-stopa, ga potegnili v vrste in ga tirali dalje. Strah je še živel dalje korakal je, vendar je bila njegova pamet mrtva.
To se godi že od postaje dalje.
«Kako daleč je še do taborišča...?))
«Pel kilometrov...))
Le oči mrličev izprašujejo in odgovarjajo, ker govoriti ne sme. nihče,
Pet kilometrov. Procesija pi-janih strahov se zamaja. Kdo bo prišel živ tja? Taborišče je sedaj rešitev v daljavi. Ali ba-rake ali plinska kamra ali kre. matorij ali karkoli že je sedaj za strahove rešitev mučeništva.
«Lcš, los, los...!»	4,
Mestece ob cesti je mrtvo. Z nemimi okni spremlja dolgi sprevod po svoji glavni ulici. Ničesar novega ni današnji sprevod za to mestece. Kdo ve koliko takih sprevodov je že šlo skoz njega? Mauthausen živi v sencah taboriščnih zidov, ki jih je dal postaviti Hitler leta 1938, potem ko je «osvobodili) Avstrijo. Včasih pritisne zračni tlak iz
JUGOSLAVIJA NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
:!PP * >
TRAKTOR, DELO JUGOSLOVANSKIH ROK.
Kinoprojektor, razstavljen na tržaškem velesejmu v Jugoslovanskem paviljonu, precizni izdelek tovarne «Iskra» v Kranju, vzbuja pozornost obiskovalcev, strokovnjakoy in nestrokovnjakov. Take kinoprojektorje izdeluje tovarna ze serijsko, in ko bi ne bilo toliko potrebe po teh aparatili doma, bi jih lahko izvažali, kajti interesentov ne manjka. Baš zanimanje za nakup teh projektorjev je znak, da so Jugoslovani tudi na tem področju dosegli in celo presegli kvaliteto inozemskih proizvodov te vrste. Vsekakor je to pomenben uspeh jugoslovanskih de-lavcev in strokovnjakov, posebno če pomislimo, da aparatov te vrste pred vojno sploh niso izdelovali v Jugoslaviji
višine na sotesko m takrat smr
di med hišami Po človeškem
mesu. V kotlinah granitnih Kamnolomov se ta duh vlači pB ce dneve.	,
Ali te dolgočasne, tesne cet ne bo nikdar konec? Teh 09 natih, masivnih hiš z okovanimi durmi in majhnimi o» Saj se vendar te hiše vlečejo r.ekaj kilometrov. Kje je ven . taborišče? Ni ga še videti, pn kolono na ovinku so še zmet iste dolgočasne hiše. Kom koraka nekoliko krepkeje, o ■ hovi so se navadili gibati se’ t hodili in le redko r mchneK 1z kolone. Takoj ga b'ez E sunki iztreznijo in potisnejo za j v vrsto. Nekdo zaihti:
«Meni je vseeno, bolan sem-• Dva tovariša ga morata s te , da ga zgrabita pod pazduhe vlečeta dalje, naravnost P™ ti, da živi dalje. Glava tem maha kakor posušena s . nica na njivi. Kljub tova pomoči se zgodi, da tu m kdo zaostane in se zgrudi it, ste na cesto, preden ca uteg tovariške roke zgrabiti. E ga najde esesovec in začne.JH
PREŽIHOV VORANC
Uti po njem. Ni	.
It et
u	»»JV..,v,	U	yW01TI
udarcev, da omedli. PO ostane tak mrlič za kola je svojo življenjsko P°t že na cesti. Za kolono 60 ^ 50 posebna ekipa jetnik^’ ^ ^ take kupe pobrala in fi JLjjjrij-jih ramah znosila v kre ^ Cim dalje od postaje s > ^ huje divja špalir. C«1fll-se na civilno prebival^ sta popolnoma nič ne '^e, Redki pešci gredo -Mj#1 voda in hitrih korakod *	^
jo med hišami. V du dva esesovca	nc
moža, ki ima na sebi tej1 0. odejo, dokler se ne ~rU^L c t*’' Dva tovariša ga pote9jy: sto in ga rešita. Civu stati in čakati, da je eif' sta. Takrat se eden tis mj sovcev, ki sta ga bila, ^ (, zakrohoče, ko da bi se prostil:
«To je bil samo Žid.-* ^ ci' Podoba je bila, ko ™ j/ Vilno prebivalstvo	4?’
trni sprevodi. Mogoče rij* cisti in se jim tako z ljudmi gabi? MoT* m* ukaz zapirati okna ij* . Jtfi Kolona se pomika datJ • jena koncu hiš se vidi P~ Jjter1 rej bo mesta le konec, pride polje in potem
granitni kamnolomi ta^°^ jozel.K’
napravil sredi kolone- v terc/stop vlači s seb0U 61 1,1 onemoglega tovariša, (r#]ž poginil sredi poti. Nj1 .-AjetiJ le. ne kažejo nobenega ^ .jfl' več, vendar jih tova„,u rfi1*' njimi močmi vlečejo **
Vozel se ravno pomij- .$0 enonadstropne hiše. v E sijl je odprto okno in s°„,c.
se t
Po cesti se vali v0zeiyjgl:
kozi razmaknjene *
avese-
lepa
zavesami stoji mlada- 1 Jz ska, ki si ogleduje kol ^ s« ne ustnice so stisnjen* p* tanke kot črta. Njene 0
nepr b,l-
zaprte. Tako stoji
in gleda na kolono po«
Medtem ko strmi drži na golih Prsib..„n pr>^'
pod se
1 a
maji
otroka in ga doji. Nje ,epj,W
zen je tako materinska,	pOi-
jo vidijo celo oči utrU} -irai0 , živih jetnikov, ki se 0 .jjfljf1. okno. Njene tanke, ^t! ustnice se v okviru zaV opazijo.	   ustn
Naenkrat pa se njene grdo zaokrožijo, iz njent
ust*1
jer
umu	-ju
izloči velik pljunek, ska v velikem loku *2 cesto v kolono. pliunef„,ktl, i lice nezavestnemu Je’ ka ja« ga neki peterostop P01	_
med hišami.
Za pljunkom se i0. nt(Vm poln sovraštva, skoraj / ški glas:	.
{(Pej... Postreliti bi J , vse skupaj.... Svin^;-.^uhu ^i Pri tem divjem *zb . de ženske se niene.PJ.pa"., vidno zganejo, o(r ,c„_, je I1',, moteno sesa dalje pot ska s studom obrne	.
izgine v sobi... ^terO^C-Peterostop za	o#®
koraka mimo °kJaunejc, $e fi
da
ki ga je zadel phu ne in malo manjka, zruši na tlak. pl,u.	eses^aiti'
kakor gorjača, ki )	t0. $	.
špalirja spušča na	t od	0
obrazi dobijo m	ft>	j.;
Človeške sence, ki J* rištv0" hiše, ne prenesejo ■	<j
je prišlo iz okna. jire r- tria. zadon‘l°
za
žvito1
,ai°
t
Iz špalirja za< glasovi:
«Lds, los, los.-m Palice in biči zraku. _ _ To je bilo£y
leta 1945, malo !*ed fašizma.
UREDNIŠTVO- Ul 1PA MnNTRCUHI št 6. III. nad. — Teleton itev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20, — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-' upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	7n
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Bat s - ,	.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50,	tl>**j
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožništ*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoz ^	~
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel, 49-63, tekoči račun pri Komunali« banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska