.^j. mk <*sn rasen »obot, is prs*nik»v. j^ord do /uvt;-ka senata. Pojasnjeno je bilo, da evfne df**ve »?rPM|e svoje si-je VVelles obiskal Bluma. da do-! ?:it°lV°Jni z<1,;,^!i<*,,ll breI Vfl-bi Informacije o mnogih zade- ,lk,h Sprememb, vah, katere bo izročil R^mscvei-I Načelnik posojilne adminis-tu, ko se vrne v VVashington. j tracije je dejal, da je več južno-Napoluradni krogi trdijo, dn jsmerUkih držav vprašalo za po-je glavni namen Welle*ovfc miai- *>i»«f lse "klada 'cKlera^.e Kx-je raztegnitev zveze med Fran- Port-Import banke, toda Imen cijo in Veliko Britanijo, kateri naj bi sledila ustanovitev federacije evropskih držav, ko bo vojna končana. VVeilesu so že vodilni Francozi povedali, da sta Francija in Velika Britanija tesno združeni v borbi preti nacijski Nemčiji. Politično in ekonomsko sodelovanje se bo nads-Ijevalo med njima po vojni. Kak šno vlogo naj bi vzela v povojni rekonstrukciji teh držav ni omenil. Čiščenje v unijah Ameriške delavske federacije - gonjaproti delavskemu odboru v kongresu Smith priporoča ustanovitev nove agenture 4 REVIZIJA WAGNER-JEVEGA ZAKONA VVashington. D. C., 9. marca. — VeČina članov kongresnega odaek a, kateremu je bila |>over-jena preiskava federalnega delavskega odbora, je priporočila odpravo tega odbora in ustanovitev nove agenture. Dokument, ki uključuje priporočilu, so podpisali Howard W. Smith, demo« krat iz Virginije in načelnik odseka, in Charles Halleck ter Har-ry N. Routzohn, republikanca. Poročilo manjšine ~ sta podala kongresnika Arthur Heuley in Abe Murdock. Večina odseka je predlagala odpravo oblasti delavskega odbora glede vmešavanja v konflikte med unijami. Ameriške delavake federacije in Kongreaa industrijskih organizacij. Smith je priporočil tako drastično revizijo VVagnerjevega zVkona, kl garantira delavcem pravico organizacije in kolektivnega pogajanja, da je takoj izzval vi« har v kongresu. Pristaši llooae-veltove administracije in zagovorniki zakona ao Že mobilizirali svoje sile, da preprečijo akcijo o Smithovih priporočilih. Priporočila veČine odseka ao bila predložena kongresnemu delavakemu odaeku, kateremu načeluje Mary T. Norton. Ona je takoj ožlgoaala priporočilu, zaeno pa je naznanila, da bo sklicala sejo članov svojega od seka, da razpravljajo o Smitho-vem predlogu. Ako ti ne bodo storili nobenega koraka, da pride predlog na razpravo v kongresu, bo zbornični poslovni odsek dobil predlog in izsilil de-bato, Ako bo predlog sprejet v nitji zbornici, bo poslan v senat, kjer bo naletel na opozicijo. Ce bo sprejet tudi v senatu, bo poslan predsedniku lloosoveltu in gotovo je, da ga bo vetiral. Kakršna usoda bo doletelu predlog, je že zdaj jasno, da bo vpraAa-nje glede revizije VVagnerjevega zakona predmet oatre kon-troverze v volilni kampanji. Murdock in Hoaley sta v svojem manjšinskem poročilu protestirala proti S m i t h o v i m amendmentom. Izjavila sta, du ti ogražajo načela, cilje in namene VVagnerjevegu zakona. Chicago, 9. marca. »— Visi-! stvo Ameriško delavake federacije je storilo korske, da odstrs- j A meri Um nre ll rsketilje If.' rekonstrukcijl , p direktor znat organizatoričneg« dela ADF, ds vodi čiatko. On je trn odstavil u- Molotov sprejel ameriškega poslanika Moskva, 9. marca. — I«*uren-ce A. Steinhurdt, ameriški po« slanik v Moskvi, je sinoči obiskal premierja iu zunanjugu komisarja Molotova. Konferirala ata dve urLMn edina flrugti ba, ki je bila navzoča, je bil U#l-msč. Prej je Hteinhardt konfe-rirsl s švedskim poslanikom v Moskvi. Po razgovorih je Hteiu-hardt dejal reporterjem, da jim ne more dati nobenih informacij o predmetu, ki je bil predmet diakuzije. | čilo iz zanealjivih virov pravi, da je bilo to vprašanje ua reše- as jr """ "" radnlke unije »hipping, Reieiv- lu » ing Clerks A AsskuSs in unije mi voditelji in VVellesom 8ci*sp Iron k Junk Handlers ter zasegel knjige in rekorde.- Nemčija pošilja premog Italiji po imleznici Belgrad. Jugoslsvijs. 9 msr-ca — Jugoslovanske avtoritete ho bile informirane iz Berlins. ds je Nemčijs pričela pošiljati je vojaki so bili ubiti, ko je vo-premog Italiji po železnici pre- jsško letalo trsščilo med voje-ko češkoslovaškegs ozemlju. Pet ške čete. ko ao korsksle v para vlakov a premogom gre v Italijo di, dvs ps sta bils ranjena. Pilot dnevno, r »•- letala nI dobil nobene poškodbe. Letalo treščilo na vojake , Bern, ftvica. ». marca. — fttir- Predavanje o Ameriki na sarajevski univerzi i Sarajevo, Jugoslsvijs. — Na tukajšnji narodni univerzi je imel predavanje o Ameriki in avojih doživljajih tamkaj Zivs din Stojanovič, občinski nsčel-nik iz Grocks v srcu ftumsdij*. Stojanovič je bil prvi srbski kmet, ki je odšel v nerodni noši v Ameriko na avetovno razstavo v Nevv Vorku, kjer gs je sprejel župan K. U. Gusrdis. Obiskal je precejšnje število večjih naselbin, ae seznanil s, izseljen, ci in jim govoril o raim-rah 'v domovini Ameriški listi ao prinesli njegovo sliko In pisali a njem —(J C.) Japonci zasedli vee kitajskih mest Kitajska armada, obkoljena Hongkong. 9. marca. — Japonsko poveljstvo poroča o okupaciji več meat in vasi na ozemlju 50 milj južno od Kantona, gluvnega mesta južne Kitajske. Mesta so zasedla japonske čete, ki so se nedavno izkrcale ob izlivu reke Kanton v bližini Mu-coaja, portugalske kolonije. Japonci zdaj prodirujo proti Cangšanu, rojstnemu kraju Sun Jataena, ustanovitelja in prvega predsednika kitajske republike. Kitajska armuda pri tem mestu je že obkoljena od treh strani in preti ji uničenje. fianghaj, 9. marca. — VVang Cingvej, bivši kitajaki premier, ki se je spri s KaiŠekom, vrhovnim poveljnikom kitajske oborožene sile, je naznanil, da bo po Japoncih kontrolirani režim^ka-teremu bo on načeloval, izvoje-val popolno politično in finančno neodvisnost za Kitajsko. Japonska si bo pridržala le pravico nastanitve čet v nekaterih krajih za omejeno dobo in sodelovala bo v naporih glede ekonomskega razvoja dežele. Nova kitajska vlada pod ja-|H>nsko kontrolo bo ustoličena v zadnjih dneh marca ali pa v prvih dneh aprila. Čingvej Je napovedal, da bo kitajako ljudstvo obrnilo hrbet Kaišeku v bližnji bodočnosti In sklenilo mir z Japonsko. Njegova vlada bo skušala navezati prijateljstvo z vsemi narodi, zlasti pa z Japonsko in Ameriko. Angleži napadli nemške parnike Letala nad nemiko Poljsko London, 9. marca. — letalski minister je sinoči naznanil, da so angleški letalci napadli z bombami štiri nemška parnike v bližini nemškega obrežja. AII ko bombe poškodovale parnike, naznanilo ne omenja. Vsi letalci so se po napadu srečno vrnili v svoja Oporišča. Minister dalje poroča, du so letala prvič invadirala ozračje nemške Poljske, Med prebivalce ao metali letake, katerih vsebi-ns pa ni bilu objavljena. Admiral i teta poroča, da jo angleška bojna ladja zasugla nemški tovorni parnik Urugvaj na Atlantiku, Ta je odplul iz Pernambuca, brazilske luke, 11, februarja. anglua motri rusko-hnska pogajanja Neutralnott Švedske in NorveiA« v nevarnosti FRANCOSKA DIPLOMACIJA V SKRBEH London. 9. marca. — Uradni krogi priznavajo, dn ne vedo natančno, kaj se godi v Stockholmu, Švedska, v zvezi s pogajanji med sovjetsko Rusijo in Finsko, zaeno pa pravijo, da z zanimanjem slede rasvoju pogajanj. V Angliji prevladuje mnenje, da bo Finska postala vazalna drŽava sovjetake Rusije, če bo sprejela Stalinove mirovne pogoje. Ako bo Finska kapitulirala, tedaj boata Rusija in Nemčija dobijj dominacijo uud Skandinavskim polotokom ln nevtralnost Švedske ter Norveške, kolikor se nanaša ua trgovino med njima ter Anglijo in Francijo, bo šla po vodi. Ako ae bo Finska podala, bodo kapitulacijo v Berlinu pozdravili kot diplomutičnl triumf.-Ta bo korak naprej v Hitlerjevi kampanji, katere cilj je nemška dominacija Kvrope, Val vodilni angleški listi, pozivajo Chamberlainovo vlado, naj priskoči na pomoč finski republiki. List Nevva Chruniele je ožigosal švedsko vlado, ker je prevzela vlogo posredovalke v rii-sko-finskom konfliktu, začno pa Jo je opozoril, du bo una postala druga žrtuv Stalinove »igre alje. Pariz, 9, marca. — Francoska diulomucija pazno zasleduje pogajanja med Finsko In Ruaijo glede sklenitve miru. Sodim je, da ima tudi nacijsku Nemčija svoje prste zraven. Neki prod stuvnik vlade je dujal, da je Frsncija pripruvljens dati no daljnjo pomoč Finski v boju proti Rusiji. Ako se bo Finska podala, bo lin cedilu prav tuko napako kol Jo je Češkoslovaška, trdijo v, Parizu, čepruv js znano, du je morala Češkoslovaška kapitulirati pod pritiskom Francije iu Velike Britanije, Kakor hitro ls> dobila Ruaija kontrolo nad južnimi finskimi laikrajinami, bo> lahko invadirala ostale finske kraje, če se ji bo to zdelo potrebno, Ameriški Francozi pozvani v vojaško sluiho Nevv Vork, 9. marca. — Fran-coski generalni konzul v tem meatu Je pozval več Francozov, ki ao bili rojeni v Franciji, naj prijavijo za vojaško alužbo, čeprav so ameriški državljani. Poziv bazira na zakuuu, ki je bil sprejet pred trinajstimi leti in določa, da mora vsak Francoz dobiti dovoljenj« od vlsde prodno se odpove francoskemu državljanstvu. Ako ne dobi dovoljenja, ostane francoski držav-Ijan. čeprav Je postal ameriški državljan. Konzul je dejal, da Francija n« bj* zahtevala, ds se tiski državljani vrnejo domov, toda oni, ki se ns bodo odzvali pozivu, so podvrženi kszni, če se l*>do kdsj vrnili v Francijo. Apel angleških unij odklonjen . i Zakon proti stavkam ostane v veljavi * lx»adoii, 0. marca. — Premier Chumberluiu Je zavrnil aH Kongreaa strokovnih unij glede razveljavljanja zakona, M prepoveduje stavke. Ta J s bil sprejet po generalni atavki I. 1926. Po tsm zakonu ue murejo oni, ki so v državnih alužbah, |N>ata-ti člani unij. Premier js izjsvil, ds zduj, ko j« Anglijs v vojni z Nemčijo, prot(stavkovni zakon n« more biti razveljavljen, čeprav strokovne unije lojalno |»o(lpirajo vojn« napore vlad«. Ko bo vojna končana, bo vlada upoštevala zahteve unij. . Hplošna unija transportnih delavcev je naznanila, da bo šla v boj za zvišanj« m«*zde in skrajšanje delovnih ur. Ta unija .Ima 264,000 članov. Pacifist poraien pri Ameriški pesnik volitvah v Angliji Markham umrl London, 9. marca. — Pacifist; S*w Vork, 9 marca, — Kd-W. Kos« je bil poražen kot kan- ward Markham, alovitl ameriški didat zs poslanca pri nadomeat pesnik, j« umrl v svojem slanih volitvsh > diatriktu Kelta- novanju ua Mtsten lalandu. Po-ringu. Zmsgsl je konservstiv«c brsls gs je pljuČnics v starosti J. D Profumo. Dobil Je 17,917(K7 let. Njegov* pasmi so bil* glsauv, Kom pa 6616 glasov. prevedene v 40 različnih jezikov. pinrsvET A PROSVETA THB KNUCHTKNafSNT IN UITNIN* SIovaNSSS M POUCOKKI JSOSOTB I »r Hm «hmh Na > r« C1ilMe*l ta __Im. NNmhI Wu. ii m - M Mat m (tare r** M mU taU. M » M «aSai w niai for Um, U»IU* par fmt, CMM IM« »ar Mar. (a •TJ« ht rar, , ... . . _S* Ht*fW9* I«*lai t >,«■< lit t .rtnuld pasjalelje k v puatalMo. ^ aUSSHSfclS M4~MMOll<4t«4 »UI M« fc* w»»fMi pl»r«. M«. »U.. vili be >..ry *>lt iliiaaail *s4 PROSVBtA tMT-M 1» UmmdM* In, (Alcsa* or T«B rSDSSATSD i/ni/a za civilne svobodičine Ameriška unija za civilne svobocjščlne, strogo nepristranska organizacija, katera pobija zatiranje civilnih pravic na levici kakor na deanici, je pred kratkim počistila svojo hišo. Izključila je nekaj stallnovcev,_ki so se nahajali v njenih odborih in ji delali zgago kot je njihova navada. Saj je znano, da stalinovci delajo zgago povsod, kamor pridejo. Razkačena stalinovaka stranka se pa bi zdaj rada maščevala nad Ameriško unijo za civilne svobodščine; začela jo je obmetavati g običajnim blatom. Glavno stali novsko glasilo v New Vorku je Ameriško unijo za civilne svobodščine v tonu onemogle togote obdolžilo, da "huj-ska na vojno," da se šopiri s "potvorjenim liberalizmom", da je "protldelavaka In naklonjena velikim kapitalistom, zlaatl Henryju Fordu" itd. Kar je pri tem nesramnem blatenju Ameri- «e unije za civilne svobodščine značilnega, je , da stalinovskim zgagarjem pridno pomaga The CIO Neton, uradno glasilo Kongresa industrijskih unij, čigar voditelj je John L. Lewis. Urednik tega glasila je Leo De Caux. Pravijo, da polne kolektivizacije, je bil proglašen za ku-laka; ako je bil preveč reven, da bi ga mofii uključiti med kulake, je bil proglašen za njih agenta in dobil enako kazen. Treba pa si je zapomniti, da so bili kulaki bogati ie po ruskem standardu: če je imel kmetič več ko eno kravo, je bil že v nevarnosti, da ga proplasijo za kulaka. Vlada je pričela svojo kampanjo za popolno kolektivizacijo vsega kmetijstva v januarju leta 1930. Kmetje, ki so tvorili približno 80* prebivalstva USSR, so bili v veliki večini proti tej politiki, toda njih opozicija je bila zdrob-ljena. Kolektivizaclji so posebno nasprotovali kulaki. Po vaseh je nastala intenzivna razredna vojna, ker so bili revni in srednji kmetje pognani proti bogatejšim kmetom. Vsaka van je dobila navodilo, da mora poloviti sV6je kulake; nekatere vasi so protestirale, da nimajo kulakov, toda so jim odgovorili, ds jih morajo nekaj imeti in da jih morajo poiskati. | Zemlja in vsa produkcijska oprema kulakov je bila konfiscirana za kolektivne fsrme. udi kulaki se niso smeli pridružiti kolektivam. h* kor tudi niso mogli dobiti zemlje v nsjem. I" rajši kot bi dopustili, da bi jim bila na U način odvzeta, ao kmetje pobili živino. Vsled tefi Jih je bilo tisoče in tisoče izgnanih v severno Rusijo in Sibirijo. (Souverin piše v svoji knjigi Stalin, da so bili iz štirih kozaških ob*in v južni Rusiji dobesedno izgnani vsi prebivala 60,000 po številu.—Prev.).- V štirih letih ? bilo na ta način pobite polovico živine v RumJI-. (Dalje prihodnjič.) Pr*d dvajtrtfam Uti (Iz Prosvete, 11. marea 1990) Domate ve*tu V Dursngu, Cok>.. Ja stm Jetika vzela Alojza Koščaka iz Pk*** pri Žalni, člana SNPJ. Movtkr vemti. V mestu New Yorku «1» izvoljena dva socislistična aldermans, Je pok s za I o ponovno štetje glasov. tnozenutv*. Stavkarji v Turins. so*začeli osvajati tovarne. _ SorjetKka Runija. Poljaki so odklonil« mirje s sovjeti in začeli z ofenzivnim čet napram bolj še vi kom. ^— VABCA Novice i starega , Slovenije iflJNSKl IZGLEDI jonskih delavcev ifurakt Sobota, konec januar- I Ob vojni vihri, ki je zaje-" nekatere države, ao nam očf ' tf dnem uprte v poročila k, o postojankah, pomika-ju ,„ bitkah sovražnih armad, kamenju teh poročil je zašlo ur<) leto in v njih znamenju je llo novo. Malokdo pa je poli,! na armado, ki ima povsem L značaj in se je prav tako „jevala. Mislimo na armado rekmurakih sezonskih delav-iv ki je za eno leto spet uspeš-() končala tradicionalno bitko, Večina prekmurskih mož, že-(ifl mladine, ki so jo krušne ivljenjske potrebe pognale citičijo, Francijo in Slavonijo, t je vrnila na svoje domove, iekateri so zaradi nenadnih ^narodnih zapletljajev tru loma priromali domov predčaa-o, drugi, ponajveč iz Nemčije i šele proti koncu leta, po pr* eku sezone. Iz Prekmurja, ki kot irazita poljedelska pokrajina s gbo izvedeno agrarno reformo zdajšnjih prilikah, nima nobe-e možnosti večje zaposlitve in ► vrhu tega še močno preoblju-ena (več ko 100 ljudi na štir-aški kilometer), je v preteklem tu ilo na delo v Nemčijo 6500 rekmurcev; okrog 1000 jih je ilo tam že od prej, tako da je kupno število naraslo na 7500. 4 teh »e je večina ob času vr-ila, — V Franciji jih je bilo los manj, in sicer okrog 3500; milo pa se jih je okrog 2000, onajvec po dolgotrajni vožnji reko Italije. Izseljevanje v Sla-onijo pa je doseglo v preteklem tu število 2000. Skupen zaslužek vseh sezon-iv, več ko 24,000 delovnih rok, b vsem tem znaša okroglih 51 rilijonov. dinarjev; od tega od-adf na Nemčijo 35 milijonov, a Francijo 12 milijonov, na Sla-onijo pa 4 milijone. To so več i manj suhoparne številke. To-t ravno od teh številk zavisi v riiki meri življenje deset in de-pt tisočev Prekmurcev po rav-inskih in goričkih vaseh. Vsa v levilkah označena stvarnost je nečem pomanjkljiva: ne pove am, koliko življenjske sile je »trosila prekmurska sezonska Rada v tujini in navsezadnje - kaka je duhovna, narodnost-a bilanca. In še nekaj je važno. Odgovor i vprašanje, ki se ob tem proži »mo ob sebi: kaj bo letos? Ali fbodo tudi letošnjo pomlad izrinile prekmurske vasi in bo-»wne, starci ter otroci prijeli l*t za plužne ročaje, samo da i". brat ali mož na tujem kaj '»luži? Vse bo odvisno od med-irodnih dogajanj, čeprav se je udnjem času uredilo zadevno »vsko vprašanje s Francijo; "ajbolj&em primeru se bodo sezonskih delavcev močno krčile. * Primor ja kMha J^ ^ka gora, januarja 1940. dnevi je bil pred gori-tribunalom obsojen tukaj-"J1 « letni posestnik Anton "*a*ki na dve in pol leti Je-Zjl na plačilo alimentov in * "troškov radi prizadeja-*P*kodbe ob priliki nekega (WvWd pripovedujejo. * ^ Potepa kriv poškodo-■ k« je med nami kaj ne-J^n m da je on izzval ob- ** k*P w ie mi dela L"*'«. Jan. 1940. - Na po-J * nenadoma prišlo slabo rr^ uradniku Bergoču ** je zrušil nezaves-J Poklicali so takoj re- k Jr ,,w ,z Tr"u- Zdravnik L*'1*"'!. 'la je Rergoč umrl rr kapi. Žalostno vest r Jaxi,i fužini. r ****** postaje L ' Ja,,,oarja ! okolici pa delajo s polno paro. Govorica je, da se tukaj dela slabše, ker ne morejo pošiljati premoga radi prevelikega ledu po rekah. Jaz tega ne verjamem, ker kakšen izgovor vedno najdejo. Premogarji bi bili veseli, če bi prilično zaslužili vsaj takrat, ko delajo. Toda je zrni raj nekaj : zdaj ni čekov, drugič ni vozov, da bi jih nakladali. Rudarsko delo je naporno in nevarno, kar je znano vsaki rudarjevi ženi. Zraven pa tudi me ženske trpimo. Ce mož pride domov vesel, Že vemo, da je bilo v jami v redu, Če pride pa siten, tudi vemo, da ni nič zaslužil, ali pa zastonj kamenje premetaval. Tako je rudarsko življenje. Kjer imajo velike družine, težko izhajajo, ker jemljejo grocerijo pri kompaniji In jo prav pošteno plačajo. Ko pride plačilni dan, so na koverti le ničle. In takih je dosti, največ pa Angležev. Pozimi še ni tako slabo ko poleti, ko delajo le po dva dni na teden. Letos so volitve. Ko bi vsakdo oddal svoj glas delavskim kandidatom, potem bi bili delavci lahko srečni, ampak tega ne bo še. Tukaj v Jennersu je nas 14 Članov, ki spadamo k društvu 503 SNPJ na Haysoti. Slovenci smo samo mi, drugi so pa Hrvatje, Srbi, Nemci, Poljaki, Rusi in Italijani. Tukaj živimo že dve leti in pol. Smo pred drugim narodom, toda smo se že privadili. Poljaki in Rusi so še daleč za luno. Z njimi pridem dostikrat v debato radi cerkve. V nedeljo vstanejo zgodaj zjutraj in gredo k prvi maši. Zraven tega ti pa ukrade, kar more, saj gre potem k spovedi in se izpove greha. Mi proletarci tega ne verujemo in ne krademo in nam torej tudi k spovedi ni treba. Mi verujemo v poštenost. Predno smo prišli v Jenners, smo živeli ija Hysoti, Pa. Tam so Slovenci in Primorci. Val aa aktivni in naročniki Proletarca in nekateri tudi na Proaveto. In tako bi moralo biti povsod. Primorci so res napredni, in sicer ne samo v Windberju, marveč tudi na Hysoti. Primorci na Hy-soti so Frank in Katy Kresevich, Frank, Frances in Joe Cmajla ter Frank in Anna Plešivec, Dostikrat sem že z njimi prepevala slovenske pesmi na tistem hribu. Moški so kegljali, ženske smo da bi pa tudi kaj več izvedela o Igu in o naših domačih. Tista jabolka na farovškem vrtu so se imenovala "špički". Ti opiši, zakaj so dekleta Shajala skuštrana iz farovža, vem. da bo fajn. Tudi jaz sem hodila v mojih dekliških letih premetavati tiato šoto, katere sem dosti pre-metala, dokler je ni zmanjkalo. Začela sem jo premetavati, ko ml je bilo deset let in jo premetavala vsako poletje, pozimi smo delali pa zobotrebce. Tudi tam je bilo dosti špasov in zabave. Napisala bom še nekaj o "sur-prise party" Willieja Kosmača v Jeromu. Dne 24. febr. smo bili tja pozvani in nas se je udele* žilo lepo število. Oče je odpeljal VVillieja v Bedford In se vrnil domov i njim, ko nas je bila že polna hiša. Zanj je bilo to res "sur-prise". Dekleta ao mu zakilcala "happy birthday!M in tudi zapeli smo mu. Zabavali smo se potno v noč. Spoznala sem ae z mrs. Ras-pet iz Johnstowna. • Ona je rea š pa sna ženaka. Se vedno se spominjam tiate o jajcih, kl jih je mož istresel iz koša. In jo bom tudi vam povedala. Zgodila so je v starem kraju, kjer nosijo jajca v košu na hrbtu. Tako je tudi neki mož nesel jajca na hrbtu. Sreča ga dekle in pravi: "Mož, zakaj pa ne zakrijete jajc, kl aa vam vidijo?" Mol se pripogne in pogleda, takrat so se mu pa jajca vsula čes glavo na tla. Tukajšnje društvo Hrib 508 bo z društvom JSKJ priredilo veselico dne 20. aprila v Jeromu v Poljski dvorani. Igral bo Frankov trlo. On igra ob sobotah ob 11:80 na postaji WPHB v Greens-burgu. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Frankov trio še ni igral v okraju Somerset. Torej na a videnje 20. aprila! Mary Turalch, 508. razlegalo daleč okoli. Martin Bolha bi se tukaj takoj privadil, ker je rad vesel, aamo klobas ni tukaj. Martin, brala sem tvoj dopis v Prosveti, kjer si nam v resnici za kratek čas, ker zmeraj kakšno poveš. Kar se tiče tistih nageljnov od moje mame, ki„ ti je dala vršiček, če nam bo sreča mila, bomo prišli z družino poleti ponje. Ra- K r^m, < , , , Kakšna je Rusija? (Nadaljevanja 1 S. strani.) Po cele vaai upornih kmetov ao bile naložene na tovorne vlake in odpeljane v priailnd delavske kempe tajne policije. Vlada ni nikdar objavila števila deportiranih kmetov, toda privatniki jih cenijo na več milijonov. Postopanje s kmeti je bilo tako strogo, da je bil končno še Stalin prisiljen ožigosati brutalnosti — svojih agentov. (SouVe-rine pravi, da so ti ia izvajali njegove ukaze in njegovo poli tiko.—Prev.) - Kot poaledica te vladne poli tike in kmetskega odpora je bi Io leta 1932 leto lakote po veli-kih delih Rusije. Sovjetsko časopisje ni te lakoti omenilo niti z besedico In storjen nI bil no ben poskus za dobavo relifa v tujini. Vlada je enoatavno pustila kmete, da so umirali od lakote za kazen, ker so nasprotovali njeni politiki. Razne o-cene sodijo, d{| je ta lakota pobrala od enega do šestih milijonov ljudi. Na razpolago ni nobenih oficielnih številk, ker je v dobi lakote vlada prenehala s priobčanjem vitalne statistike (o rojstvih in smrti). Nedvomno pa je bil od leta 198H dosežen velik napredek na kolektivnih farmah in po vaeh videzih danee trdno stoje. Koliko je Rusija utrpela na prebivalstvu vsled lakote in "čistk"? Pričakovalo se je, da bo ljudsko štetje, ki se je vrši-Io zgodaj , leta 1987, pokazalo 180,000,000 prebivalcev — to število je vlada že več časa prej tudi rabila. Kot cenijo emigrs-cljski viri, so pri tem štetju najbrže našteli okrog 166,000,000 prebivalstva. Točno število ni znano, ker cenaua zatrt. Zadnji census, ki se Je vršil januarja 1939, je pokazal 170,-000,000 prebivalcev. Kakor v drugih oddelkih so» vjetskega življenja, se je biro kracija zasidrala tudi na kolektivnih farmah. Rekord ilegal-' nih izgonov, brezvestnega postopanja in splošnega pomanjkanja demokracije se lahko razvidi iz ssmih vladnih obtožb rszmer — na primer Iz vladnega dekreU z dne 19. aprila 193H Sovjetska armada si je od vsega začetka prizadevala, da odpravi prepad med moštvom In oficirji, Rea 80 bile odprav* l je ne vae carf etične a arže do leta 1935, ko ao bile zopet vzpo-sU v I jene Dasi je v armadi Admiral Mlbiumaaa Yonai (levo), novi japonski premier. In Ha-čiro Arita, zunanji mlniater. nost, obrt ali strankino linijo. In da se prepreči razširjenje politične ortodoksnoatl v nrma di, ao bili zadnja let« nastavljeni pri vseh enotah politični komisarji, ki imajo enaku moč kot vojaški poveljniki. V USSR je splošna prisilna vojaška služba. Izjeme veljajo le zu člane nekaterih verskih sekt, ki so načelno proti vojni. Le sinovi staršev teh verskih sekt so prosti vojaščine. Prvotna sovjetska politik«, in to celo v dobi civilne vojne, je bila bolj liberalna in je dovoljevala o-prostitev vsakega vernika, ki je bil v resnici proti vojni. V Sovjetski uniji ni mogoče tiskati pacifistične literature in tudi je ni mogoče dobiti iz tujine. V pregnanstvo so bili sjoslani tudi ljudje, ki so širili protimilitari-stično propagando, toda dovoljena je je ofjclelna vrsta antlmili-turistične propagande. (Dalje prihodnjič.) Argentinska policija napadla demonstrante Buenos Aires, 9. marca.—Policija je napadla več tisoč demonstrantov, ki so se zbrali pred palačo provinčnu zbornice v La Plati, s plinskimi bomba* mi. Povod za demonstracije je dala akcija predsednika Roberta Ortiza, ko je odataviL gover-nerja province Maniiela Fresca, na njegovo mesto pa postavil generala Luisa A. Caslnellija. Konzumenti, pozor! "Caveat emptor" je latinska fraza, ki immeiija "Kupec naj se čuva". To pravno načelo Je |mhI-laga določbe angleškega in ameriškega zakona, p« katerem se od kupca pričakuje, da ne kupi kot se pravi —- mačke v žn-klju, marveč da dobro pregleda l>redmet, predno ga kupi, kajti rizlko je njegov razun v slučaju, da Je prodajalec namenoma krivo predstavil stvar, Zalibog nI ob današnjih okol-nostlh vedno mogoče za kujna, da bi pregledal stvar, ki Jo kupuje. Na milijone dolarjev vrednega blaga naroči se na leto |H> pošti, pa dasi Je večina trgovskih podjetij, ki blago tako prodajajo, poštena in zanesljiva, Jih je dostK ki nimajo odgovornosti in v svojih oglasih varajo. Posebna vladna agencija Federalna trgovsks komisija (Ped-eral Trade Com m i as ion) pazi na taka podjetja ln odganja najhujše prekršitelja Iz tsjsla, dočim aill drugerdu preatanejo z netočnim oglaševanjem. AH število goljufivih podjetij Je ve-iko in neprestano menjajo ime n naslov, Federalna trgovaka komisija In druge nevladne agencije kot je Bet ter Hualneas Bureau, potrebuje neprestano Modelovanja .a strani kupcev v svojem priaadevanju, da ščitijo ameriške koiiaumente. Pravilo "(5§veat emptor" naj velja zlasti, kar ae tiče takozva-nlh "patentnih lekov" in raznih lekaraklh priprav, glede katerih »glasi dosti k rs t trdijo prave čudeže. Mora mo ae zahvaliti paž-nji Federalne trgovak« komisije in drugih sgencij, da Je število lažllekov znatno padlo. Po. ročilo Federalne trgovake komisije za <*n sam mf*a*r jasno Itokazuje, ds borba proti tsklm goljufijam ne »me nikdar poči- Leke nekega |XHijetja v Call-fornlji, ki so bili oglašali! kot "sigurno zdravilo" zoper težave v želodca, glavobol in bolečine v hrbtu. - Neke tablete, ki so baje zdravile naduho, im se je našlo, da so vsebovale škodljive zmesi. Neka pripruva se Jo ponujala na prodaj kot zdravilo proti t>-alabatoaM. Neki "železni lek", ki ga je o-blsst našla za škodljivega. Neka priprava se je oglaševala kot zdravilo "toper rev mat i-zem, bolezni v želodcu In visok krvnr pritisk." - Pilule, ki baje zdravijo "glavobol, iiomanjkanje spanja, bolezni v obistlh" in še nekoliko drugih bolezni. Uk za shujšanje, ki bi utegnil biti Jako nevaren brez zdravnikovega navodila. Drugi lalileki ao bili neki "taj. nI recept za preveliko kislino, neka priprava za odpravo • kocin, ki Je pa odstranila tudi kožo s kocinami vred; neko mazilo za hemorojdo, ki ni bilo dobro za nič; neki lek, ki je baje pomagal proti "neprebavnoatl, vetrovom, revmatlzmu, nervoinoati, upeha-noatl, oblstnim težavam" In še več; neki lek proti sladkorni bolezni, kl nI bil sicer škodljiv« a-II je bil v toliko nevaren, da so je bolnik nanj zanašal, namesto da bl iskal pravega zdravljenja; neki zolml prah, kije baje "spu-ščal kisik iz ust, preprečil razpadanje zob, odpravljal madeže in držal ozobje zdravo iti trdno.", kar je bilo vsa le v domišljiji, prodajalca. — FLIS. Kitajski general PsfVn*g«»-l govori pred vojaki aa fronti pri Naaalage stroga diacipllna, vendar Je med (vati moštvom in oficirji ožji socialni prepad kakor skoraj v katerikoli droe^ armadi. KovjHek« armada je šola, bodiai za pisme V mrneru novembru l!W9 Je Federalna trgovska komisija rszkrils ln izgnsls s trga sledeče t vari ne: Ojačanje angleške oborožene sile Zakladniitvo dovolilo nov kredit London, 9, marca. — Hrltako zakladništvo je dovolilo nov kredit v vsoti $2,800,00,000 za kri-tje stroškov vojnih operacij do konca prihodnjega leta in ojaču-nje oborožene sile na kopnem, morju in v zraku. Apropriecija za gradnjo novih bojnih letal je bila istačaa-no odobrena v parlamentu. Kako viaoka vsota Je bila določena v te s vrhe, je tajnoat. Klngaley Wood, letalski minister, je pove-dal poslancem, da bo Velika Britanija kmalu prekosila Nemčijo v številu bojnih letal. Wood je zagotovil |M>slarice, da se on In Winston Churchill, momarlčni minister, borita proti Nemčiji, ne drug proti drugemu. To Je bil odgovor onim, ki širijo govorice o konfliktu mnd Woodom (n Churchillom in pomanjkanju^ sodelovanja med voditelji pomorske in letalske sile. "l^taUko miniatratvo in ad-ml rs llteta ae ne borita drug proti drugemu, temveč proti sovražniku," je rekel Wood. "Ml-alim, da 1 IMUNI Churchilla lahko izjavim, da nI ne on In ne jaz zapleten v kontroverzo take vrste." Woonoči in počitka je potrebna, kar je tudi Marija potrdila. ♦ Mati je Ivi ponudila stol in jo vprašal«, da-II je to njen otrok in k«ko mu je ime. "Moj je," je odgovoril« Ivm, "in ime mu je Andrej." Mati ga je vzel« v naročje. Vsi so gled«li mater in otrok«, Iva in Tomaž sta se srečala s pogledi. Mati je izvedela njegovo starost, dala mu je mleka in vprašala Ivo, če je lačna. Povedala je, da je bolna in želi samo malo mleka. Mati je prinesla mleka otroku in njej. Otrok je s slastjo pil mleko in se igral, Iva pa je izpila le j»ar požirkov in odložila skodelico. "Ne morem več," je rekla. Mati je poizvedovala o Ivinih starših in drugem. Iva je dejala, da nima staršev, oba sta ji umrla in je brez doma. Vzgojili so jo tuji ljudje v neki vaai. Pozneje se je poročila z vaškim fantom, ki je delal v tov«rni in prilično zaslužil. Nekeg« dne je bil v avtomobilski nezgodi težko ranjen in par dni (Kizneje je umrl. Tako je ostala sama ln kmalu potem se je rodil njen sinček. Na porodu je zbolela, sed«j hira in umira. Tudi starši njenega moža so že davno v grobu. Ostala je popolnoma sama, ho- di od vasi do vasi, da se preživi, otroka pa ne - mara dati tujim ljudem. „ Vsi so jo pomilovali. Tomaž je bil zadovoljen, ker st« storijo slišali tudi njihovi dve delavki, ki bosta zadevo lahko raznesli po vasi v luči, ki je zanj najboljša. Mati je šla pripravit posteljo, ostali so vstali in odšli, le Tomaž in Iva sta ostala v kuhinji. "Iv«, ti zn«š, dobro poznaš ljudi," ji je rekel. "Ne le jaz, vsaka mati, kadar gre za srečo njeneg« otroka, se r«d« žrtvuje, zatajuje," je s slabotnim glasom odgovoril«. Bil« je vs« izmučena, opaziti pa je bilo na njenem pred časom ovelim obrazom, d« je z«dovoljna, sproščen«. Načrt ** ji je pbpolnoma posrečil, njen« poelednj«, n« j več j« želj« se je izpolnila: njen sinček bo ostal pri svojem očetu. Naslednji dan Iva ni vstala, njene moči so vidoma pešale. V vasi se je slučajno mudil zdravnik, mati ga je poklicala k Ivi. Ob Ivini postelji je sedela Marija ter pestovala hjeneg« otrok«. Zdravnik je domačim zaupal, da ni nobenega upanja, njeni dnevi ao šteti, morda že danes ali jutri. "Otrok je zdrav," je rekla mati Tomažu v kuhinji,/'zdravnik je Uko rekel, a kaj bomo z njim?" Tomaž je prostodušno odgovoril : "Pri n«s bo osUl," Marija pa se radostno zavzela: "Za svojega*ga bomo vzeli!" Ivo je prišel obiskat tudi župnik. Kot je s«m rekel, -da to je njegova dolžnost. Ko mu je mati povedal«, d« n«mer«Vttjo otrok« pridržati, je potrepijttl Tomaža po rami: "Sam Bog ti ga je poslal. Svojih otrok nimaš in volja bo-žja je, da je t« otrok prišel v tvojo hišo. Vedno sf bil pameten in pošten in dobri Bog takih ne zupusti." Tom«ž je šel ven, po ušesih so mu zvenele župnikove besede: "volj« božja" in "poštenja, kakor bi se norčeval, a Tomaž se je smejal . . . Dva dni pozneje, ponoči,"proti jutru, je Iva umrl«. Pred smrtjo je naprosila Tomaža in Marijo, naj skrbiU z« njeneg« otroka. Marija jo je prepričevalno, iskreno zagotovila, naj se ne skrbi, otrok bo osUl pri njih In dobro bo zanj. Tomaž je stopil k župniku,'da mu je izpolnil potrebne listine, da poainovi "tujega" otrok«. Listine je rittto nesel v občinski ur«d, od kjer so jih posl«li n« sodnijo, d« je stv«r posUl« uradno veljavna. Ivo so (»okopali na TomažeVe stroške. Ko se je vrnil s pogreba, je bila mati sama v kuhinji, peslovttltt je m«leg« Andrejčk«. Se ni dobro vstopil v kuhinjo, mu Je mati ponudilu otrok«: "Primi g« m«lo, saj je tvoj!" "Da. moj je sedaj, ker sem ga posinovH . .'." Mati g« je pogledalu kot že dolgo ne. "Svojega sina si poainovil(" je smehljaje u-gotovil«. Tom«ž se je popr«sk«l z« ušesom in vzel o-trok« v naročje, ga zadovoljno gledal in se i-gr«l z njegovimi drobnimi prstki . . . Ko je članek izšel u. m Rahttc kritiku samo sto fr5j "To je res. Toda č, ^ jaz tako dober pisatelj, N m ne bi mogli napisati ukl atne kritike. Zato dovolj polovico t honorarja aam , se je odrezal moj,^ Nek« družba ,,a Potk^u a je pred neurjem umaknila ko gostilno na Divjem To je pravi vesoljni JS. je dejal eden izmed potnik^* Kaj (»omeni prav za »oljni potop?" vpraša J^tiS "Kako, ali še niste nikoli A sal. o vesoljnem potopu in tovi barki ?" "Nisem," je odgovoril g0stii ničar, "časniki niso prišli že iti ri tedne. - „ ^ Okus "Snoči mi je Alfred dejal 4 sem najlepše dekle na svetu" "Tako? Prav isto je dejal Iu sko leto tudi meni." "Torej viuia, kako je, v letu je popravil svoj okus."! • Z eno nogo ... %"Ali ni nevarno živeti md 1 j udožrci ?" "Seveda je nevarno. Človek ji zmerom z eno nogo — na jedil, nem listu." Članica unije Cafeteria Workera (ADF) protestirajo pred državno zbornico v Albanyju, N. Y. proti znižanja vaote za financiranje socialnih uatanov. ste doma in boste peli delaj dekle pušeljc!" O, saj jo znamo. Fantje, dajmo jo, da bo gospod slišal! Iz temačnega vagona se je raz-legla slovensk« pesem kaznjencev v rosno poletno jutro. — Fantje, dobro ste zapeli. Imate prav čedne glasove. Mo- Delaj, Čutijo v sebi Življenje in njegovo Moč, ki jim bo dala učakati dan VsUjenja. * Ljudje poedinci tudi niso slepi, tudi vidijo in čutijo, pa posnemajo in ... . padejo. In.sedaj nosijo breme svojih grehov. Po sivih ali rjavih čepicah in sivih ali rjavih Suknjičih se jih spo- žakarju pred menoj pa sem Še zna. Tam za gradom, Um na po-posebej dodal laskavo besedo: lju in vinogradu, na cesti in v — Vi pa se s svojim tenorjem delavnici točijo znoj za svoje in ahko ponašate v vsakem pev-|tuje grehe, skem zboru. "7 | Kdo drugi naj ga toči zanje? NasUlo je razpoloženje med Kdo drugi je dolžan, da prispeva kaznjenci in vrstila se je pesem j k stroškom za njihftvo oskrbo, za za pesmijo. Na četrti postaji so, vzdrževanje in upravo kaznilni-zstopivši potniki pridržali ko- ce? Mar sokrivec? Prosim, kdo rak ter prisluhnili. Ko so dečki se javi?! . . . Glej! Tu prihaja odpeli in se je vlak že pomikal iz Dobrota in se ozre na človeka, postaje, jim pravim: I ki je padel. Je še Življenje v | —i Ste videli, kako so oni, ki njem, a zapustila ga je Moč, uživajo svobodo, z užitkom po* ki edina bi ga lahko spet dvigni-služali lepo pesem nesvobodnih ? la. V tem položaju se ga usmili Za nagrado ae naj sedaj zaiskri še ena cigareta! — Vi ste nam res dober. samaritank« DobroU, očisti mu rane in kapljice balzama vlije vanje. In glej, Življenje vrne gozdov, bi morali postati dosmrtni kaznjenci vsi prebivalci našega Podravja. Nekonkurenčnega dela je torej dovolj. — Zakaj bi vam ne bil! Saj padlemu svojo Moč, ki mu da smo vsi krvavi pod kožo, vsi alo-,učakati dan. Vstajenja. In Na-venske krvi in se nas vseh krneč-, rod je srečen, ker se mu je vrča srajca drži. In prav nič za nil izgubljeni sin. to, če nosite sedaj sive čepice n sive suknjiče. Vsak sam zase briše svoj greh. Kdor pa misli, da je čist, naj (»obere kamen in (Konec) A. Doživljaji s kaznjenci Možak potegne, odpre in zaokro- Ivan Robnik 1 Kakor mačko z« rep sem vlo-vil vlak za z«duji vagon in se \zpel na stopnico v trenutku, ko je prometnik dvignil svojo pe-račo. Vstopim in malce začudeno pogledam: izpod sivih čepic se mi režijo nasproti zagoreli obrazi. Zašel sem v vagon s kaznjenci. Pa bodi! Ne grem v drugega. , — Dobro jutrol K«jne, d« me s pre j met« Av svojo sredo, sej nem že ves za«tO)K>l! Takoj ne je nekaj ram stisnilo tesneje Jn že ja bil prostor ob oknu zame in za moj nahrbtnik. S imznikom menjava nekaj be-•*ed o vremenu, kaznjenci \m molče t roben t«jo r^ Mene Tekel! Kar m* mene tiče, bi rad načel pogovor z njimi, «amo n« vem kako in knj. Poskusim \seeno lahko. C« pe U» (mi predpisih, nnSj»o |)«mik te opoaoril. — Greste ns delo? — Ja — D«le< kam? — V Marenberg, — Na isti |»lanoti »o \ zorni brneljski iianadl. Koščen dečko, ži\ahnih oči in krepkih pot««, •edač meni nasproti, pravi: — Pa mi ne delamo tam. am-pek pri gradu Medtem počaai In previdno vlači nekaj ii lepa In končno iirivleče na dan zmeč-ksoo in koi roirljkVk ekrlvljano "l>ravo'\ Okorni (irstl ratnajo men. T« je dat blagodejni ogenj, ži usta. vdihne dim globoko, žar ki nam je kuhal vsakdanje ko-rečo cigareto (»a molče |»omoli svojemu sosedu. Ta stori isto in smrdljivo tleča "Drava" roma od Ust do ust, dokler se ogenj ne priplazi do njeneg« drugega konca, ki s|»eče ustnico in ae nato kot iskreč meteor (a»žene v tla. Moji (H»gledi so sledili cigareti. Ko je bila že |tepel v prahu umazanih tal, sem tudi jaz odprl svoja usta in takole rekel možak«rjem: — Vidim, d« je iskreno tov«-rištvo med vami in vam k vaši ruzne žgauce in zelje. Ce je dobra teU Mica zasačila naju z bratom v dvoboju s tlečima trskama. naju je vedno hudo pokarala, potem (»a poučila: "Iskra v peči je dobrota, ako pa uide na streho, rodi rdečega petelina, ki zažge hišo. Tudi v človeku sU dve iskri: iskra dobrega in iskra zlega. Ce se vname iskra dobreg«. v f) »lam ti v človeškem srcu lučka ljubezni in dobrote; če pi« se rMzpali iskra hudega, tedaj zagori v duši ogenj jeze in sovraštva. Ker nosimo v sebi III Tako iz vzgojnih kakor gospo- i < . darskih vidikov je vzajemno du- V.. nameri n. n«». vHK.,n Sivo fcvno ,„ teleJ del<1J čepico boste spet zamenjali s J klobukom, vse bo spet dobro in \zajemnosti kar čestlt*m. >*emii»be iskri, zato ne smemo niko-se zasvetijo oči in nasmehnejo g»r ust«. Možakar pred menoj skomigne z rameni: — K«j hočemo! Im« vs«k ne-k«j, «11 |i« nobeden. — No .p« naredimo Uko, da bo imel \sak |*» eno, rečem jaz. seže m v nahrbtnik in delim. V*ak ,jr zavrtel "Zelo" med prsti, Jo ljubeče (silKtžal s očmi. nato j m zataknil v usta. Prvemu prižgem cigareto in pravim,, kažoč na škatlico vžigalic. Kresllni kamen je dal iskro in t« je vžgala gobo. icoba (•« t«»bek v pipi. Tu in tam so prišle v rabo tudi že "ftvep-lettke", ki so se s trenjem ob zidu ali hlačah vnele Z golte Je prešel ogenj svetila prediram Bog daj, da se vidimo še kdaj! — J«, Bog daj, Bog daj! Vstanem, ker se že bliža moja posUja. — Ze izstopite? Greste n« planine? — N« Kozjttk grem pomagat gradit Ciril-Metodovo Šolo, ki bo vžigaltt iskro dobrega v mladih srcih. Tenorist stegne roko po moj nahrbtnik n« polici, drugi zgrabi pelerino, tretji klobuk, četrti palico in me oprtijo z vsem. Vsak, prav vsak bi mi rad storil uslugo. —- Prav lepi hvala, dečki! Pa zdravi in . . J —- N« svidenje še kdaj! II " Padli so. To je dokazano. Resnica je pričala in Pravica je ao- cev neoporečen« nujnost. • Brezdelje je izvor zločestih misli in zlohotnih naklepov, saj "lenoba je vseh grdob grdoba". Vzajem? no telesno in duševno delo krepi telo, jači duha, ustvarja dobrine in vodi človeka k sreči in zadovoljstvu. Ustvarja mu raj na zemlji. Ročno delo v kaznilniški delavnici je trčilo ob interes rokodelcev in obrtnikov. Ti so se odločili za skrajno sredstvo v borbi proti izvrševanju obrtniškega dela v kaznilnicah z motivacijo, da šušmarska konkurenca izpod-jeda temelje obrtniškega sUnu. Brez dvoma je pravica na stra nI obrtnikov, sem rekel sam pri sebi, ko sem v preteklem tednu čital notico v "Večerniku". Pri razglabljanju tega problema se mi-je povrnil v spomin doživljaj s kaznjenci pred nekaj leti. In Uko so se izlile z mojega pere- HUMOR Podedovana pamet Bori par ima petletnega sina. Ker sta otroka preveč razva-dila, se očka in mamiea pogosto prepirata zaradi njega. (Nekoč vzklikne oče v prepiru: "Zapomni si, da je moj sin pamet podedoval po meni!" "Vidim, vidim," odgovori žena. "Ze davno sem opazila, da je tvoja pamet nekam izginila." • Prebrani Balzac Slavni francoski pisatelj Balzac je naprosil nekoč nekega kritika, naj napiše o njem članek, ki bi v javnosti zbudil zanimanje za njegova dela. Kot nagrado za to uslugo mu je Balzac obljubil dve sto frankov, kajti tisti čas ni šiobrez tak. šnih nagrad. PALANOECHS fUGOSLflV AMERICAN RADIO BROADCAST i v.Satufii.u,:; i« i r, M SI A TION VVHIP '/ ' '/1 ilIII ii/ < I.ASSK Al .,.„1 I 01.K M IS K tiskarna s.n.p.j. SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoča dela i Tisk« vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kuji^ koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijeko delo prve vrta Pišite po informacij« na aaalov: SNPJ PRINTERY 2657-59 80. LAWNDALE AVENUE . TsL R*ekwell 4904 CHICAGO. ILLINOIS I dila. In sedaj delajo pokoro za(sa te vrstice,-ki se končujejo v svoj greh, trpijo kazen za zlo-' čin. Znan Je nJUrčin. V koliki meri (»a gre greh ali zločin resnično gar sodili. V hiši sodbe je w'»J^ račun z neznan- vsakega človeka vzidan kamen." obsegu bi bilo tre- — To je pač lepo povedano, ba obremeniti za njih dejanja Je gola resnica, pravi možakar njihove prednike po trotovih In pred menoj, o«tali pa mu pritr- do katerega kolena nazaj, tega jujejo. J«x pa takole nadalju- Resnica in IVavica ne povesta. . Mar ve to Modrost? — Ko si najboljše volje in do- Ljudska modrost vali krivdo bro misliš, te lahko zlodej trči ** tu<*i~na nekoga drugega: "Be-in brcne iz tira. Nepričakovana mičejo, zgledi pa vlečejo." žalitev ..kAha v tebi jezo, in *t;Ci«»vl »kMH Moji, tvoji, nje- *edi klofut« n« llcia žalitelja Za- Kovi. *irWi nas vsak in vsega radi dekleta \xplamii ljubosum- »v*1* Se prav posebno zgledi nost ali zavist in lata odskočf od •ogabnega sveta, ki pod krinko plota. V vinu so dvojni duhovi: Gtovečanske kulture, civilizacije prvi veseljačijo, ae šalijo in po- in «*ialneafl brodi do temena pevajo /.M njimi p« se vtihota- v material I zrnu in ustvarja pe- "nTtudTiia tr"k«Ti te!Pfj°1V gUvo M««^'kserJI". ki po- "a zemlji. Kar ta nebožji 11-dir n m in če\liariem ^ kor»j4°. Povzrtrfaj«. s«vel ck.voljuje, odobruje, sapo- naslednjem: Za zaposlitev kaznjencev težkega značaja nanj bi se izbrale teke panoge ročnega dela. s katerim bi se ne obrnil glavni zaslužek obrtnikov. To bi bila n. pr. izdelava navadnega poljskega in kmetijskega orodja, izdelava raznovrstnih igrač, gledali- na "šteri t/rnur umu jim ia- L.iti i_ , . . i . ,. . . . . Me nagajali: "Ja svejto Ahu. l».ha kašo. rah na široko m debelo, prav ........ štar s trejsko, ko je ponoči drej. --Ha. ha. |i« jgliH tako j«, go. \*u> ru m* nelnižjemu STatuivImi travniki, njive (n uašniki to vlejko." (»genJ na odprte« 1 pHtrjnje maj sosed. !IT, !.'!' ^:. jr.no' t***™ ^ "^ih ravninah ki (daninah ških zložljivih odrov, zlasti pa učil za naše ljudske šole. In našlo bi se še marsikaj, kar ne spada v delokrog obrtnikov. Ostali kaznjenci bi se lahko udejatvovali v delovnih oddelkih ali odredih, slično kakor prakti-clrajo v novejšem času dijaki v delovnih taborih. Ce mora biti pri gradnji ali (»opravilu državnih. banovinsklh in občinskih cest, mostov in drugih javnih naprav, zaposlen strokovno i*-vežban delavec, pa čakajo zato že sto dolgih let na kaznjence kmečki kolovozi, gorski hudourniki in potoki Brezštevilni moč- it. gladijo cigarHo, oči p. -e pro km, ki je MnHe npodnji kupon, prlloftlte potrebno vnote denarje aH Ronef Or4or v ptmmu in .i naročite Proevote, Hot. kl jo vašo laetnise. Pojannilo j—Vtclej kakor hitro kateri teh članov preneha bdtTčlon SNPJ, oli Če ee preeeli proč od druiine in bo sohteval eom *voj IM tednik, bode moral tieti član ia doiične družine, ki je teko »kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj nasnanitl upravnižtvo in obenem doplačati dotično veoto liatu Proavete. Ako teše nc atoli tedaj mora opravništvo anUteti datum aa to vaoto naročniku. PRORVBTA, SNPJ, 0087 ite. La«ndalo Ave. Cklea««. IU- Priložen«, pošiljom naročnino sa Hot Prooveto vNOte $....... ...............i...................Cl draživa št..... NonIOV 1'Ntavite lednik te gm pripMlo k moji *or«čatei od kledrrik /leo^ mole drnžino: »> •.......................................CL drožtva št........ ...................................ČL droživa .....................................ČL draštva št.. ................................................draštvo ......... .....................••%*.»..... .......................... norWnik ....... n»*